|
Na podlagi 16. člena
Statuta Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 35/03 – uradno
prečiščeno besedilo) in 23. člena
Zakona
o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popravek)
ter na podlagi
Programa priprave za Občinski lokacijski načrt Dragatuš 1. faza
(Uradni list RS, št. 75/04) je Občinski svet Občine Črnomelj na svoji
26. seji dne 21. 12. 2005 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o občinskem lokacijskem načrtu Dragatuš |
|
|
1. faza |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
(podlaga za občinski lokacijski načrt) |
|
|
S tem odlokom se ob upoštevanju Strategije prostorskega
razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in Odloka o spremembah in
dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Črnomelj za
obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenega plana Občine Črnomelj za
obdobje od leta 1986 do leta 1990 – dopolnjene 2002/3 (Uradni list RS,
št. 119/03) sprejme občinski lokacijski načrt Dragatuš – 1. faza (v
nadaljnjem besedilu: lokacijski načrt ali OLN). Lokacijski načrt je
izdelal Acer Novo mesto, d.o.o., pod številko projekta OLN-L1/2004,
oktober 2005. |
|
|
2. člen |
|
|
(vsebina odloka) |
|
|
(1) Odlok o občinskem lokacijskem načrtu Dragatuš – 1.
faza (v nadaljnjem besedilu: odlok), v skladu s programsko zasnovo
Dragatuš, določa: |
|
|
– Namensko rabo prostora, ureditveno območje lokacijskega
načrta in lokacijske pogoje za pripravo projektov za pridobitev
gradbenega dovoljenja zlasti glede namena, lege, funkcije, velikosti in
oblikovanja objektov in njihovo gradnjo. |
|
|
– Zasnovo projektnih rešitev prometne, energetske,
vodovodne in druge komunalne infrastrukture, rešitve in ukrepe za
varovanje okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter
trajnostne rabe naravnih dobrin, rešitve in ukrepe za obrambo ter
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe,
obveznosti investitorjev in izvajalcev, tolerance ter roke za izvedbo
prostorskih ureditev. |
|
|
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in
grafično prikazane v lokacijskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi
prilogami na vpogled na Občini Črnomelj. |
|
|
II. UREDITVENO OBMOČJE |
|
|
3. člen |
|
|
(obseg ureditvenega območja) |
|
|
(1) Območje lokacijskega načrta obsega kmetijski prostor
južno in jugovzhodno od vasi, v zaledju vrtov domačij. Na severnem robu
prostor omejuje obstoječe naselje Dragatuš, na južnem in vzhodnem delu
poljska pot, na zahodu regionalna cesta Črnomelj–Vinica R1-218. Celotno
območje občinskega lokacijskega načrta OLN Dragatuš 1. faza meri, 6,7
ha. |
|
|
(2) Ta odlok obravnava ureditveno območje 1. etape
lokacijskega načrta Dragatuš 1. faza. Ureditveno območje 1. etape
sestavljata dve območji: območje jug – za ureditev stanovanjskih parcel,
v velikosti 0,81 ha in območje sever – za ureditev pokopališča s
spremljajočimi ureditvami, v velikosti 0,36 ha. |
|
|
Ureditveno območje 1. etape lokacijskega načrta meri
skupaj 1, 17 ha. Ureditveno območje 1.etape lokacijskega načrta Dragatuš
1. faza vključuje zemljišča oziroma dele zemljišč s parcelnimi
številkami: 327 stp., 1050, 1051/2, 1051/3, 1055/1, 1055/2, 1056/1,
