|
Na podlagi 23. člena in 175. člena
Zakona
o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in
58/03 – ZZK-1), 29. člena
Zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno
besedilo) ter 16. in 79. člena
Statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno
besedilo in 5/03) je Občinski svet Občine Krško na 35. seji dne 15. 12.
2005 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o zazidalnem načrtu
Videm – Polšca |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
(podlaga za zazidalni
načrt) |
|
|
S tem odlokom se, ob upoštevanju prostorskih sestavin
dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Krško, sprejme
zazidalni načrt Videm – Polšca na območju mesta Krško (v nadaljnjem
besedilu: zazidalni načrt), ki ga je izdelalo podjetje Savaprojekt
Krško, družba za razvoj, projektiranje, konzalting, inženiring, d.d.,
Krško pod štev. projekta 03104-00. |
|
|
2. člen |
|
|
(vsebina zazidalnega
načrta) |
|
|
Zazidalni načrt Videm – Polšca vsebuje tekstualni in
grafični del. |
|
|
Tekstualni del zazidalnega načrta vsebuje: |
|
|
a) Odlok. |
|
|
b) Obrazložitev odloka: |
|
|
– obrazložitev in utemeljitev zazidalnega načrta, |
|
|
– povzetek in usklajenost s prostorskimi sestavinami
planskih aktov Občine Krško, |
|
|
– prikaz prostorskih pogojev za realizacijo planskih
odločitev, |
|
|
– zazidalna situacija, |
|
|
– funkcionalne in oblikovalske rešitve objektov in naprav, |
|
|
– idejne rešitve prometnega, energetskega, vodovodnega in
kanalizacijskega omrežja ter omrežja zvez, |
|
|
– prikaz prostorskih ureditev po posameznih področjih, |
|
|
– rešitve v zvezi z varovanjemin urejanjem naravne in
kulturne dediščine, krajinskih značilnosti in plodne zemlje, |
|
|
– rešitve v zvezi z varovanjem in izboljšanjem bivalnega
in delovnega okolja, |
|
|
– zasnova ureditve zelenih površin, |
|
|
– rešitve v zvezi z zaščito pred naravnimi in drugimi
nesrečami, |
|
|
– ocena stabilnosti in predlogi za temeljenje in gradnjo
objektov, |
|
|
– seznam parcel v območju zazidalnega načrta, |
|
|
– etape izvajanja načrta, |
|
|
– tolerance. |
|
|
c) Priloge: |
|
|
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, |
|
|
– seznam parcel v območju zazidalnega načrta, |
|
|
– ocena stroškov. |
|
|
d) Grafični del: |
|
|
– Izsek iz
dolgoročnega in družbenega |
|
|
plana Občine
Krško, Zasnova namenske rabe |
|
|
površin z
varovanimi in zavarovanimi območji M 1:5000 |
|
|
– Prikaz območja
zazidalnega načrta na |
|
|
DOF
M 1:5000 |
|
|
– Pregledna
situacija M 1:5000 |
|
|
– Zazidalna
situacija M 1:1000 |
|
|
– Zbirna
situacija komunalne in energetske |
|
|
infrastrukture M 1:1000 |
|
|
– Situacija
prometne ureditve M 1:1000 |
|
|
– Situacija
prometne ureditve I. faza M 1:1000 |
|
|
– Načrt
gradbenih parcel z elementi za |
|
|
zakoličbo
(priloga: seznam zakoličbenih točk) M 1:1000 |
|
|
– Digitalni
katastrski načrt |
|
|
– Načrt parcele,
list 1–4 |
|
|
– Geodetska
podloga M 1:1000 |
|
|
–
Karakteristični prerezi območja M 1:1000 |
|
|
–
Karakteristični prečni in vzdolžni |
|
|
profili
cest M 1:1000/100 |
|
|
II. MEJA OBMOČJA |
|
|
3. člen |
|
|
Meja zazidalnega načrta poteka predvsem ob cestnih
povezavah. Začne se na jugozahodu, pri križišču med Potjo na Polšco,
Strmo potjo ter Lapajnetovo ulico ter se na zahodu nadaljuje ob Poti na
Polšco, vse do križišča na severu, kjer v nadaljevanju poteka ob strmi
cestni povezavi do Sremiške ceste. Nadaljuje se ob Sremiški cesti do
zemljišča s parc.št. 621/3, k.o. Stara vas, kjer se obrne proti jugu ter
poteka ob cesti Sremiška cesta – odcep do ceste Pot na Polšco. Nadaljuje
se po Stritarjevi proti jugovzhodu, se obrne nazaj proti zahodu ter
poteka po severnem robu že obstoječih gradbenih parcel objektov ob
Trubarjevi ulici, vse do Lapajnetove ulice na jugu ter križišča le te,
Potjo na Polšco in Strmo potjo. |
|
|
Območje zazidalnega načrta Videm – Polšca obsega naslednje
parcele oziroma dele parcel (d) po naslednjih katastrskih občinah: |
|
|
k.o. Videm |
|
|
407, *104d, *106/1d, *114d, *11d, *12d, *133d, *134d,
*135, *156, *77d, *79/1d, 339d, 340/2, 402d, 405d, 410d, 44/2d, 44/3d,
45/2d, 45/4d, 48/1d, 48/3d, 48/8d, 57d, 58/1d, 58/2, 58/3d, 59/1d,
59/2d, 62/32d, 62/3d, 62/8d, 65/13d, 65/7d, 66/1,66/10, 66/11, 66/12,
66/13, 66/14, 66/15, 66/16, 66/17, 66/2, 66/3, 66/4, 66/5, 66/8, 66/9,
67/1d, 67/7d, 67/8d, 67/9d. |
|
|
k.o. Stara vas |
|
|
583, 591, 592, 619, 624, 625, 641, 642, 643, 645, 781,
787, 830, *119, *121, 649/1, *440, *491, *494, *495, *497, *500, *643,
*653, *654, *657/1, *657/2, *666, *687, *84, *85, *87/1, *87/2, *88,
*90, *93, *94d, *96d, 540/3d, 580/1, 581/2, 582/1, 582/2, 586/1, 586/2,
586/3, 589/1, 590/10, 590/11, 590/12, 590/13, 590/14, 590/2d, 590/3,
590/4, 590/5, 590/6, 590/7, 590/8, 590/9, 615/2d, 615/6, 615/7d, 621/2d,
621/3d, 622/1, 622/11, 622/12, 622/13, 622/14, 622/15, 622/16, 622/17,
622/18, 622/2, 622/5, 622/6, 622/8, 622/9, 623/1, 623/2, 623/3, 623/4,
623/5, 623/6, 626/1, 626/2, 626/3, 626/4, 627/1, 627/10, 627/11, 627/12,
627/13, 627/3, 627/4, 627/5, 627/6, 627/8, 627/9, 628/1d, 628/2d,
628/3d, 628/4, 628/5, 628/6d, 629d, 631/2d, 634/1, 634/10, 634/5d,
634/8, 634/9, 636/2, 636/3, 637/1, 637/2, 638d, 644/1, 644/2, 646/1d,
650/1d, 650/2d, 651/1d, 652d, 657/1d, 658/2d, 660/1d, 661d, 662d, 663d,
664d, 665d, 670d, 671d, 777/1, 778/2d, 779/1d, 779/2, 782/1, 782/2d,
782/3, 784d, 788/1d, 788/3, 792/1, 792/2. |
|
|
* – stavbno zemljišče |
|
|
Površina, namenjena za urejanje z zazidalnim načrtom, je
velikosti cca 11,5 ha, iz katerega je potrebno izvzeti območje
zazidalnega načrta »Polšca – vzhod« (Uradni list RS, št. 63/93). Ta
zajema parcele k.o. Stara vas (*339, 633, 634/1, 634/2, 634/3, 634/4
634/7, 634/6, 634/5 632/2, *656, 782/2, 779/1). Načrtovane prometne in
infrastrukturne ureditve posegajo na območje veljavnega zazidalnega
