Na podlagi 10. člena Statuta občine Nazarje (Uradno glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji grad, Ljubno in Luče št. 1/95) in 25., 39. ter 40. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS št. 18/84, 37/85, 29/86 in 26/90) ter 11. člena Navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Ur. list SRS št. 14/85) je občinski svet na seji dne 3. 4. 1996 spre­jel

ODLOK

o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorsko celoto občine Nazarje

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

 S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za tista območja, ki se ne urejajo s prostorskimi izvedbenimi načrti. Prostorske ureditvene pogoje (v nadaljnjem besedilu: PUP) je izdelal Zavod za urbanizem Velenje pod št. proj. 1045/92­PUP in sicer za:

01. Prostorsko celoto Zgornja Savinjska dolina ­spodnji del

02. Prostorsko celoto Zgornja Savinjska dolina ­zgornji del

03. Prostorsko celoto Zadrečka dolina.

2. člen

Prostorski ureditveni pogoji skladno s planskimi usmeritvami določajo: ­meje in funkcije območja urejanja ­splošna merila in pogoje za posege v prostor ­merila in pogoje glede oblikovanja objektov ­merila za določanje parcel in funkcionalnih zemljišč ­merila in pogoje za posege v zavarovana in varstvena območja ­merila in pogoje za varovanje in izboljšanje bivalnega okolja.

3. člen

Za vse posege v prostor po tem odloku izda lokacijsko dovoljenje pristojni organ na podlagi lokacijske dokumentacije in predpisanih soglasij. Lokacijsko dovoljenje ni potrebno za objekte in posege v prostor, ki so opredeljeni v Odloku o pomožnih objektih, napravah in drugih posegih v prostor, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje in se lahko postavijo, gradijo in izvajajo na podlagi odločbe o priglasitvi del, ki jo izda pristojni organ.

4. člen

Za posamičen poseg ali več posegov se lahko zahteva podrobna analiza prostorskih pogojev kolikor je to potrebno za: ­ugotovitev in odpravo motenj, ki jih bo investitor povzročil s predvideno dejavnostjo, ­ugotovitev morebitnih sprememb splošnih pogojev, ki bodo nastali skozi daljše obdobje, ­zagotovitev enakih možnosti uporabnikom glede razreševanja njihovih prostorskih potreb glede racio­nalne rabe prostora, ­zagotovitev enotnega oblikovanja širšega območja.

II. MEJA OBMOČJA

5. člen

a) Meje območij prostorskih ureditvenih pogojev so razvidne iz grafičnih prikazov na preglednih katastr­skih načrtih in temeljnih topografskih načrtih v merilu 1:5000 in sicer za celotno območje občine. Ureditveno območje PUP sestavljajo naslednja območja: ­trajno varovana območja kmetijskih zemljišč: 1. območja (A) in 2. območja kmetijskih zemljišč ­območja gozdov (lesno­proizvodnih in varovalnih ­GV) ­območja urejanja za usmerjeno gradnjo ­območja stavbnih zemljišč na območjih razpršene grad­nje (U).

III. FUNKCIJA OBMOČIJ IN VRSTA POSEGOV V PROSTOR

6. člen

Območja urejanja za usmerjeno gradnjo (U1 ­U51) so z urbanističnimi karakteristikami opredeljeni deli prostora, v katere usmerjamo posege, ki imajo značaj graditve. Območja so naslednja:

Oznaka Kraj PKN 5 Prostorska Pretežna območja TKN 5 celota namembnost

12 345

U4 Brdo G7 03 stanovanja U5 Pusto polje G8 03 " U6 Potok G8 03 " U7 Lačja vas G8 03 " U8 Kokarje 1 G9 03 " U9 Kokarje 2 G8,G9 03 posebno obm. U10 Gorica G9 03 stanovanja U13 Volog G17 03 " U14 Zg. Kraše G17 03 " U15 Sp. Kraše G7,G17 03 " U50 Venišnik G8 03 turizem

7. člen

Na območjih urejanja iz 6. člena tega odloka so možni naslednji posegi v prostor:

1. novogradnja individualnih stanovanjskih objektov

2. novogradnja individualnih stanovanjskih objektov kot zapolnitev med obstoječimi objekti,

3. prizidava, nadzidava in rekonstrukcija obstoječih stanovanjskih objektov,

4. novogradnja, nadzidava, prizidava in rekonstrukcija večstanovanjskih objektov,