1056/3,, 1038/2, 341 in 4663/2 pot (severni del) ter 1090/3, 1105/1,
1105/2, 1105/3, 1111, 1112/1, 1119, 1120, 1127, 1128, 1156, 1157, 4670/1
pot, 4662/2 pot, vse k.o. Dragatuš. |
|
|
Na območju 2. etape je do sprejetja lokacijskega načrta
Dragatuš 1. faza (2. etapa), s katerim se bodo določila podrobnejša
merila za urejanje, dovoljeno: |
|
|
– vzdrževanje in rekonstrukcija obstoječih legalno
zgrajenih objektov, vzdrževalna dela, rekonstrukcije in novogradnje
gospodarske infrastrukture ter poljskih poti, zaščita kmetijskih površin
pred divjadjo s postavitvijo ograj iz lesa, za kar veljajo ista merila
in pogoji kot za objekte v območju 1. etape lokacijskega načrta
Dragatuš. |
|
|
– na parcelah 1019/3 in 1019/5, k.o. Dragatuš se dovoli
postavitev objekta za kmetijsko proizvodnjo in shranjevanje kmetijskih
strojev za lastne potrebe, skladno s pogoji v 18. členu tega odloka. |
|
|
4. člen |
|
|
(namenska raba zemljišč) |
|
|
Znotraj ureditvenega območja občinskega lokacijskega
načrta Dragatuš 1. faza se območja osnovne namenske rabe delijo na
površine podrobnejše namenske rabe prostora, in sicer: |
|
|
– območja stanovanj na čiste stanovanjske površine, |
|
|
– območja zelenih površin na druge zelene površine in
pokopališče, |
|
|
– območja prometne infrastrukture na površine lokalnih
cest. |
|
|
III. OPIS PROSTORSKE UREDITVE |
|
|
5. člen |
|
|
(predvideni posegi v ureditvenem območju) |
|
|
V okviru OLN Dragatuš 1. faza so načrtovane ureditve: |
|
|
– stanovanjskih hiš s pomožnimi objekti, |
|
|
– ureditev in širitev pokopališča, |
|
|
– infrastrukturna oprema območja. |
|
|
6. člen |
|
|
(koncept ureditve) |
|
|
Območje načrtovane kompleksne gradnje je umeščeno na
jugovzhodni rob naselja. V novo načrtovani ureditvi so predvideni novi
stanovanjski objekti in ureditev območja za pokopališče. |
|
|
Pri konceptu pozidave območja je upoštevana logika
notranje strukture Dragatuša – novi stanovanjski objekti so predvideni
kot zapolnitev pozidave na južnem delu vasi Dragatuš, ob obstoječi
cesti, širitev pokopališča pa je predvidena na kmetijske površine proti
jugu. |
|
|
IV. ČLENITEV OBMOČJA |
|
|
7. člen |
|
|
(prostorske enote) |
|
|
Na ureditvenem območju, ki je hkrati tudi funkcionalna
enota sta določeni dve prostorski enoti (v nadaljevanju: PE): |
|
|
– Prostorska enota 1 – stanovanjski objekti, |
|
|
– Prostorska enota 2 – pokopališče s spremljajočimi
ureditvami. |
|
|
8. člen |
|
|
(vrste gradenj oziroma del) |
|
|
V PE so dovoljene naslednje gradnje oziroma dela: |
|
|
– gradnja novih objektov; |
|
|
– dela v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči; |
|
|
– sprememba namembnosti objektov ali delov objektov; |
|
|
– sprememba rabe objektov ali delov objektov; |
|
|
– odstranitev objektov (v PE 2). |
|
|
9. člen |
|
|
(vrste objektov) |
|
|
V PE 1 se dovolijo naslednje vrste objektov: |
|
|
– enostanovanjske stavbe (samostoječe hiše), |
|
|
– dvostanovanjske stavbe (samostoječe hiše ali vrstne
hiše, v kateri se nahajata dve stanovanji), |
|
|
– lokalne ceste in javne poti, |
|
|
– gospodarska javna infrastruktura, |
|
|
– enostavni objekti – bazen, drvarnica, garaža, lopa,
nadstrešek, steklenjak, rezervoar za utekočinjen plin ali nafto,