načrta. |
|
|
III. FUNKCIJE OBMOČJA
S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO POSEGOV V PROSTOR |
|
|
4. člen |
|
|
(funkcija območja) |
|
|
Obravnavano območje je stanovanjskega značaja, razdeljeno
na tri ureditvena območja A, B in C (prikazano v grafični prilogi –
Pregledna situacija). |
|
|
Znotraj načrtovanih stanovanjskih objektov (prikazanih v
grafični prilogi – Zazidalna situacija) ter obstoječih objektov (ob Poti
na Polšco, Strmi poti in Stritarjevi cesti) je poleg bivalnih prostorov
možno urediti dejavnosti, ki so nemoteče za bivalno okolje
(klasificirane kot poslovanje z nepremičninami (70), obdelava podatkov,
podatkovne baze in s tem povezane dejavnosti (72), raziskovanje in
razvoj (73), druge poslovne dejavnosti (74), zdravstvo in socialno
varstvo (85, le zobozdravstvena dejavnost in druge zdravstvene
dejavnosti) in druge storitvene dejavnosti (93, razen pogrebne
dejavnosti), ter ne presegajo mejnih vrednosti obremenitve okolja (hrup,
emisije…) in katere ne zahtevajo več kot dve parkirni mesti za osebno
vozilo. |
|
|
Na območju obstoječih kmetij je možna obstoječa kmetijska
dejavnost. |
|
|
5. člen |
|
|
(dopustni posegi) |
|
|
V območju zazidalnega načrta so, ob upoštevanju določb
odloka in drugih predpisov, dopustne naslednje gradnje in dela: |
|
|
– gradnja novih objektov, tudi dozidave in nadzidave
obstoječih objektov (stanovanjske stavbe ali stanovanjske stavbe z
možnostjo dopolnilne (mirne, nemoteče) dejavnosti; nestanovanjske
stavbe; gradbeno inženirski objekti; enostavni objekti – določa jih 9.
člen odloka), |
|
|
– rekonstrukcije, nadomestne gradnje, odstranitev
objektov, vzdrževanje objektov, |
|
|
– dela, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči
(za lastne potrebe, v zvezi z urejanjem javnih površin, v javno korist,
v zvezi s splošno rabo naravnih dobrin (le v območju C za potrebe
ohranjanja dela obstoječih vinogradov)), |
|
|
– spremembe namembnosti kletnih in pritličnih prostorov za
opravljanje dopolnilne dejavnosti ter spremembe rabe objektov. |
|
|
IV. POGOJI ZA
URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA TER ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE
OBJEKTOV |
|
|
6. člen |
|
|
(prenova obstoječe
grajene strukture) |
|
|
Prenova obstoječe grajene strukture mora slediti
kvalitetnemu arhitekturnemu in urbanističnemu oblikovanju, pri čemer naj
se ohranjajo kvalitetne ambientalne značilnosti prostora. |
|
|
Splošni pogoji: |
|
|
Orientacija objektov: ohranja naj se obstoječa smer
slemena osnovnega objekta. |
|
|
Konstrukcija: klasično zidana ali montažna. |
|
|
Horizontalni gabarit: dovoljena je le gradnja dozidav in
prizidkov, ki ne smejo presegati 40% velikosti osnovnega objekta. |
|
|
Vertikalni gabarit: dozidave in nadzidave so možne v
primeru, da ne presegajo gabarita P+ 1+ M. |
|
|
Streha: dvokapna, naklona kot pri obstoječem objektu. |
|
|
Kritina: rdeči ali rjavi barvni toni oziroma prilagojeni
obstoječemu objektu. |
|
|
Fasade: uporaba svetlih pastelnih tonov na fasadi v
kombinaciji z lesom, pri stanovanjskih objektih je možna gradnja
balkonov in teras. |
|
|
Gospodarski objekti: ohranjajo se v obstoječih gabaritih. |
|
|
Objekt Telekoma: |
|
|
Objekt je predviden za rušitev; do porušitve je dopustna
rekonstrukcija objekta in vzdrževalna dela. Salonitno kritino je
potrebno zamenjati s kritino drugih materialov v rdečih ali rjavih
barvnih tonih. |
|
|
7. člen |
|
|
(usmeritve za
novogradnje) |
|
|
Območje A |
|
|
Predvidena je gradnja individualnih objektov po principu
rastoče hiše. |
|
|
Vsak posamezen objekt je sestavljen iz fiksnega dela
(osnovni tloris) in fleksibilnega dela. Slednji omogoča dodajanje novih
prostorov. |
|
|
Osnovna velikost objektov je cca 96 m2, ki pa jo je možno
povečati na različne volumne do velikosti med cca 130 m2–190 m2. |
|
|
Izvedba kletnih etaž zaradi visokega nivoja podtalnice ni
primerna. Klet je sicer možno zgraditi pod pogojem, da je v celoti
vkopana ter da so upoštevani pogoji temeljenja objekta oziroma pogoji za
izvedbo le te na podlagi dodatnih geotehničnih raziskav. |
|
|
Predvidena je rušitev obstoječega kozolca. |
|
|
Zasnova objektov: |
|
|
Konstrukcija: predvideni so klasično zidani ali montažni
objekti. |
|
|
Horizontalni gabariti: |
|
|
– osnovni tloris – 8 x 12 m, |
|
|
– dodatni volumni: 4 x 8 m, 4 x 12 m ali do 8 x 12 m (pri
objektih s poslovno dejavnostjo). |
|
|
Vertikalni gabariti: P+ M (višina kolenčnega zidu je do 80
cm). |
|
|
Streha: osnovna streha je dvokapna, naklona 35-40°; možno
jo je razgibati z dodatki čopov naklona 35-40°, frčad (trapezne in
enokapne oblike niso dovoljene) in drugih oblik. |
|
|
Kritina: v rdečih ali rjavih barvnih tonih. |
|
|
Fasada: svetli pastelnih toni v kombinaciji z lesom; možna
je gradnja izzidkov, balkonov in teras. |
|
|
Oblikovanje odprtin: svobodno. |
|
|
Osvetlitev podstrešij: frčade in druge oblike (strešna
okna, strešni balkoni oziroma terase). |
|
|
Gradbena linija: vzporedna s stanovanjsko cesto. |
|
|
|
|
|
Območje B |
|
|
Predvidena je gradnja individualnih objektov, ki v
gradbeni liniji sledijo že obstoječim. |
|
|
Gradnja novega gospodarskega poslopja ob Stritarjevi cesti
je predvidena v sklopu samostojne gradbene parcele, ki se nahaja na
območju obstoječe kmetije. Možna je sprememba namembnosti gospodarskega
poslopja v stanovanjsko hišo. |
|
|
Na mestu objekta Telekom je načrtovana gradnja
individualnih objektov. |
|
|
Tlorisna zasnova objektov je pravokotne oblike, velikosti
cca 140 m2. Objekti so vzporedni s stanovanjsko cesto in plastnicami
terena. |
|
|
Izvedba kletnih etaž zaradi visokega nivoja podtalnice ni
primerna. Klet je sicer možno zgraditi pod pogojem, da je delno vkopana
ter da so upoštevani pogoji temeljenja objekta oziroma pogoji za izvedbo
