Na podlagi 3. odstavka 74. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09 ZPNačrt-A), Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št.  80/07), Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/07) in 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009) je Občinski svet Občine Ljutomer na  25. redni seji, 7. 4. 2010 sprejel    

O D L O K

 O PROGRAMU OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ IN MERILIH ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA OBMOČJE OBČINE LJUTOMER

SPLOŠNI DOLOČBI

1. člen

(predmet odloka)

S tem odlokom se sprejme program opremljanja, podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, podrobnejša merila zanje in obračunska območja komunalne opreme, ki so določena v programu opremljanja stavbnih zemljišč (v nadaljevanju: program opremljanja), katerega je izdelalo podjetje TerraGIS d.o.o. in je dosegljiv na sedežu občine. 

2. člen

 (predmet komunalnega prispevka)

Predmet obračuna komunalnega prispevka so parcele in objekti na območju občine Ljutomer, ki so opremljeni bodisi s kanalizacijskim omrežjem, možnostjo priključitve na čistilno napravo, vodovodnim omrežjem, omrežjem cest, zbiranjem, odvozom in deponiranjem komunalnih odpadkov in se zanje izvaja obvezna gospodarska javna služba. 

MERILA IN PODLAGE ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA

3. člen

(obračunsko območje)

Območja, opremljanja s posamezno komunalno opremo, so prikazana v kartografskem delu programa opremljanja. 

-                      Obračunsko območje za vodovodno omrežje je prikazano na karti 1: Vodovod – pregledna karta obračunskih območij; 

-                      Obračunsko območje za kanalizacijsko omrežje, je prikazano na karti 2: Kanalizacija – pregledna karta obračunskih območij; 

-                      Obračunsko območje za čistilno napravo je prikazano na karti 3: Čistilna naprava – pregledna karta obračunskih območij; 

-                      Obračunsko območje za prometno opremo je prikazano na karti 4: Ceste – pregledna karta obračunskih območij; 

-                      Obračunsko območje za službo ravnanja z odpadki je prikazano na karti 5: Ravnanje z odpadki – pregledna karta obračunskih območij; 

Meje območij, opremljenih s posamezno opremo, navedeno v alinejah od 1 do 5, so podrobneje prikazane na kartah, ki so sestavni del kartografskega dela programa opremljanja in so izvedene v merilu 1:5.000. 

Če je ob odmeri komunalnega prispevka ugotovljeno, da objekt, ki je predmet odmere, nima možnosti priključka na posamezno komunalno opremo, ki je s programom opremljanja določena za območje, na katerem objekt leži, ali le-te ni mogoče uporabljati, se komunalni prispevek odmeri glede na dejansko opremljenost objekta s komunalno opremo. 

4. člen

(dejanska opremljenost objekta s komunalno opremo)

Če pristojni organ občine ne odloči drugače, velja: 

vsak obstoječi ali predvideni objekt za katerega se lahko odmeri komunalni prispevek je opremljen s cestnim omrežjem. Izjema so primeri, ko mora investitor za pridobitev gradbenega dovoljenja zgraditi ali izboljšati del javnega cestnega omrežja, kar se šteje, kot da objekt ni opremljen s cestnim omrežjem. 

Vsak obstoječi ali predvideni objekt je opremljen s kanalizacijskim in/ali vodovodnim omrežjem in/ali možnostjo priključitve na čistilno napravo, če je iz projektnih pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja to nedvoumno razvidno oz. če izvajalec javne službe izda soglasje za priklop na omrežje. Če mora zavezanec za priklop svojega objekta zgraditi ali izboljšati del javnega kanalizacijskega in/ali vodovodnega omrežja, objekt ni opremljen s kanalizacijskim in/ali vodovodnim omrežjem Za izboljšanje javnega omrežja se štejejo vsa dela, ki jih je treba izvesti na javnem vodovodnem, kanalizacijskem ali cestnem omrežju na zahtevo izvajalca javne službe z namenom omogočitve priključitve objekta na obstoječe omrežje. Za izboljšanje se ne štejejo dela na individualnem priključku objekta.

Z gospodarsko javno službo ravnanja s komunalnimi odpadki so opremljeni vsi objekti na območju občine.

5. člen

(razmerje med merilom parcele in neto tlorisno površino objekta)

Razmerje med merilom gradbene parcele (Dpi) in merilom neto tlorisne površine objekta (Dti) je na celotnem območju opremljanja enako in znaša Dpi = 0,3 ter Dti = 0,7. 

6. člen

(faktor dejavnosti)

Faktor dejavnosti (K) za vse objekte je 1, razen za naslednje vrste  objektov, določene po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvah objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03):

Preglednica 1: Določitev faktorjev dejavnosti glede na vrsto objekta

7. člen

(skupni in obračunski stroški)

 Prikaz skupnih in obračunskih stroškov komunalne opreme.

Preglednica 2: Prikaz skupnih in obračunskih stroškov

8. člen

(obračunski stroški opremljanja m2 parcele (Cp) in neto tlorisne površine objekta (Ct) s posamezno komunalno opremo)

Obračunski stroški opremljanja m2 parcele in m2 neto tlorisne površine objektov se obračunajo z upoštevanjem preglednice 3, pri čemer se za določitev posameznega območja opremljanja s posamezno komunalno opremo smiselno upoštevajo določila 3. člena tega odloka. 

Preglednica 3: Določitev Cp in Ct za posamezno komunalno opremo

Pomen Cp in Ct je naslednji: 

Cp - stroški opremljanja kvadratnega metra parcele s posamezno komunalno opremo na območju opremljanja;

Ct - stroški opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta s posamezno komunalno opremo na območju opremljanja.