zbiralnik za kapnico, nepretočna greznica, medsosedska ograja, ter
pomožni infrastrukturni objekti. |
|
|
V PE 2 so dovolijo naslednje vrste objektov: |
|
|
– poslovilni objekt in ostali pripadajoči objekti, |
|
|
– pokopališča, |
|
|
– gospodarska javna infrastruktura, |
|
|
– enostavni objekti in sicer: oporni zid, medsosedska
ograja, varovalna ograja, pomožni infrastrukturni objekti, spominska
obeležja, urbana oprema. |
|
|
10. člen |
|
|
(vrste dejavnosti) |
|
|
V PE 1 se dovolijo dejavnosti: bivanje in mirne storitvene
dejavnosti, ki ne vežejo nase večjega prometa. V PE 2 se dovoli
dejavnost: pokopališče. |
|
|
V. POGOJI ZA URBANISTIČNO, KRAJINSKO IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE |
|
|
11. člen |
|
|
(tipologija zazidave) |
|
|
V PE 1 se uredi pozidava manjšega merila, v strnjeni
strukturi. Pozidava se navezuje na obstoječe ceste – kot prečno na cesto
postavljeni stanovanjski objekti, s pomožnimi objekti v ozadju gradbenih
parcel. Novo zasnovana pozidava se v gabaritih, razmerjih in oblikovanju
fasad zgleduje po kakovostni tipologiji starih obstoječih objektov. |
|
|
V PE 2 se uredi poslovilni objekt, ki naj bo oblikovan
sodobno, enostavno in prepoznavno. |
|
|
12. člen |
|
|
(oblikovanje zunanje podobe objektov) |
|
|
PE 1 |
|
|
Stanovanjski objekti |
|
|
Barva kritine naj bo opečno rdeča ali temnosiva, fasade v
svetlih odtenkih zemeljskih barv (oker, opečna, drap ipd.). Strešni
nakloni naj bodo od 38 do 45 stopinj. V primeru strešnih fičar,
prizidkov, pokritih teras ipd. naj se dvokapne strehe, ki se uredijo
preko osnovnega gabarita objekta, kombinirajo z ravnimi strehami oziroma
nizkimi enokapnimi strehami (z naklonom do 8 stopinj). |
|
|
Nadstrešek pri garaži naj se oblikuje kot povezovalni člen
med garažo in stanovanjsko hišo, oziroma kot samostojen element.
Oblikovani naj bodo transparentno, enostavno, poenoteno s pripadajočim
stanovanjskim objektom in z garažo. Možno je sodobno oblikovanje z
uporabo enostavnih pravokotnih oblik in ravnih ali enokapnih streh z
nizkim naklonom (do 8 stopinj) ter uporaba lahkih lesenih ali kovinskih
konstrukcij temnih barv (grafitno siva, temno rjava, črna). |
|
|
Garaža se oblikuje kot enostaven pravokoten objekt,
usklajeno s stanovanjsko hišo. Nizka enokapna (z naklonom do 8 stopinj)
oziroma ravna streha naj se uskladi z nadstreškom – streha naj bo enotna
čez oba objekta. Objekt naj bo oblikovan enostavno, poenoteno s
pripadajočim stanovanjskim objektom in z nadstreškom. Dovoli se tudi
izvedba garaže brez nadstreška in sicer na predvidenem prostoru z
odmikom od stanovanjske hiše ali poleg pripadajoče stanovanjske hiše. |
|
|
Drugi enostavni objekti naj bodo usklajeni z objekti v
območju, za oblikovanje veljajo enaki pogoji kot za nadstrešek oziroma
garažo. Nadzemni enostavni objekti ne smejo biti locirani med cesto in
stanovanjskim objektom, razen če je to določeno z grafičnim delom
odloka. |
|
|
PE 2 |
|
|
Pokopališki objekt naj bo tlorisno enostaven
(pravokotnik), streha naj bo ravna oziroma nizka enokapnica, nakloni so
lahko največ do 8 stopinj. Frčade niso dovoljene. Streha naj bo temna –
temno siva ali črna in ne sme biti bleščeča, lahko je tudi travnata.