le te na podlagi dodatnih geotehničnih raziskav. Na območju
registriranega izvira vode je pred gradnjo objektov potrebno urediti
odvodnjavanje. |
|
|
Zasnova objektov: |
|
|
Konstrukcija: predvideni so klasično zidani ali montažni
objekti. |
|
|
Horizontalni gabariti: |
|
|
– individualna stanovanjska hiša: 10 x 14 m (± 10%
odstopanja). |
|
|
Vertikalni gabariti: P +1+ M (višina kolenčnega zidu je do
80cm); možno tudi samo P+M. |
|
|
Streha: pri vseh objektih je predvidena dvokapna streha,
naklona 35-40°, z možnostjo ureditve frčad (dvokapne, trikotne oblike). |
|
|
Kritina: temnejši barvni toni (npr. rdeče ali rjave
barve). |
|
|
Fasada: svetli pastelni toni v kombinaciji z lesom; možna
je gradnja balkonov in teras. |
|
|
Oblikovanje odprtin: svobodno. |
|
|
Osvetlitev podstrešij: frčade in druge oblike (strešna
okna, strešni balkoni oziroma terase). |
|
|
Gradbena linija: vzporedna s stanovanjsko cesto (označeno
v grafičnih prilogah; ni toleranc). |
|
|
Zasnova gospodarskega objekta: |
|
|
Konstrukcija: klasično zidan ali lesen objekt oziroma
kombinacija obeh. |
|
|
Horizontalni gabarit: |
|
|
– maks. 14 x 10 m. |
|
|
Vertikalni gabarit: P+ M (višina kolenčnega zidu je do 80
cm). |
|
|
Streha: dvokapna streha, naklona 35-40°. |
|
|
Kritina: rdeči ali rjavi barvni toni. |
|
|
Fasada: svetli barvni toni v kombinaciji z lesom, lesena. |
|
|
Gradbena linija: vzporedna s stanovanjsko cesto. |
|
|
|
|
|
Območje C |
|
|
Predvidena je gradnja stanovanjskih objektov. Pri
oblikovanju objektov je možen svobodnejši pristop, s povdarkom na
kvalitetnem arhitekturnem oblikovanju, še posebej pri objektih v
osrednjem delu, južno od Sremiške ceste. |
|
|
Objekti v osrednjem delu so osnovnega pravokotnega
tlorisa; predvidena velikost objekta je do 84 m2, ki pa ga je možno
povečati za volumen velikosti do 30 m2. Zaradi strmega terena –
vinogradniško pobočje, je pri teh objektih predvidena možnost ureditve
(vinske) kleti pod parkiriščem. |
|
|
Gradnja objektov ob Sremiški cesti (osrednji del) je
zaradi nestabilnosti terena možna le pod pogojem izvedbe dodatnih
gotehničnih preiskav, ki so pogoj za določitev temeljenja objektov. |
|
|
|
|
|
Zasnova objektov ob Sremiški cesti (osrednji del): |
|
|
Konstrukcija: klasično zidan (predvsem vkopani kletni del)
ali montažen objekt, lahko tudi medetažni; sicer pa so možne kombinacije
zidanega z leseno ali kovinsko konstrukcijo. |
|
|
Horizontalni gabariti: |
|
|
– osnovni tloris: 6 x 14 m, |
|
|
– dodatni volumni povečajo osnovni tloris za dimenzije 5 x
6 m, klet pod parkiriščem velikosti do 20 m2. |
|
|
Vertikalni gabariti: K(delno vkopana) + P. |
|
|
Streha: enokapna, naklona cca 20° (smer naklona je
razvidna v grafični situaciji). |
|
|
Kritina: kritina objektov naj bo v temnejših barvnih tonih
(npr. rdeča ali rjava). |
|
|
Fasada: zaradi svobodnejšega oblikovanja objektov so
dopustne tudi bolj zahtevne, vendar medsebojno barvno usklajene
kombinacije tonov na fasadi, pri čemer je dopustna kombinacija s kamnom,
lesom in steklom; možna je gradnja izzidkov, balkonov in teras. |
|
|
Oblikovanje odprtin: svobodno, možnost panoramskih
zasteklitev (večje steklene površine). |
|
|
Gradbena linija: (čim bolj) vzporedna s cesto. |
|
|
Zasnova objektov na ostalih lokacijah (glej zazidalno
situacijo) je enaka zasnovi objektov v območju A. Zaradi strmejšega
terena je dopustna etažnost K(delno ali v celoti vkopana) + P+ M (višina
kolenčnega zidu je do 80 cm). Pred gradnjo objekta na lokaciji C1 so
potrebne dodatne geotehnične preiskave, ki so pogoj za določitev
temeljenja objekta. |
|
|
8. člen |
|
|
(usmeritve za
organiziranje programa po etažah) |
|
|
Območje A |
|
|
Objekti v vzhodnem delu so izključno stanovanjski
(»elitno« območje); v severo in jugozahodnem delu (ob cesti) pa je možna
ureditev dejavnosti v pritličjih objektov. |
|
|
|
|
|
Območje B |
|
|
Na celotnem območju je možna ureditev dejavnosti v sklopu
stanovanjskih objektov, ki so predvideni tudi na območju objekta Telekom
in namesto gospodarskega poslopja kmetije v vzhodnem delu. |
|
|
|
|
|
Območje C |
|
|
Objekti so namenjeni stanovanjski rabi, razen ob Sremiški
cesti, kjer je v objektih možno urediti prostore za opravljanje
dejavnosti. |
|
|
9. člen |
|
|
(enostavni objekti) |
|
|
V območju zazidalnega načrta je, poleg osnovnih objektov z
dodatnimi volumni, dopustna tudi gradnja naslednjih vrst enostavnih
objektov: |
|
|
– pomožni (za lastne potrebe: bazen (samo območje A),
nadstrešek, zimski vrt, vkopani rezervoar, vrtna uta; ograje:
medsosedska, oporni zid; pomožni infrastrukturni objekti: cestni objekti
(objekt za odvodnjavanje ceste, objekt javne razsvetljave, pločnik,
avtobusno postajališče), energetski objekti (NN elektroenergetsko
omrežje, priključek na plinovodno omrežje…), telekomunikacijski objekti
(sekundarno telekomunikacijsko omrežje), komunalni objekti (vodovodni in
kanalizacijski priključek, tipska oziroma montažna greznica, ekološki
otok, cestni priključek na javno občinsko cesto), |
|
|
– vadbeni (namenjeni športu in rekreaciji: otroško igrišče
(samo območje A), kolesarska steza, sprehajalna pot), |
|
|
– spominska obeležja (kip, spominska plošča), |
|
|
– urbana oprema (nadkrita čakalnica, reklamni pano,
skulptura in vodnjak (samo območje A – zeleni pas)). |
|
|
Oblikovni pogoji za postavitev enostavnih objektov: |
|
|
– bazen: tlorisne površine do 15 m2, |
|
|
– nadstrešek: tlorisne površine do 20 m2; lesena ali
kovinska konstrukcija, ravna streha oziroma streha z minimalnim naklonom
skritim v vencu, kritina barvno usklajena s kritino glavnega objekta, |
|
|
– zimski vrt: tlorisne površine do 15 m2, |
|
|
– vrtna uta: tlorisne površine do 15 m2, lesena
konstrukcija, kritina barvno usklajena s kritino glavnega objekta,
streha naklona do 20°, |
|
|
– medsosedska ograja: lesena ali pa v kombinaciji (npr.