5. nadomestna gradnja stanovanjskih objektov pod pogoji za nadomestno gradnjo

6. novogradnja in nadomestna gradnja objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti, ki služijo razvoju kraja

7. prizidave, nadzidave in rekonstrukcije objektov za oskrbno storitvene dejavnosti

8. novogradnja in nadomestna gradnja obrtnih objektov, obrtno­stanovanjskih objektov in spremljajočih objektov za obrtno dejavnost ­ob upoštevanju pogojev za te dejavnosti

9. prizidave, nadzidave in rekonstrukcije obstoječih objektov za obrtno dejavnost

10. gradnja pomožnih objektov (garaže, drvarnice, shrambe, čebelnjaki, vrtne ute i. sl) kot samostojni objekti ali kot prizidki k obstoječim objektom

11. postavitev plinskih rezervoarjev za potrebe ogrevanja objektov

12. novogradnja, dozidava, nadzidava ali rekonstrukcija objektov za potrebe kmetijstva

13. novogradnja, rekonstrukcija in širitev objektov za potrebe športno­rekreacijske dejavnosti

14. ureditev športno­rekreacijskih površin manjših objektov

15. novogradnje objektov za potrebe turistične dejavnosti

16. dozidave, nadzidave in rekonstrukcije obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektov za potrebe turistične de­javnosti,

17. stanovanjski objekti s prostori za turistično dejavnost (kmečki turizem, turistične sobe, gostinski in spremljajoči prostori)

18. gradnja pastirskih koč in staj za živino.

8. člen

Izven območij urejanja iz 6. člena tega odloka (območje razpršene gradnje) so dopustni naslednji pose­gi, ki so usklajeni z Zakonom o kmetijskih zemljiščih:

Na 1. območju kmetijskih zemljišč (A) je dovoljena gradnja, nadzidava, dozidava, rekonstrukcija in sprememba namembnosti objektov, ki neposredno služijo primarni kmetijski proizvodnji: ­stanovanjske hiše ­hlevi ­silosi ­strojne lope ipd. Pri posegih na A območje kmetijskih zemljišč daje predhodno soglasje kmetijska zemljiška skupnost ­pravni naslednik ­občina. Istočasno se za vse posege na A območju za primarno kmetijsko proizvod­njo izvede postopek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov ­razvrstitve kmetijskih zemljišč. Poleg navedenih gradenj so dopustne gradnje objektov za urejanje vodnega režima.

Na drugem območju kmetijskih zemljišč, izven območij urejanja iz 6. člena tega Odloka, je možna poleg gradnje kmetijskih objektov tudi gradnja objektov in naprav iz 7. člena tega Odloka, z upoštevan­jem določil 4., 20., 21., 22., 23. in 24. člena tega Odloka ter v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih. Izven obstoječih stavbnih zemljišč je s predhodnim soglasjem občine dovoljena postavitev lesenih obje­ktov za shrambo orodja, čebelnjakov, pastirskih koč, staj za živino in obor za divjad z upoštevanjem naslednjih kriterijev:

Kriteriji za postavitev shramb za orodje: ­do 600 m nadmorske višine: min. 0,5 ha kmetijskih površin, od tega min. 0,2 ha za intenzivno pridelavo, ­nad 600 m nadmorske višine: min. 1,5 ha kmetijskih površin, od tega min. 0,6 ha za intenzivno pridelavo.

Kriteriji za gradnjo čebelnjakov: ­investitor mora biti član čebelarske družine ­minimalno število panjev: 6

Kriteriji za pastirske koče in staje za živino: ­organiziran planinski ali skupni pašnik ­velikost min. 5 ha ­staje za živino so praviloma enoetažen objekt z možnostjo izkoriščenega podstrešja. Tlorisna velikost se določi glede na število živali. Streha enaka kot za pastirske koče.

Kriteriji za gojitev divjadi v oborah: ­velikost obore je od 5 do 10 ha kmetijskih površin, od tega najmanj 1/4 gozdnih površin, ki so namen­jena le lesni proizvodnji. Gostota divjadi max. 8 kom na 1 ha površin. Medsebojna oddaljenost obor min.

500.

9. člen

Gradnja počitniških hiš je dovoljena le v conah, ki so namenjene za tovrstno gradnjo.