Fasade naj bodo svetle, a ne bele. Okenske in vratne odprte naj bodo
enostavne. Na vhodnem delu naj se zagotovi nadstrešnica. |
|
|
13. člen |
|
|
(lega objektov na zemljišču) |
|
|
PE 1 |
|
|
Lega objektov je določena v grafičnih prilogah tega OLN in
je obvezna (z odstopanji skladno s 33. členom tega odloka). V pasu
vzdolž cest se postavijo še garaže ali / in nadstrešek ter avtohtona
drevesna obcestna vegetacija, v ozadju parcel pa se lahko postavijo
pomožni objekti, vendar ne v pasu med cesto in obcestno fasado. |
|
|
PE 2 |
|
|
Poslovilni objekt se locira ob dostopno cesto C – z
odmikom za peš površino. Pred objektom (na severovzhodni strani) se
oblikuje poslovilna ploščad. Za potrebe objekta se uporabljajo
parkirišča pri parku pred pokopališčem ter povozna površina pri
poslovilnem objektu, večji del potrebnih parkirišč pa se zagotovi na
javnih površinah v naselju Dragatuš, kjer je dovoljeno parkiranje. |
|
|
14. člen |
|
|
(ureditev okolice objektov) |
|
|
PE 1 |
|
|
V območju ob cestah se novo predvideno pozidavo enakomerno
dopolni z nizi avtohtonih dreves, npr. javor, gaber ali lipovec (manjša
ali srednje velika drevesa). Brežine se utrdijo in zatravijo oziroma
zasadijo z grmovnicami. Oporni zidovi niso dovoljeni. |
|
|
PE 2 |
|
|
Območje pokopališča (obstoječe in predvidena razširitev)
se ureja kot javna odprta površina s tlakovanim prostorom za obrede pred
poslovilnim objektom, prostor za sedenje z drevesi v tlaku (npr. javor,
gaber ali lipovec (manjša ali srednje velika drevesa) in pripadajočo
urbano opremo ter travnato površino kot rezervo za širitev pokopališča.
V sklopu ureditev na pokopališču se izvede sanacija obstoječega
pokopališkega zidu, ki se ga lahko delno nadzida. |
|
|
Na jugozahodni strani dostopne ceste do pokopališča se
uredi zid ali ograja do višine največ 2 m. Zid oziroma ograja se lahko
kombinirata z drevesno ali drugo avtohtono ozelenitvijo. Ob vzhodni in
južni meji širitve pokopališča se postavi žična ograja. Za preprečitev
vožnje po poslovilni ploščadi se postavijo fizične ovire (konfini, rampa
ipd.). |
|
|
Zidovi (sanacija obstoječega pokopališkega zidu in gradnja
novega) se uredijo v kamnu ali betonu. V primeru betona naj se vidne
fasade zidov zasadijo z grmovnicami oziroma plezalkami ali arhitekturno
oblikujejo (pobarvanje, členitev fasade zidov ipd.). Celoten kompleks
starega in novega dela pokopališča (oporni zidovi ob mejah, poslovilni
objekt, sanacija obstoječega pokopališkega zidu) naj se enotno
oblikujejo. |
|
|
Poslovilno ploščad se z rampo za pešce poveže z obstoječim
pokopališčem v osi dostopne poti. |
|
|
15. člen |
|
|
(stopnja pozidanosti zemljišča) |
|
|
V PE 1 je na posameznih gradbenih parcelah dovoljena
pozidanost do 40% posamezne parcele. V PE 2 je stopnja pozidanosti
zemljišča do 70%. |
|
|
Pri tem so med pozidavo štete tudi manipulacijske
površine, potrebne za obratovanje objektov na posamezni gradbeni
parceli. |
|
|
16. člen |
|
|
(velikost in oblika gradbene parcele) |
|
|
Predlog nove parcelacije zemljišč je prikazan v grafični
prilogi št. 2.2. Velikost in oblika gradbenih parcel temelji delno na
upoštevanju obstoječe parcelacije oziroma je parcelacija spremenjena
zaradi zagotovitve čim bolj racionalne izrabe prostora za pozidavo. |
|
|
Gradbene parcele javnega dobra: |