betonska ograja z reliefno obdelano vidno površino v kombinaciji z
lesom, lesena ograja v kombinaciji z živo mejo), višina do 1,2m; leseni
del je lahko obarvan v barvnih tonih, ki so usklajeni z barvami
osnovnega objekta, |
|
|
– oporni zid: armiranobetonska konstrukcija; vidna
površina mora biti reliefno obdelana ali zazelenjena s plezalkami, |
|
|
– nadkrita čakalnica: tipska izvedba, kovinska
konstrukcija, tlorisne površine do 4 m2, višina nadstreška do 2,5 m, |
|
|
– reklamni pano: površina do 2 m2, višina do 3 m nad
terenom, |
|
|
– skulptura, vodnjak: tlorisne površine do 2 m2, višina do
1,5 m nad terenom. |
|
|
Ostali pogoji za gradnjo enostavnih objektov, ki niso
posebej določeni v zazidalnem načrtu, se urejajo s Pravilnikom o vrstah
zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo
enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v
zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03,
130/04). |
|
|
10. člen |
|
|
(glavni dostopi in
dovozi) |
|
|
Dovozi na dvorišča so urejeni z glavnih oziroma s
stanovanjskih cest. Pred objektom ali ob njem se lahko uredi mesto za
parkiranje vozil. Glavni vhodi v objekte so praviloma na daljših
stranicah objekta. |
|
|
11. člen |
|
|
(usmeritve za ureditev
gradbene parcele) |
|
|
Na območju A je možno združevati po dve gradbeni parceli,
pri čemer se smiselno poveča tudi območje zazidljivosti. Območja
zazidljivosti so določena na vseh gradbenih parcelah in so 5 m
odmaknjena od cest oziroma pločnikov ter 3,5 m od parcelnih mej. |
|
|
Znotraj območja zazidljivosti je možna gradnja osnovnih
objektov in dodatnih volumnov ter enostavnih objektov (pomožni objekti
za lastne potrebe). Pomožni objekti za lastne potrebe se lahko zgradijo
kot samostojni objekti ali k osnovnemu objektu prizidani objekti (velja
le za nadstrešek in zimski vrt). Znotraj območja zazidljivosti je v
območju A in C možno zamikati objekte, medtem ko je na območju B
določena fiksna gradbena linija brez toleranc pri objektih. |
|
|
Pri projektiranju objektov so dopustna odstopanja od
določitve dovoznih poti do objektov, pri objektih s poslovno dejavnostjo
se uredijo parkirni prostori. Tolerance za vse ureditve so do ±10%. V
sklopu posameznih parcel je objekte potrebno predvideti tako, da
omogočajo kar največjo izrabo zelenih površin. Gradbena parcela pri
obstoječih in predvidenih stavbah je lahko pozidana do 40%, vključno s
pomožnimi objekti. |
|
|
Dopustna je zasaditev žive meje ali postavitev ograj.
Ostali del parcele se uredi za trato, zelenjavni ali bivalni vrt, v
območju C pa se na delu parcele dopušča zasaditev z vinsko trto. |
|
|
Usmeritve za ureditev
javnih odprtih in zelenih površin |
|
|
12. člen |
|
|
(oblikovanje javnega
prostora) |
|
|
Elementi urbane opreme morajo ustrezati mestnemu značaju
območja Polšce. Uporabiti jih je potrebno pri urejanju javnih površin
(ulični prostor, vzdolžni zeleni pas, pešpoti, kolesarska steza,
lokacija vodnega izvira v severnem delu ob Poti na Polšco). Ti elementi
so ulične svetilke, koši za smeti, avtobusno postajališče mestnega
prometa, stojala za kolesa, klopi, tlaki, korito ob izviru, otroška
igrala. |
|
|
13. člen |
|
|
(ureditev zelenega
pasu) |
|
|
Ob sprehajalni poti v območju A je predviden zeleni pas v
vzdolžni smeri, ki služi kot ločnica med obstoječo in predvideno grajeno
strukturo. Zasadi se ga z okrasnimi in avtohtonimi olesenelimi
rastlinskimi vrstami v severnem delu, v južnem delu, kjer je zeleni pas
širine 2 m, pa se zasadi živa meja. V sklopu ureditve zelenega pasu se
predvidi ustrezna urbana oprema ter ureditev otroškega igrišča z igrali. |
|
|
14. člen |
|
|
(prestavitve in
rušitve objektov) |
|
|
Zaradi novo predvidene pozidave je predvidena rušitev
kozolca v območju A, rušitev gospodarskega objekta – zidanica ob
Sremiški cesti in rušitev gospodarskih objektov na območju kmetije ob
Stritarjevi ulici. |
|
|
V. POGOJI GLEDE
PROMETNEGA, KOMUNALNEGA IN ENERGETSKEGA UREJANJA OBMOČJA |
|
|
Prometno omrežje |
|
|
15. člen |
|
|
(pogoji) |
|
|
Vse obstoječe ceste predstavljajo osnovo, na katerem bo
zgrajena nova prometna mreža na obravnavanem območju. Vse nove gradbene
parcele bodo orientirane tako, da se bodo priključevale na novo
vzpostavljen prometni režim dograjenih sistemov cest. |
|
|
Poleg urejanja prostora za motorni promet so predvidene
ureditve tudi za pešce in kolesarje z namenom, da se vzpostavi dobra
prehodnost območja. |
|
|
16. člen |
|
|
(novogradnje) |
|
|
Območje A |
|
|
Predvidena je izgradnja treh dovoznih cest do več novih
objektov v prečni smeri (severozahod – jugovzhod) med Potjo na Polšco in
vzdolžnim zelenim pasom. V novo ustvarjenih ulicah, ki so širine 5,0 m,
je predviden enostranski pločnik širine do 1,5 m. Vse tri nove dovozne
ceste so slepe ulice, z obračališčem na koncu. Do dveh novih objektov na
območju obstoječe grajene strukture se iz Strme poti uredi dovozno pot
širine 3,5 m. Do novega objekta načrtovanega južno, pa le nov cestni
priključek iz Strme poti. |
|
|
Na vseh cestah je načrtovana ureditev dvosmernega prometa. |
|
|
Zgradi se povezovalna cesta v podaljšku Strme poti širine
5,0 m z enostranskim pločnikom širine do 1,5 m za dvosmerni promet, kar
je načrtovano v zazidalnem načrtu Polšca – vzhod. |
|
|
|
|
|
Območje B |
|
|
V tem delu sta predvidena podaljška obeh obstoječih ulic v