10. člen

Z nadomestno gradnjo nadomeščamo obstoječ dotrajan objekt. Za odločitev o nadomestni gradnji ni odločilno stanje vpisano v katastru (stavbišče), temveč je gradnja nadomestnih objektov možna le takrat, ko je po ogledu stanja na terenu ugotovljeno, da objekt še obstaja.

11. člen

Spremembe namembnosti obstoječih objektov so dopustne, kadar nova namembnost ne vpliva motilno na bivalne in delovne pogoje ter krajinske značilnosti prostora in v skladu z Zakonom o kmetijstvu (poseljenost, primerna obdelanost). Sprememba namembnosti počitniških hiš je možna le v ureditvenih območjih iz 5. člena tega odloka, razen v območjih, ki so opredeljena kot naselje počitniških hišic.

IV. MERILA IN POGOJI ZA GRADITEV OBJEKTOV IN DRUGE POSEGE V PROSTOR

1. Zemljišče

12. člen

Funkcionalno zemljišče se določa glede na velikost in namembnost objekta, lego sosednjih objektov in naravne danosti zemljišča. Omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremlja­jočimi prostorskimi potrebami, razen v primeru, da je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču (skupno funkc. zemljišče):

Za stanovanjske objekte je širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta praviloma najmanj 2.5 m, lahko pa je z ozirom na naravne danosti zemljišča in obstoječo zazidavo tudi manjša, vendar ne manjša kot 1.0 m. Širina dovoza do objekta mora biti najmanj 3.0 m. Če je dejansko zemljišče pri obstoječem objektu manjše kot funkcionalno zemljišče, ugotovljeno na osnovi navedenih meril, se upošteva dejanska povr­šina zemljišča (parcele). V funkcionalnem zemljišču morajo biti vključeni tudi dovozi do objekta od javnih cestnih površin.

Za kmečka gospodarstva se velikost funkcionalnega zemljišča določa ob upoštevanju medsebojne razporeditve objektov, vrste in tehnologije kmetijske proizvodnje ter na objekte vezanega manipulativ­nega prostora.

Za vse ostale objekte se velikost funkcionalnega zemljišča določi glede na vrsto namembnosti in naj­nujnejše potrebe.

2. Lega objektov

13. člen

Novi objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani varstveni pogoji. Odmik od sosednjega objekta mora biti najmanj 8 m. Manjši odmiki so dopustni, če so zagotovljeni požarno­varnostni in sanitarni pogoji ter s soglasjem sosedov. Odmiki od javnih cest morajo biti pri novih objektih usklajeni s pogoji iz Zakona o cestah. Odmiki od nekategoriziranih cest praviloma ne smejo biti manjši od 4.0 m, razen v naseljih, kjer se je potrebno prilagoditi obstoječi obcestni zazidavi. Odmiki od tras komunalnih vodov morajo biti v skladu z veljavnimi predpisi. Odmiki od vodotokov morajo biti najmanj 5.0 m oziroma v skladu s pogoji upravljalca vodotokov.

14. člen

Kioski, namenjeni storitvenim in nekaterim specifičnim dejavnostim, naj bodo locirani tako, da ne bo ovi­ran promet in funkcija sosednjih objektov. Površina funkcionalnega zemljišča za kiosk naj bo prilagoje­na velikosti in predvideni namembnosti kioska.

15. člen

Lokacija za postavitev spominskih in sakralnih objektov in obeležij naj bo izbrana na podlagi vsakokrat­ne podrobne urbanistične, krajinske, kmetijske in okoljevarstvene presoje tako, da se s postavitvijo dopolnjuje prostor in ne ovira promet. Spominski in sakralni objekti in obeležja na stavbah morajo biti postavljena tako, da ne poslabšajo bivalnih pogojev in varnosti objekta. Na objektih, za katere veljajo pogoji varovanja kulturne dediščine, se smejo spominski in sakralni objekti in obeležja postavljati le v sodelovanju s pristojno organizacijo za varstvo naravne in kulturne dediščine.

3. Oblikovanje objektov

16. člen

Pogoji oblikovanja novogradenj, adaptacij, rekonstrukcij, prizidkov in nadzidkov so naslednji:

Stanovanjski objekti: ­tloris naj bo praviloma podolgovat (razmerje stranic 1:1,2 ­1:1,5). V hribovitih območjih naj bo daljša stranica vzporedna s plastnicami. ­Višinski gabarit: klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje. V ureditvenih območjih je višinske gabarite obvezno prilagoditi sosednjim objektom. ­Streha naj bo simetrična dvokapnica v naklonu 35 ­45 st. Kritina naj bo praviloma opečna. V uredit­venih območjih je naklon in kritino prilagajati sosednjim objektom. Izvedba »čopov« in »aherjev« na strehi je možna, v kolikor je tako izvedena streha na sosednjih objektih.