|
|
– gradbene parcele, ki so potrebne za ureditev ceste C in
infrastrukturno opremo, |
|
|
– gradbena parcela za pokopališče, skupaj s potrebnimi
manipulativnimi površinami in rezervacijo za širitev pokopališča, |
|
|
– gradbene parcele, ki bodo v prihodnosti omogočale
rekonstrukcijo obstoječih cest na jugu, |
|
|
– gradbena parcela, s katero bo omogočen dostop do
kmetijskih zemljišč na jugu, ki bo prekinjen z ureditvijo gradbenih
parcel 3, 4, 5 in 6. |
|
|
Preostala zemljišča so razdeljena na posamezne gradbene
parcele, ki bodo predvidoma zasebne. |
|
|
Odmik od sosednjih zemljišč je najmanj 1,5 m, če je odmik
manjši, pa je potrebno soglasje soseda. |
|
|
17. člen |
|
|
(druga merila in pogoji) |
|
|
Za enostavne objekte na območju OLN veljajo določila
Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o
pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o
vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni
list RS, št. 114/03 in 130/03), če s tem odlokom ni drugače določeno. |
|
|
18. člen |
|
|
(gabariti objektov in postavitev v teren) |
|
|
PE 1 – stanovanjski objekti se zasnujejo v tlorisnih
gabaritih 8 x 12 m z možnim odstopanjem do +, – 20%, višinski gabariti
naj bodo pritličje in mansarda. |
|
|
Kote pritličij so: objekt št. 1: 161,00 m, objekt št. 2:
161,20 m, objekt št. 3: 160,00 m, objekt št. 4: 160,50 m, objekt št. 5:
161,00 m, objekt št. 6: 160,50 m, objekt št. 7: 163,50 m, objekt št. 8:
162,00 m, vsi z možnim odstopanjem do +, – 0,50 m. |
|
|
Nadstreški in garaže se zasnujejo v tlorisnih gabaritih 3
x 5 m, z možnim odstopanjem do +, – 20%, višinski gabariti naj bodo
pritličje. Kote pritličij naj bodo enake kot pri pripadajočem
stanovanjskem objektu, z možnim odstopanjem do +, – 0,50 m. |
|
|
Pomožni objekti se zasnujejo v tlorisnih gabaritih 5 x 7
m, z možnim odstopanjem do +, – 20%, višinski gabariti naj bodo
pritličje. Kote pritličij naj bodo prilagojene terenu. |
|
|
PE 2 – pokopališče: Poslovilni objekt se zasnuje v
tlorisnih gabaritih 9 x 20 m z možnim odstopanjem do +, – 20%, višinski
gabarit naj bodo pritličje, višine najmanj 3,50 m do strešnega venca.
Kota pritličja je: 165,00 m, z možnim odstopanjem do +, – 0,50 m. |
|
|
V območju 2. etape lokacijskega načrta Dragatuš 1. faza
se, skladno z zadnjo alineo 3. člena tega odloka, na parcelah 1019/3 in
1019/5, k.o. Dragatuš, dovoli postavitev kmetijskega objekta, pri čemer
objekt ne sme segati na jug dlje kot sosednji objekt na parceli št.
1022/2, 1022/1, k.o. Dragatuš. Objekt naj bo oblikovano usklajeno s
kakovostnimi gospodarskimi objekti v območju, streha naj bo dvokapnica
naklona 38 do 42 stopinj in rdeča opečna, fasada naj bo barvana v
zemeljskih tonih (opečna, oker, drap) in kombinirana z lesom. |
|
|
Objekt za kmetijsko proizvodnjo in shranjevanje kmetijskih
strojev za lastne potrebe se zasnuje v tlorisnih gabaritih 9 x 14 m z
možnim odstopanjem do +, – 20%, višinski gabarit naj bo pritličje. Kota
pritličja naj bo prilagojena terenu. Dovoli se tudi postavitev dveh
objektov dimenzij največ po 8 x 14 m. |
|
|
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE |
|
|
Vsa gospodarska javna infrastruktura, ki je predvidena v
območju urejanja, se izvede podzemno in naj poteka v območju obstoječih
oziroma načrtovanih cest. |
|
|
19. člen |