prečni smeri, in sicer podaljšek Trubarjeve ulice s priključkom na Strmo
pot ter podaljšek Stritarjeve ulice. V sklopu slednjega se ureja tudi
nov dovoz oziroma priključek do obstoječe kmetije v vzhodnem delu ob
Stritarjevi. |
|
|
Obe ulici (obstoječi del in predvideni del) se uredita v
širini 5,0 m, z enostranskim pločnikom širine do 1,5 m. Pri objektu
Telekom je predvidena gradnja nove ceste v širini 5,0 m, z enostranskim
pločnikom širine do 1,5 m, v podaljšku Trdinove ulice. Nova cesta se
slepo zaključi z obračališčem na koncu ulice. |
|
|
Na vseh cestah se uredi dvosmerni promet. |
|
|
|
|
|
Območje C |
|
|
Na območju C sta predvideni dve novi prečni povezavi
širine 3,5 m, in sicer v vzhodnem delu kot povezava med LK 192413 –
Strma pot in LK 192 501 ter »slepa« ulica z obračališčem na koncu v
severnem delu, ki se navezuje na LK 192413 – Strma pot. Na novi
povezovalni cesti je predviden enosmerni promet iz smeri ceste LK 192
501 in na slepem kraku dvosmeren promet. |
|
|
17. člen |
|
|
(pešpoti in kolesarska
steza) |
|
|
Območje A |
|
|
Na območju A je predvidenih več utrjenih peš povezav, ki
lahko služijo tudi v primeru požarne intervencije. Glavna peš pot poteka
v vzdolžni smeri. Njen potek je speljan preko obračališč predvidenih
»slepih« ulic, na začetku in na koncu pa se naveže na Pot na Polšco.
Predvideni pa sta tudi dve prečni peš povezavi, in sicer v smeri
severozahod – jugovzhod, ki povezujeta glavno pešpot s Strmo potjo. |
|
|
Poleg javne pešpoti je vzporedno z njo speljana še
obojestranska kolesarska steza, oboje v skupni širini 3,5 m. Celotna
vzdolžna pešpot poteka ob zelenem pasu, v skrajnem severnem delu pa
preko območja, kjer je veljaven zazidalni načrt Polšca – vzhod. |
|
|
18. člen |
|
|
(rekonstrukcije
obstoječih cest) |
|
|
Predvidene so rekonstrukcije obstoječih prometnic. Na
širino 5,0 m z ureditvijo enostranskega pločnika širine do 1,5 m, se
razširijo cesta Pot na Polšco, Strma pot in njen vzhodni krak,
Trubarjeva ulica in Sremiška cesta. Promet na rekonstruiranih cestah je
dvosmeren. |
|
|
Vse obstoječe ceste na območju C (LK 192414, 192413 –
Strma pot, LK 192501 – Sremiška cesta – odcep) se uredijo za enosmerni
promet. Promet na vseh treh cestah, ki povezujejo Sremiško cesto in Pot
na Polšco, je enosmeren in poteka iz smeri Sremiške ceste na cestah LK
192501 in LK 192 413, ter v smeri Sremiške ceste na cesti LK 192 414. |
|
|
19. člen |
|
|
(ureditev križišč) |
|
|
Obstoječa križišča se rekonstruirajo v sklopu
rekonstrukcije obstoječih cest. Uredi se »T« križišče na območju Strme
poti in Pot na Polšco. |
|
|
20. člen |
|
|
(avtobusna
postajališča) |
|
|
Ob Poti na Polšco je predvidena ureditev dveh avtobusnih
postajališč za mestni promet z nadkrito čakalnico. |
|
|
21. člen |
|
|
(ureditev prometnih
površin) |
|
|
Pri novogradnjah cest, urejanju novih priključkov ter vseh
rekonstrukcijah cest in križišč, je potrebno zagotoviti ustrezne radije,
ki omogočajo dovoz tudi za interventna vozila. Ob rekonstrukciji ceste
Pot na Polšco (pri Stritarjevi cesti) je načrtovana gradnja opornih
zidov. |
|
|
Pločnik za pešce mora biti dvignjen od cestišča in od
njega fizično ločen z betonskim robnikom. |
|
|
Vse cestne površine so v asfaltni izvedbi, pešpoti in
kolesarske steze pa so lahko tudi v betonski izvedbi. Pešpot v območju A
se izvede v istem nivoju kot kolesarska steza. |
|
|
Na vseh javnih komunikacijah je za invalide potrebno
izvesti ustrezno široke “vhode” na pločnik z utopljenimi robniki in s
položno klančino. |
|
|
22. člen |
|
|
(prestavitve in
rušitve objektov) |
|
|
Zaradi novih predvidenih prometnih ureditev bo v območju B
potrebna prestavitev lesenega nadstreška oziroma garaže in rušitev
gospodarskih objektov pri kmetiji ob Stritarjevi ulici. |
|
|
Energetsko omrežje |
|
|
23. člen |
|
|
(elektrika) |
|
|
Napajanje novih objektov se predvidi iz TP Polšca in TP
Podsremič. Nove ureditve morajo biti odmaknjene od osi daljnovoda s
pripadajočima transformatorskima postajama. |
|
|
Predvideno je kabliranje daljnovoda, potek trase 20 kV
kablovoda je razviden v »Zbirni situaciji komunalne in energetske
infrastrukture M 1: 1000«. |
|
|
24. člen |
|
|
(javna razsvetljava) |
|
|
Ob obstoječih, predvidenih cestah in peš/kolesarski poti
je predvidena ureditev javne razsvetljave. |
|
|
25. člen |
|
|
(plinovod) |
|
|
Na območju Polšce je predvidena možnost plinifikacije in s
tem priključitev objektov na mestno plinovodno omrežje. |
|
|
26. člen |
|
|
(ogrevanje) |
|
|
Ogrevanje novih objektov je predvideno z individualnimi
kurišči iz lastne kotlovnice na trda goriva, kurilno olje ali plin iz
lastnega rezervoarja. Po izgradnji mestne plinovodne mreže pa je možno
ogrevanje z zemeljskim plinom iz mestnega plinovoda. |
|
|
27. člen |
|
|
(vodovodno omrežje) |
|
|
Obstoječe sekundarno in primarno vodovodno omrežje je
potrebno rekonstruirati in dograditi tako, da bodo zagotovljene zadostne
količine po pitni in požarni vodi. |
|
|
Požarno varnost se zagotavlja z ustreznim številom
hidrantov. |
|
|
Vodovodni priključki se izvedejo v vodomernih jaških, ki
so locirani izven objekta na vedno dostopnem mestu po pogojih
upravljavca. |
|
|
V zaščitnem pasu vodovoda je prepovedano na vodovodno
omrežje postavljati montažne objekte in saditi sadno in okrasno drevje,