Pomožni objekti: ­Dopustna je izvedba pomožnih objektov kot prizidkov k stanovanjskim ali gospodarskim objektom ali pa izjemoma kot samostojnih objektov. Oblikovno morajo biti usklajeni z obstoječimi sosednjimi objekti s tem, da se upoštevajo pogoji za graditev novih objektov ter gabariti in oblikovne značilnosti sosednjih objektov. ­Objekti za potrebe hrambe orodja so lahko le lesene izvedbe na točkovnih temeljih - z možnostjo demontaže. Tlorisna velikost ne sme presegati 12 m2. Gabarit objekta: enoetažen, pritličen objekt. V objektu ni dovoljena napeljava električnih in vodovodnih instalacij. ­Prostostoječe cisterne za plin naj bodo, če je možno, brez žičnih ograj. Prostor okoli cisterne naj se primerno zasadi. Nad cisterno je možno postaviti nadstrešnico lesene izvedbe.

Objekti za primarno kmetijsko proizvodnjo ­so praviloma enoetažni, z možnostjo izkoriščenega podstrešja, podolgovatega tlorisa, streha mora biti dvokapnica z opečno kritino ter naklonom 35 st. ­45 st. Za hrambo kmetijskih strojev je dopustna pos­tavitev nadstreškov, po obliki in izvedbi enakim obstoječim streham. ­Gnojne jame in odprta gnojišča morajo biti vodotesna in ustrezno vzdrževana.

Ostali gospodarski objekti. ­pri oblikovanju teh objektov je potrebno upoštevati na­čela za določanje stavbne gmote in fasadnih razmerij, na osnovi bodoče funkcije objekta, vertikalne, horizontalne gabarite in strukturo obstoječe zazidave.

Čebelnjaki: ­So praviloma enoetažni objekti lesene izvedbe. Tlorisna velikost naj ne presega 5,0 x 6,0 m. Streha naj bo simetrična ali asimetrična dvokapnica s slemenom v podolžni strani in naklonom strešin 35 st. ­60 st. Kritina v opečni barvi ali iz lesa (skodle, macesnove deske).

Pastirske koče in staje za živino: ­Pastirske koče so praviloma enoetažni objekti z izkoriščenim podstrešjem. Tlorisna velikost naj ne pre­sega 6.0 x 7.0 m. Streha dvokapnica z naklonom min 40 st., kritina iz skodel ali desk. ­Staje za živino so praviloma enoetažen objekt z možnostjo izkoriščenega podstrešja. Tlorisna velikost se določi glede na število živali. Streha enaka kot za pastirske koče.

Ostali objekti: ­Njihovo oblikovanje se določa na osnovi funkcije, skupnih meril in posebnosti prostora v posebnem projektu, na osnovi katerega se izdela lokacijska dokumentacija.

4. Adaptacije, rekonstrukcije in vzdrževalna dela

17. člen

Za oblikovanje objektov, ki se adaptirajo ali rekonstruirajo, veljajo enaka merila in pogoji kot za novo­gradnje.

5. Urejanje okolice

18. člen

- Višina zemljišča mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču, zato ni dovoljeno nasipavanje in odkopa­vanje zemljišča izven nivoja sosednjih zemljišč brez dovoljenja. Podporni zidovi so dopustni le v prime­rih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. Obdelani morajo biti v naravnih materialih. ­Ograje so dopustne, kadar je potrebno zavarovanje zemljišča, objekta ali naprave pred nezaželenimi vplivi okolice in za preprečevanje nedovoljenega prečkanja območij. Ograje in žive meje ne smejo pre­segati višine 1.0 m, razen v primerih posebnih varnostnih zahtev. Od roba ceste morajo biti odmaknjene najmanj 1.0 m in ne smejo zmanjšati preglednosti ceste; odmik ograje od roba ceste se lahko spreme­ni, kadar to omogočajo in predpisujejo drugi veljavni predpisi. ­Po končanem posegu v prostor je obvezna zasaditev zemljišča z avtohtonim zelenjem.