|
|
(prometno omrežje – ceste in parkirišča) |
|
|
Novi stanovanjski objekti se navezujejo neposredno na
obstoječe javne ceste in poti v Dragatušu. |
|
|
Stanovanjski objekti št. 1 do 6 se navezujejo na obstoječo
asfaltno cesto, ki se na jugozahodnem delu Dragatuša odcepi z regionalne
ceste RI-218. Pri tem je s parcelacijo gradbenih parcel za stanovanjske
objekte št. 1 do 6 predvidena rezervacija koridorja za rekonstrukcijo te
ceste (koridor širine 8,6 m). |
|
|
Stanovanjska objekta št. 7 in 8 se navezujeta na obstoječo
poljsko pot. Pri tem je s parcelacijo gradbenih parcel za stanovanjska
objekta št. 7 in 8 predvidena rezervacija koridorja za rekonstrukcijo te
ceste (koridor širine 8,6 m). |
|
|
Znotraj lokacijskega načrta je predvidena še ureditev
dostopne ceste C za pokopališče. |
|
|
Odvodnjavanje meteornih vod s cestišča je omogočeno z
ustreznimi prečnimi in vzdolžnimi skloni. Minimalni prečni sklon ceste
je 2.5%. |
|
|
Normalni prečni profil dostopne ceste C znaša: |
|
|
------------------------------------------------ |
|
|
– vozni pas 2 x
2.50 m = 5.00 m |
|
|
– bankina 2 x
1,00 m = 2,00 m |
|
|
------------------------------------------------ |
|
|
SKUPAJ 7.00 m |
|
|
------------------------------------------------ |
|
|
Parkirišča |
|
|
Za potrebe pokopališča se uporabljajo novo predvidena
parkirišča pri parku pred pokopališčem ter povozna površina pri
poslovilnem objektu, večji del potrebnih parkirišč pa se zagotovi na
javnih površinah v naselju Dragatuš, kjer je dovoljeno parkiranje. |
|
|
20. člen |
|
|
(elektroenergetsko omrežje) |
|
|
Predvideni objekti bodo z električno energijo oskrbovani
iz novopredvidenega nizkonapetostnega omrežja (NN) in
srednjenapetostnega omrežja (SN) ki ga je potrebno rekonstruirati in
dograditi. Pogoji: |
|
|
– Pred izgradnjo predvidenih objektov je potrebno
odstraniti prostozračni daljnovod (SN) v dolžini 115 m. Obstoječa
transformatorska postaja 20/0,4kV, 1x160kVA v zidani izvedbi, se predela
tako da se uredi SN blok v SF6 tehniki, ter zamenja transformator z
večjo enoto 1x400 kVA. |
|
|
– Kablovode (NN) in (SN) elektroenergetskega omrežja je
treba polagati v kabelsko kanalizacijo pod utrjenimi površinami oziroma
v bankini. Predvidena je štiri cevna in dvocevna kanalizacija. |
|
|
– Priključki za stanovanjske objekte se izvedejo s
kablovodom v cevi iz (NN) razdelilnih omaric. Na robu funkcionalnega
zemljišča z javnimi površinami se pusti rezervna dolžina kablovoda za
izvedbo priključka priključno merilne omarice objekta. |
|
|
– Za gospodinjski odjem se dovoli maksimalna priključna
moč do 16 kW. |
|
|
21. člen |
|
|
(javna razsvetljava) |
|
|
Javna razsvetljava se uredi ob dostopni ulici za
poslovilni objekt in na ploščadi pri pokopališču. Niz uličnih svetilk se
uredi enostransko v bankini cestišča oziroma na ploščadi pri poslovilnem
objektu, lahko tudi v zidu obstoječega pokopališča oziroma v tlaku.
Kablovodi naj potekajo ob elektroenergetski kanalizaciji v cevi.
Medsebojni odmik svetil naj bo od 30 do 35 m. Tip vseh svetil bo izbran
tako, da bo omogočena 50% regulacija svetlobe in tako, da bo usmerjenost
snopa taka, da bo svetlobno onesnaženje okolja minimalno. |
|
|
22. člen |
|
|
(telekomunikacijsko omrežje) |
|
|
Na področju načrtovane pozidave ni obstoječega TK omrežja.