katerih korenine segajo več kot 0,5 m v globino. |
|
|
28. člen |
|
|
(kanalizacijsko
omrežje) |
|
|
Za priključevanje novih objektov je potrebno celotno
omrežje mešanega kanalizacijskega sistema hidravlično preveriti, izvesti
potrebne rekonstrukcije obstoječega omrežja ter novogradnje omrežja
zaradi novih predvidenih ureditev. |
|
|
Čiste meteorne vode s strehe je potrebno pred izpustom v
kanalizacijo očistiti v peskolovu. Pred izgradnjo zelenega pasu pešpoti
in kolesarske steze (predvsem v južnem delu) je potrebno urediti odvod
površinske vode v načrtovano kanalizacijo. Pri projektiranju
kanalizacije je potrebno upoštevati in urediti odvodnjavanje na območju
registriranih izvirov, skladno z Inženirskogeološkim poročilom o
pregledu zazidalnega območja Videm – Polšca, Občina Krško (Geoinženiring
d.o.o., 13. 12. 2004). |
|
|
Onesnažene meteorne vode s parkirnih površin pri objektih
z dejavnostjo, se morajo pred iztokom v kanalizacijo očistiti v lovilcu
olj. Lovilec olj in bencina je potrebno redno vzdrževati. |
|
|
Do izgradnje mestne čistilne naprave je potrebno pri
priključevanju objektov na javno kanalizacijo ob objektih urediti
greznice (pretočne greznice z odtokom, dvocelična) ter sanacijo
gnojničnih jam (pri kmetijah; v kolikor še niso) ter nadzor nad
izvajanjem te obveze. |
|
|
Odpadne vode iz gnojničnih jam se odvaža na kmetijske
površine skladno s Pravilnikom za izvajanje dobre kmetijske prakse pri
gnojenju (Uradni list RS, št. 130/04). |
|
|
Javna kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno. |
|
|
Omrežje zvez –
multimedije |
|
|
29. člen |
|
|
(telefon) |
|
|
Novi objekti se priključijo na obstoječe telefonsko
omrežje, ki ga bo potrebno dograditi in na delih prestaviti za potrebe
novih predvidenih objektov in ureditev. |
|
|
30. člen |
|
|
(KDS – KTV) |
|
|
Potrebna je prestavitev tras in razvodov obstoječih
kablovodov iz zraka v zemljo po »sistemu zvezda« ter upoštevati nujnost
te prestavitve tudi v smislu bodočih multimedijskih vsebin. |
|
|
31. člen |
|
|
(odpadki) |
|
|
V naselju je urejen odvoz odpadkov od posameznih
gospodinjstev. Povzročitelji so dolžni odlagati odpadke v tipizirane
posode, katerih vrsto in število določijo izvajalci odvoza. |
|
|
Odjemno mesto za posodo mora biti izvedeno v skladu s
predpisi s področja urejanja prostora in mora ustrezati funkcionalnim,
estetskim in higiensko – tehničnim ter požarno – varstvenim pogojem in
ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah. |
|
|
Za vzpostavitev sistema ločenega zbiranja odpadkov sta ob
zbirni cesti B predvidena dva ekološka otoka. |
|
|
VI. DRUGI POGOJI,
POMEMBNI ZA IZVEDBO PREDVIDENIH UREDITEV |
|
|
Rešitve v zvezi z
varovanjem in urejanjem naravne in kulturne dediščine, krajinskih
značilnosti in plodne zemlje |
|
|
32. člen |
|
|
(varovanje naravne in
kulturne dediščine) |
|
|
Na območju zazidalnega načrta ni evidentirana naravna in
kulturna dediščina. |
|
|
33. člen |
|
|
(varovanje krajinskih
značilnosti) |
|
|
Z novo pozidavo, ki se redči proti meji ureditvenega
območja naselja na severu, se ohranjajo kvalitetni pogledi na okoliško
pokrajino. Novogradnje so zasnovane tako, da se objekti maksimalno
prilagajajo obliki terena. |
|
|
34. člen |
|
|
(varovanje plodne
zemlje in tal) |
|
|
Organizacija gradbišča mora obsegati čim manjše površine
in zagotoviti kar najmanjše poškodbe tal. Vse izkopane plasti tal je
potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju
gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja uporabi pri končni ureditvi
območja. |
|
|
Rešitve v zvezi z
varovanjem in izboljšanjem bivalnega in delovnega okolja |
|
|
35. člen |
|
|
(varovanje pred
prekomernim hrupom) |
|
|
Območje spada v III. območje varstva pred hrupom, kjer je
dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa, to
je trgovsko – poslovno – stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno
bivanju oziroma zgradbam z varovanimi prostori in obrtnim ter podobnim
proizvodnim dejavnostim (mešano območje), območje, namenjeno kmetijski
dejavnosti in javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske,
storitvene ali gostinske dejavnosti. |
|
|
Glede na značilnosti mejne vrednosti hrupa ne smejo
presegati zahtev za III. območje, in sicer 60 dBA za dan in 50 dBA za
noč. |
|
|
36. člen |
|
|
(varovanje pred
onesnaženjem voda) |
|
|
Za priključevanje novih objektov je potrebno celotno
omrežje hidravlično preveriti in izvesti potrebne rekonstrukcije
omrežja. |
|
|
Čiste meteorne vode s strehe je potrebno pred izpustom v
kanalizacijo očistiti v peskolovu. Onesnažene meteorne vode z voznih
površin in parkirnih površin pa se morajo pred iztokom v kanalizacijo
očistiti v lovilcu olj. Lovilec olj in bencina je potrebno redno
vzdrževati. |
|
|
Do izgradnje kanalizacijskega sistema oziroma začetka
obratovanja mestne čistilne naprave je ob objektih potrebna ureditev
greznic (pretočne greznice z odtokom, dvocelična) ter sanacija
gnojničnih jam (pri kmetijah; kolikor še niso) ter nadzor nad izvajanjem
te obveze. |
|
|
37. člen |
|
|
(varovanje pred
onesnaženjem zraka) |
|
|
Na območju zazidalnega načrta ni večjih onesnaževalcev
zraka. Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij. |
|
|
38. člen |
|
|
(osončenje fasad in
odprtih površin) |
|
|
Orientacija objektov se prilagaja obstoječi pozidavi.