V. PROMETNO UREJANJE

19. člen

- Interni dovozi in dostopi do objektov in zemljišč morajo biti praviloma navezani na javno prometno omrežje s skupnim priključkom. Dvorišča morajo biti dostopna za urgentni dovoz neposredno s ceste ali posredno preko sosednjih dvorišč. ­Uvozi na dvorišča in rampe v garaže ne smejo ovirati vzdrževanja oziroma rekonstrukcije javnih cest ali poti. Dovozi in priključki se smejo graditi samo s soglasjem pristojne organizacije za vzdrževanje cest. ­Novogradnja prostostoječih objektov, prizidkov, nadzidav in nadomestnih objektov ni možna, v kolikor ni zagotovljen dovoz do parcele, na kateri je predviden poseg.

VI. KOMUNALNO UREJANJE

1. Splošni pogoji

20. člen

- Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe oziroma kasneje na novozgrajeno komunalno in ener­getsko omrežje in naprave. ­Območja urejanja namenjena poselitvi, morajo biti opremljena vsaj z minimalno komunalno opremo, ki obsega omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo, omrežje in naprave za oskrbo z električno energijo in urejeno zbiranje in odstranjevanje komunalnih odpadkov. ­Komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustrezno obrambno zaščitnim zahtevam (varstvo pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjševanje ogroženosti, ipd.).

2. Oskrba z vodo

21. člen

- Na območjih, kjer ni možno zagotoviti oskrbe iz javnega vodovodnega omrežja niti ni predvidena nape­ljava le­tega, si mora investitor zgraditi ustrezno vodooskrbno napravo (vodnjak, kapnica) v skladu s higienskimi in sanitarno tehničnimi pogoji. Pri objektih, ki imajo vodooskrbo urejeno s kapnico, ni dovol­jena uporaba azbestno­cementne kritine. ­Na območjih, kjer obstaja javno vodovodno omrežje, mora biti vsa nova in dopolnilna gradnja priklju­čena na vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljalca. ­Na območjih, kjer vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostne rezerve požarne vode, je potrebno urediti ustrezne požarne bazene oz. zagotoviti dostope k površinskim vodotokom (če pretoki to dopuščajo) ob pogojih, ki jih določi pristojna služba. ­Graditev objektov, za katere je predvidena poraba večjih količin vode (hlevi, ipd.), je dopustna le v pri­meru, da se predhodno zagotovi ustrezna vodooskrba.

3. Odvodnjavanje odpadnih vod

22. člen

-Vse objekte, ki so priključeni na vodovod, je potrebno priključiti na obstoječe kanalizacijsko omrežje za odvod odpadnih vod. ­Na območjih, kjer ni urejene kanalizacije, se odvod odpadnih vod rešuje z individualnimi ali skupinski­mi greznicami z odtokom v ponikovalnico ali na izpraznjevanje. Upoštevati je potrebno določila Strokov­nega navodila o urejanju gnojišč in greznic (Ur. list SRS št. 10/85). ­Pri objektih kmetijske proizvodnje je potrebno urediti gnojne jame in gnojišča skladno s pogoji občinske zdravstvene inšpekcije.

4. Odstranjevanje komunalnih odpadkov

23. člen

­Vrsta, zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov ter urejanje in oskrbovanje javnega odlagali­šča je določeno s predpisi, ki urejajo to področje v občini.

5. Oskrba z električno energijo

24. člen

 - Priključitev novogradenj, adaptiranih in rekonstruiranih objektov na električno omrežje je možno v skladu s pogoji upravljalca. ­Graditev objektov, za katere je predvidena poraba večjih količin električne energije, je dopustna le v primerih, da se predhodno zagotovijo ustrezni pogoji, ki jih predpiše pristojna strokovna služba.

6. Javna razsvetljava

25. člen

Prehodi čez cesto ob avtobusnih postajališčih v naseljih morajo biti osvetljeni.

VI. VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE

26. člen

­Za varovanje naravne in kulturne dediščine je upoštevati določila veljavnega Odloka o razglasitvi naravnih in kulturnih spomenikov. Objekti in območja razglašenih spomenikov na območju PUP so raz­vidni iz prej navedenega odloka, posebnega spiska spomenikov in grafičnih prilog v elaboratu iz 1. čle­na tega odloka. ­Za vse posege v prostor ­pozidan in nepozidan, ki je opredeljen kot kulturna in naravna dediščina ali spomenik velja, da se morajo vsi posegi izvajati v sodelovanju s pooblaščeno organizacijo za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki predpiše pogoje in izda soglasje za poseg.