Zato se do novopredvidenih objektov položi dvocevna komunikacijska
kanalizacija, v katero se v skladu s potrebami polagajo telefonski in
morebitni drugi komunikacijski kabli. |
|
|
Povezava na TK omrežje je možna iz obstoječe TK
kanalizacije ki poteka od ATC Dragatuš na trgu v Dragatušu. Potrebno je
zgraditi kabelsko omrežje izven območja po javnih površinah v dolžini ca
240 m. |
|
|
Komunalni priključki bodo izvedeni iz razdelilne
prostostoječe omarice, tako da se do roba vsake gradbene parcele položi
fleksibilna cev cev 2xfi 50. |
|
|
Na območju urejanja se predvideva potreba po 10-20 TK
priključkih. |
|
|
23. člen |
|
|
(kanalizacija in odpadki) |
|
|
Predvidena je izvedba kanalizacijskega omrežja v ločenem
sistemu za celotno naselje Dragatuš, ki se bo gradila sočasno z
rekonstrukcijo cest in ostalimi komunalnimi ureditvami znotraj naselja
Dragatuš. |
|
|
Do izgradnje javne kanalizacije se komunalna odpadna voda
odvaja v nepretočne greznice, padavinska odpadna voda se spušča po
terenu oziroma odvaja v ponikovalnice. Do izgradnje kanalizacije so
dovoljene tudi gradnje malih tipskih čistilnih naprav. |
|
|
Odpadki: Na območju urejanja se zbiranje odpadkov uredi s
postavitvijo posod za odpadke, na posebej urejenih stojnih mestih ob
cestah, parkiriščih oziroma uvozih, ki se jih organizirano odvaža. |
|
|
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE IN
KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNE RABE NARAVNIH DOBRIN |
|
|
24. člen |
|
|
(tla) |
|
|
(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim
manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine ter
deponije se uporabijo infrastrukturne površine in površine, na katerih
so tla manj kvalitetna. |
|
|
(2) Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in
gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le materiali, za katera
obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in
gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je treba preprečiti
emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. S
teh površin je potrebno preprečiti tudi odtekanje vod na kmetijsko
obdelovalne površine. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se upoštevajo
določila 16. člena tega odloka. Treba je predvideti nujne ukrepe za
odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi zaradi
nezgod na tehnoloških površinah. |
|
|
(3) Prst se odstrani in deponira ter uporabi za sanacijo
degradiranih tal ter za urejanje zelenih in rekreacijskih površin. Prst
se odstrani in premesti na drugo lokacijo tako, da ne pride do
onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom. Pri tem
ne sme priti do mešanja mrtvice in živice, ki ne sme biti deponirana v
kupih višjih od 1,20 m. |
|
|
25. člen |
|
|
(usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja) |
|
|
Med gradnjo in po izgradnji načrtovanih objektov in
ureditev je treba zagotoviti ukrepe za varstvo pred onesnaženjem zraka
ter tal in vode, predvsem pa rešitve za odvodnjavanje vod s cestnih in
parkirnih površin, tako da bo preprečeno neposredno odtekanje onesnažene
komunalne vode v tla, podtalje in površinske vode. Hrup in emisije v
zrak, ki bodo povzročeni med gradnjo in med obratovanjem, morajo ostati
pod normativno določenimi ravnmi. |
|
|
Med izvedbo načrtovanih posegov je treba zagotoviti, da
med gradnjo in po končanih ureditvah ne bo prišlo do poslabšanja razmer
v obstoječem delu naselja zaradi zastajanja padavinske vode, ki je že
opazno na površinah na robu naselja. |
|
|
26. člen |
|
|
(dostop do kmetijskih zemljišč) |
|
|
Investitor mora med gradnjo in po končani gradnji
zagotoviti dostop do kmetijskih zemljišč. |
|
|
27. člen |
|
|
(ohranjanje narave in kulturne dediščine) |
|
|
Na ureditvenem območju lokacijskega načrta ni objektov in
območij varovanja narave in kulturne dediščine. |
|
|
28. člen |
|
|
(varstvo pred hrupom) |
|
|
Za zmanjšanje hrupa v v času gradnje je treba zagotoviti,
da bo med gradnjo uporabljena gradbena mehanizacija novejšega datuma in
opremljena s certifikati o zvočni moči, ki ne smejo presegati
predpisanih vrednosti. Pri transportu naj se uporabljajo čim manj hrupna
vozila. Vsa hrupna dela naj se po možnosti izvajajo samo med 7. in 19.
uro. Zvočni signali na gradbišču naj se uporabljajo le v nujnih
primerih, motorji strojev pa naj brez potrebe ne obratujejo v prostem
teku. |
|
|
Po izgradnji: območje lokacijskega načrta se obravnava kot
mešano poslovno – stanovanjsko območje, ki po Uredbi o hrupu v naravnem
in življenjskem okolju (Ur. list RS, št. 45/95 in 66/96) spada v III.
območje varstva pred hrupom, kjer ravni hrupa ne smejo preseči mejnih
dnevnih (60db) in nočnih ravni hrupa (50db). |
|
|
Pri projektiranju in izvedbi objektov so investitorji
dolžni upoštevati tudi Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št.