Bivalni prostori naj bodo orientirani proti jugu, jugozahodu ali
jugovzhodu, spalni in delovni prostori pa na nasprotne strani neba.
Predvideni višinski gabariti ne presegajo (K)+P+1+M, oziroma P+1+M ter
P+Po za gospodarski objekt. Zagotovljen mora biti ustrezen kot osončenja
fasad objektov in odprtih površin. |
|
|
39. člen |
|
|
(zasnova ureditve
zelenih površin) |
|
|
Predvidena je naslednja ureditev območja: |
|
|
– Na območju C se v večji meri ohranjajo obstoječe zelene
površine. |
|
|
– Zeleni pas s parkovno ureditvijo je predviden v območju
A, ob sprehajalni/kolesarski poti v vzdolžni smeri in služi kot ločnica
med obstoječo in predvideno grajeno strukturo. Zaradi delne vizualne
ločitve med javnimi in privatnimi površinami se ob utrjeni poti zasadi
živa meja. Ob južnem delu javne poti se med potjo in obstoječo grajeno
strukturo zasadi živa meja v sklopu zelenega pasu, ki je predviden
širine 2 m. Zelene površine se oblikovno smiselno zasadijo tako z
okrasnimi kot z avtohtonimi olesenelimi rastlinskimi vrstami: Castanea
sativa (pravi kostanj), Fagus sylvatica (bukev), Carpinus betulus
(navadni gaber), Kerria japonica (kerija), Betula pendula (breza),
Sambucus nigra (navadna breza), Cornus mas (rumeni dren), Juniperus
horizontalis (polegli brin), Prunus avium (divja češnja) idr. |
|
|
Pri zasaditvi je treba upoštevati krajinske značilnosti
(naklon terena, padec senc, bližino stavb in poti…). |
|
|
– V sklopu ureditve javne zelene površine se predvidi
ustrezno razmeščena urbana oprema, ki omogoča bivanje na prostem kakor
tudi urejeno otroško igrišče, predvsem z igrali za najmlajšo skupino
otrok. |
|
|
– V sklopu posameznih parcel je objekte potrebno
predvideti oziroma locirati tako, da je možna kar največja izraba
zelenih površin za trato, zelenjavni in bivalni vrt. Na bivalnem vrtu s
trato se uredijo grede, ki se zasadijo s trajnicami, enoletnicami,
okrasnim in sadnim drevjem, poti idr. |
|
|
– Med posameznimi parcelami je zaželjena zasaditev žive
meje. |
|
|
Rešitve v zvezi z
zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami |
|
|
40. člen |
|
|
(zaščita pred požarom) |
|
|
Do objektov na območju zazidalnega načrta mora biti
zagotovljen dovoz interventnih vozil v primeru požara in urejeno
hidrantno omrežje, ki mora zagotavljati zadostno oskrbo z vodo za
gašenje požara. Prometne in delovne površine za intervencijska vozila so
zagotovljene v sklopu javnih površin cest in načrtovanih obračališč. |
|
|
Odmiki med objekti morajo ustrezati požarno varstvenim
predpisom, prav tako morajo biti zagotovljeni vsi ukrepi za varen umik
ljudi in premoženja. |
|
|
41. člen |
|
|
(potresna varnost) |
|
|
Na obravnavanem območju se pričakujejo potresi intenzitete
do VIII. stopnje po MCS lestvici. Vsi objekti in ureditve morajo biti
potresno varni. |
|
|
Stabilnost območja in
predlogi za temeljenje in gradnjo objektov |
|
|
42. člen |
|
|
(stabilnost in
temeljenje) |
|
|
Mesta predlaganih raziskovalnih razkopov in lokacije
predvidenih vrtin so razvidne iz Inženirskogeološke situacije, priložene
v tekstualnem delu. |
|
|
|
|
|
Območje A |
|
|
Stabilnostnih problemov na tem območju ni, predvideva se
temeljenje na pasovnih temeljih. Pričakuje se visok nivo podtalnice,
tako da ni primerna izvedba kletne etaže. |
|
|
Pred gradnjo je potrebno natančno določiti pogoje
temeljenja objektov, za kar je predlagana izvedba 4 raziskovalnih
razkopov do kompaktne podlage. |
|
|
|
|
|
Območje B |
|
|
Območje ni rizično glede stabilnosti, predvideva se
temeljenje na pasovnih temeljih; nivo podtalnice je visok, zato se
izvedba kletne etaže odsvetuje. Posebno pozornost je potrebno posvetiti
ureditvi odvodnjavanjana na območju registriranega izvira vode. |
|
|
Pred gradnjo je potrebno natančno določiti pogoje
temeljenja objektov, za kar je predlagana izvedba 4 raziskovalnih
razkopov do kompaktne podlage. |
|
|
|
|
|
Območje C |
|
|
Na severozahodnem delu so registrirane poškodbe na
posameznih obstoječih objektih in cesti, ki bi lahko bile posledica
nestabilnosti terena, zato se izvedba objektov na tem delu odsvetuje,
dokler se ne izvedejo dodatne geotehnične preiskave (dve vrtini). Za
preostale objekte (jugovzhodni del) se predvideva temeljenje na pasovnih
temeljih. Pred gradnjo je potrebno natančno določiti pogoje temeljenja
objektov, za kar je predlagana izvedba 2 raziskovalnih vrtin
(severozahodni del) in 4 raziskovalnih razkopov (preostalo območje). |
|
|
VII. ETAPE IZVAJANJA
ZAZIDALNEGA NAČRTA |
|
|
43. člen |
|
|
(etapnost izvedbe) |
|
|
Izvajanje posegov se izvaja etapno v naslednjem vrstnem
redu: |
|
|
– komunalno – energetska in prometna ureditev območja
oziroma posamezne ulice ali parcele (prestavitve, rekonstrukcije in
druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in drugih objektov in
naprav, izgradnja novega komunalno – energetskega omrežja, izgradnja
prometnic po novih trasah in ureditev novih ter obstoječih križišč), |
|
|
– gradbena dela (novogradnje, nadomestne gradnje…). |
|
|
Pred gradnjo infrastrukture ter ureditvijo cest je možna
gradnja stavb, ki imajo načrtovane cestne priključke iz obstoječih cest
in ki jih je možno priključiti na obstoječo infrastrukturo, po pogojih
upravljavcev le te. V teh primerih je pred pridobitvijo gradbenega
dovoljenja za gradnjo stavb potrebno urediti vsa lastniška razmerja in
pravico služnosti v javno korist za urejanje javne infrastrukture (od
obstoječe že zgrajene infrastrukture do konca gradbene parcele, ki je