27. člen

Varuje se tudi dediščina, ki ni razglašena, a je sestavni del kulturne krajine. Naravna dediščina: ­Karavanško­Kamniško­Savinjski regijski park ­Krajinski park Menina planina. Do sprejetja ustreznega odloka za sedaj še nerazglašeno naravno in kulturno dediščino je pridobiti za vse posege predhodno soglasje pooblaščene organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine. Obe območji sta opredeljeni na grafičnih prilogah.

VIII. VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE BIVALNEGA OKOLJA

1. Splošni pogoji varovanja

28. člen

Za vse posege v prostor, ki bi posegli v varovalne pasove že zgrajenih ali s planskimi akti občine načr­tovanih infrastrukturnih objektov in naprav, je potrebno pridobiti predhodne pogoje in soglasja upravljal­cev.

29. člen

Pri gospodarjenju s prostorom je upoštevati pogoje varovanja naravnih elementov pokrajine.

2. Varovanje vodnih virov in vodotokov

30. člen

- Za varovanje vodnih virov: Letošč je pri posegih v varstvene pasove varovanja vodnih virov upoštevati določila iz odlokov Ur. list SRS št. 8/79. ­Varujejo se tudi vsi vodni viri (zajeti in nezajeti), ki nimajo določenega varstvenega pasu. Obvezna je ohranitev in obnavljanje obstoječih hišnih vodnjakov. ­Vodotoke, ki tečejo po ureditvenih območjih, kjer je predvidena gradnja, je treba urediti tako, da bo območje varno pred visokimi vodami. Objekti morajo biti odmaknjeni od bodoče regulacije vsaj 5,0 m. V tem pasu ne sme biti lociran noben drug objekt (greznica, ograja) ali zasajeno rastlinje, ki bi oviralo prehod ob vodotoku.

31. člen

 V proizvodnih objektih in obrtnih delavnicah so dovoljeni le takšni tehnološki postopki, katerih morebitne škodljive vplive v okolje (prekomerni hrup, onesnaženje zraka, površinskih voda in podtalnice ter odvod­njavanje tekočih in trdnih odpadkov) je možno z ustreznimi ukrepi preprečiti, kar je prikazati v investicij­skem elaboratu in zagotoviti s projektno dokumentacijo in samo izvedbo objekta.

3. Varovanje zraka

32. člen

Vsi viri onesnaženja zraka morajo biti izvedeni, opremljeni in vzdrževani tako, da ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi, kot je dovoljeno s predpisi, ki urejajo to področje.

33. člen

Lastniki in druge pravne osebe morajo stalno nadzorovati onesnaženje, ki ga povzročajo viri onesnaže­vanja zraka v njihovih objektih, obratih ali napravah na način, kot je predpisan s splošnim aktom, spreje­tim v soglasju s pristojno inšpekcijsko službo.

2. Varstvo pred hrupom

34. člen

­Poseljena območja ob prometnicah je treba varovati pred prekomernim hrupom. Pri tem je upoštevati zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju. Ocene in meritve hrupa je potrebno upoš­tevati pri lokacijskih postopkih ter na tej osnovi predpisati odmike oziroma protihrupne zaščite. ­V stanovanjskih območjih (obstoječih in predvidenih) so dopustne le take spremljajoče dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa.

IX. UREJANJE PROSTORA ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO

35. člen

Interesi in potrebe po zaklanjanju in zavarovanju prebivalstva in dobrin v izrednih razmerah je urejati skladno z veljavnimi predpisi za to področje.

36. člen

Za varstvo pred požarom je potrebno upoštevati temeljne pogoje in normative, ki so določeni skladno z veljavnimi predpisi za področje varstva pred požarom.

X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

37. člen

Prostorski ureditveni pogoji (PUP) so na vpogled v prostorih občine Nazarje.

38. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

39. člen

Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati: ­Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorsko celoto občine Mozirje (Ur. list RS št. 51/92). ­Odlok o dopolnitvi odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorsko celoto občine Mozirje (Ur. list RS št. 14/93). ­Odlok o dopolnitvi odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorsko celoto občine Mozirje (Urad­no glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče št. 3/95)

40. člen

Ta Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljub­no in Luče.

Številka: 012­1/96­01 Datum: 4. 4. 1996

PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA

OBČINE NAZARJE

Pavel BITENC, l.r.