32/93) in Odlok o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna
območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore (Ur. list
SRS, št. 29/80 in sicer v delu, ki se nanaša na bivalne prostore). |
|
|
29. člen |
|
|
(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami) |
|
|
Pri načrtovanju nove zazidave in vseh zaradi nje potrebnih
ureditev je treba upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in
izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št.
18/63) za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli –
Cancan – Seiberg. |
|
|
Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za
zaščito pred posledicami naravnih in drugih nesreč ter pred vojnimi
dejstvovanji glede na določbe zakona o obrambi in zaščiti (Uradni list
RS, št. 15/91) ni potrebno predvideti. |
|
|
VIII. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ |
|
|
30. člen |
|
|
Zemljišča, ki med izvedbo objektov in ureditev po tem
lokacijskem načrtu v posameznih fazah izvedbe ne bodo zazidana, se lahko
uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega
odloka. Rezervacija za širitev pokopališče se, do izvedbe posegov za
širitev površin za pokopavanje, ohranja v sedanji, kmetijski rabi. |
|
|
IX. ETAPNOST IZVEDBE |
|
|
31. člen |
|
|
Izvedba lokacijskega načrta se predvidi fazno: |
|
|
– v 1.fazi se izvede ureditev pokopališča: izvedba
dostopne ceste C do pokopališča, vsa potrebna infrastruktura, objekt in
pripadajoče ureditve. V tej fazi se lahko uredi del stanovanjskih
objektov in potrebna pripadajoča infrastrukturna oprema. |
|
|
– v nadaljnjih fazah se izvede izgradnja stanovanjskih
objektov s potrebno oziroma pripadajočo infrastrukturno opremo. |
|
|
Faznosti se lahko spreminjajo glede na interes
investitorjev, vendar je najprej predvidena izvedba pokopališča in zanj
potrebnih ureditev. Prav tako velja, da je treba najprej izvesti cestno
in komunalno infrastrukturo in nato objekte, ki se navezujejo nanjo. |
|
|
X. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV |
|
|
32. člen |
|
|
Prej oziroma najkasneje sočasno z gradnjo objektov,
predvidenih v različnih fazah, se morajo izvesti primarni komunalni
vodi. Obratovanje objektov pred dogradnjo komunalne opreme območja ni
dovoljeno. |
|
|
XI. TOLERANCE |
|
|
33. člen |
|
|
(dovoljena odstopanja) |
|
|
1) Odstopanja od določil tega zazidalnega načrta so
dovoljena v tlorisnih gabaritih objektov skladno z 18. členom do +,-
20%. |
|
|
2) Odstopanja so dovoljena tudi pri kotah pritličij
objektov, če se ob izdelavi projektne dokumentacije podajo racionalnejše
rešitve. Dovolijo se odstopanja do +, – 0,80 m, v smer napajalnih cest
in proti javnim površinam pa (zaradi prilagoditve cestam in drugim
mejnim pogojem lokacij) do največ +,- 0,50 m. Pri naklonih enokapnih
strešin se dovolijo odstopanja strešnega naklona od 8 do 15 stopinj. |
|
|
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
34. člen |
|
|
(občinski prostorski akti) |
|
|
Z dnem uveljavitve tega odloka se za ureditveno območje
občinskega lokacijskega načrta iz 3. člena tega odloka šteje, da so
spremenjeni in dopolnjeni občinski prostorski akti: |
|
|
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območja KS
Dragatuš, KS Butoraj, KS Tribuče, KS Dobliče – Kanižarica (delno), KS
Črnomelj (delno), KS Talčji vrh (delno) in KS Petrova vas (Uradni list
RS, št. 119/03). |
|
|
35. člen |
|
|
(veljavnost) |
|
|
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št. 35004-264/2004 |
|
|
Črnomelj, dne 21. decembra 2005 |
|
|
Župan
Občine Črnomelj
Andrej Fabjan l.r. |
|
|
|