predmet gradbenega dovoljenja). Investitor uredi pravice in obveznosti v
zvezi z urejanjem javne infrastrukture z Občino. Na območjih, kjer ni
možna priključitev na obstoječo kanalizacijo, je potrebna gradnja
zaprtih greznic na praznenje. |
|
|
Ureditev prometa je v prvi fazi (glej grafično prilogo)
oziroma do rekonstrukcije obstoječih cest predvidena po obstoječih
cestah, pod pogojem ureditve enosmernega prometa na cestah: |
|
|
– Strma pot (LK 192 532)– pogoj je ureditev cestne
povezave s Potjo na Polšco – potek prometa iz smeri JZ – SV; |
|
|
– Pot na Polšco (LZ 192 412) – potek prometa iz smeri
Stritarjeve ulice do Strme poti (pri križišču Lapajnetove ulice) –
ureditev avtobusnega postajališča med hišama Pot na Polšco št. 23 in 25; |
|
|
– LK 192 414 – potek prometa v smeri Sremiške ceste; |
|
|
– LK 192 413 – potek prometa iz smeri Sremiške ceste; |
|
|
ter predvidenih povezovalnih cestah: |
|
|
– Nova Stritarjeva ulica, vzporedna s Trubarjevo (severno
od nje) in Trubarjeva ulica (LK 192 610); |
|
|
– potek prometa v smeri Stritarjeve ulice. |
|
|
V prvi fazi promet na cesti LK 192 501 poteka dvosmerno,
dovoljen je samo za prebivalce in dostavo. Zaradi ozkega vozišča imajo
od parcele št. 615/1 k.o. Stara vas prednost vozila v smeri Sremiške
ceste. Vozila se srečujejo pri obstoječih uvozih do objektov. V prvi
fazi ostane dvosmerni promet na delu ceste Pot na Polšco od križišča
Stritarjeve ceste pa do privatnega priključka na parceli št. 623/6, k.o.
Stara vas, kjer imajo prednost vozila iz Stritarjeve ulice. Vozila se
srečujejo na obstoječih uvozih in rekonstruiranem križišču Stritarjeve
ulice z dvema lokalnima cestama (LK 192 501 in LK 192 411). |
|
|
Gradbene parcele so določene glede na potrebe končne faze
prometne ureditve. |
|
|
Po končanju gradbenih del se sanirajo začasne površine
deponij materiala in zatravijo oziroma zasadijo brežine ter preostale
površine. |
|
|
Etape se lahko izvajajo posamezno ali skupaj,
predstavljati pa morajo posamezne zaključene funkcionalne celote. |
|
|
VIII. OBVEZNOSTI
INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV |
|
|
44. člen |
|
|
Poleg vseh obveznosti, navedenih v tem odloku, so
obveznosti investitorjev in izvajalcev pri posegih v prostor naslednje: |
|
|
– pred pričetkom zemeljskih del pravočasno obvestiti
upravljavce energetskih, komunalnih naprav in cest zaradi uskladitve
posegov oziroma zakoličbe in ustrezne zaščite tangiranih podzemnih vodov
ter nadzor nad izvajanjem del; |
|
|
– pri graditvi infrastrukturnih omrežij in graditvi
objektov je potrebno izpolnjevati zahteve glede varnostnih (vertikalnih
in horizontalnih) odmikov in križanj; |
|
|
– objekti se priključujejo na infrastrukturno omrežje po
pogojih upravljavca; |
|
|
– omogočiti dovoze in dostope do vseh zemljišč in objektov
ob cesti v času gradnje in po gradnji; |
|
|
– racionalno urediti gradbišče; |
|
|
– vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno
glede na njihovo sestavo; |
|
|
– rodovitna zemlja se uporabi pri končni ureditvi območja
oziroma posamezne lokacije. |
|
|
IX. TOLERANCE PRI
GABARITIH IN NAMEMBNOSTI OBJEKTOV |
|
|
45. člen |
|
|
(tolerance) |
|
|
Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja
so dopustna odstopanja, ki so navedena v posameznih členih tega odloka
in ne poslabšajo bivalnih, delovnih pogojev ter vplivov na okolje. |
|
|
Pri izgradnji načrtovane infrastrukture so dopustna
odstopanja pod pogojem, da ne vplivajo na ostale ureditve načrtovane v
ZN. |
|
|
Zakoličbene točke, določene v »Načrtu gradbenih parcel z
elementi za zakoličbo«, je možno prilagajati na obstoječe parcelne meje
v naravi in obstoječe meje, določene v mejno ugotovitvenem postopku. |
|
|
Odstopanja od predlaganih rešitev, določenih s tem
zazidalnim načrtom, ne smejo biti v nasprotju z javno koristjo oziroma
interesi. |
|
|
X. KONČNE DOLOČBE |
|
|
46. člen |
|
|
Z dnem uveljavitve odloka na območju zazidalnega načrta
prenehajo veljati naslednji prostorski akti ali deli prostorskih aktov: |
|
|
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Občine
Krško (Uradni list RS, št. 75/96, 73/00, 101/01 in 15/05), |
|
|
– Odlok o potrditvi zazidalnih načrtov za Krško,
Brestanico in Senovo (Uradni vestnik Celje, št. 26/66) – le na območju
predmetnega ZN Videm – Polšca, |
|
|
– Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o potrditvi
zazidalnih načrtov za Krško, Brestanico in Senovo (Uradni list RS, št.
8/98) – le na območju prometnih ureditev: zemljišče parc. št. 619, del
zemljišča parc. št. 779/1 (cesta) in 778/2 (cesta), k.o. Stara vas, |
|
|
– Odlok o zazidalnem načrtu Polšca – Vzhod (Uradni list
RS, št. 63/93) – le na območju oziroma delu načrtovanih infrastrukturnih
ureditev, zemljišče parc.,št. 634/5 (ureditev pešpoti) ter zamljišča
parc. št. *339, 633, 634/1, 634/2, 634/3, 634/4 634/7, 634/6, 634/5
632/2, *656, 782/2, 779/1, k.o. Stara vas (gradbena parcela javnega
dobra, ureditev Strme Poti in poti na Polšco s komunalno in energetsko
infrastrukturo). |
|
|
47. člen |
|
|
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom pri notranji
organizacijski enoti občinske uprave, pristojni za urejanje prostora in
Krajevni skupnosti Krško. |
|
|
48. člen |
|
|
Nadzor nad izvajanjem zazidalnega načrta opravljajo
pristojne inšpekcijske službe. |
|
|
49. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št. 350-05-2/2002 O502 |
|
|
Krško, dne 15. decembra 2005 |
|
|
Župan
Občine Krško
Franc Bogovič l.r. |
|
|
|