9. člen

 (indeksiranje stroškov opremljanja)

Stroški opremljanja kvadratnega metra parcele objekta z določeno vrsto komunalne opreme na posameznem obračunskem območju (Cp) in stroški opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta z določeno vrsto komunalne opreme na posameznem obračunskem območju (Ct) se pri odmeri komunalnega prispevka indeksirajo z uporabo indeksa, ki ga predpisuje uredba o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč.

IZRAČUN KOMUNALNEGA PRISPEVKA

10. člen

(izračun komunalnega prispevka)

Komunalni prispevek za posamezno vrsto komunalne opreme se izračuna na naslednji način: 

KPij = (Aparcela x Cpij x Dp )  +  (Kdejavnost x Atlorisna x Ctij x Dt) kjer je:

KP_ij                   znesek dela komunalnega prispevka, ki pripada posamezni vrsti komunalne         opreme na posameznem obračunskem območju

A_parcela                površina parcele

A_tlorisna                neto tlorisna površina objekta

Dp                    delež parcele pri izračunu komunalnega prispevka

Dt                      delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka

K_dejavnost faktor dejavnosti

Cp_ij        obračunski stroški, preračunani na m² parcele na obračunskem območju za posamezno vrsto komunalne opreme

Ct_ij        obračunski stroški, preračunani na m² neto tlorisne površine objekta na obračunskem območju za posamezno vrsto komunalne infrastrukture

Neto tlorisna površina objekta in površina parcele objekta se za objekte, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, povzame iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. 

Če parcela objekta ni določena oziroma podatka o površini ni moč pridobiti iz prostorskih aktov občine, se izjemoma lahko parcela objekta določi kot stavbišče objekta, ki se pomnoži s faktorjem 1,5.  Če podatka o neto tlorisni površini objekta ni mogoče pridobiti na način iz prejšnjega odstavka, se letega pridobi iz uradnih evidenc Geodetske uprave Republike Slovenije.

Za objekte, za katere se ne more izračunati oziroma določiti neto tlorisna površina objekta, se komunalni prispevek odmeri le od površine parcele. Tako dobljeno vrednost se ob odmeri pomnoži s faktorjem 2,0.

11. člen

 (posebni primeri obračuna komunalnega prispevka)

1)            V primeru spremembe neto tlorisne površine objekta ali spremembe njegove namembnosti se za izračun komunalnega prispevka upošteva razliko med starim in novim stanjem objekta. Če je vrednost pozitivna, se za objekt obračuna komunalni prispevek, v nasprotnem primeru se komunalni prispevek ne obračuna. 

Odmera komunalnega prispevka se izvrši po naslednji formuli:  KPi = KPnovo stanje objekta - KPstaro stanje objekta

2)            V primeru spremembe vrste objekta na način, ki spreminja faktor dejavnost, določen v 6. členu, katerim se neto tlorisna površina ne spreminja, se komunalni prispevek odmeri od spremembe faktorja dejavnosti. Odmera komunalnega prispevka se izvrši po naslednji formuli: 

KPi = (Kdejavnost,i-novi - Kdejavnost,i-obstoječi) · Atlorisna · Cti1 · Dti

3)            V primeru legalizacije obstoječega objekta se komunalni prispevek zanj obračuna enako kot za novogradnjo.

4)            Komunalni prispevek za novozgrajeno komunalno opremo se lahko na območju, kjer je bila taka investicija izvedena oz. se izvaja, odmeri na podlagi posebej samo za to komunalno opremo, samo za to območje sprejetega posebnega programa opremljanja oz. na njem temelječega odloka, ki opredeljuje skupne in obračunske stroške ter ostale za odmero potrebne parametre.

12. člen 

(izračun celotnega komunalnega prispevka)

  Celotni komunalni prispevek se izračuna na naslednji način: 

KP = Σ KPi 

Zgornje oznake pomenijo: 

KP celotni izračunani komunalni prispevek, 

KPi komunalni prispevek, izračunan za posamezno vrsto komunalne opreme

ODMERA KOMUNALNEGA PRISPEVKA

13. člen

 (način odmere in plačila komunalnega prispevka)

Komunalni prispevek se odmeri:

-                      na zahtevo zavezanca,

-                      ob prejemu obvestila s strani upravne enote v zavezančevem imenu, o popolnosti vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja, - po uradni dolžnosti.

Komunalni prispevek odmeri pristojni organ občine z odločbo. 

Komunalni prispevek se plača v enkratnem znesku pred izdajo gradbenega dovoljenja ali najpozneje v roku 30 dni po pravnomočnosti odločbe, razen če na podlagi vloge zavezanca župan odobri obročno odplačevanje komunalnega prispevka v največ petih (5) enakih obrokih, za dobo plačevanja največ dveh (2) let od podpisa pogodbe. 

Do obročnega odplačevanja so upravičeni zavezanci, katerih odmerjeni komunalni prispevek znaša 10.000 EUR in več. Občina in zavezanec skleneta pogodbo o obročnem odplačevanju komunalnega prispevka, s katero se določijo medsebojne pravice in obveznosti, ter obvezna predložitev bančne garancije za zavarovanje plačila obrokov. Prvi obrok je zavezanec dolžan plačati pred izdajo gradbenega dovoljenja, ostale obroke pa na vsakih sledečih 6 mesecev po enega.

V primeru, ko se na novozgrajeno komunalno infrastrukturo priključujejo že obstoječe stavbe, je zavezanec upravičen do obročnega odplačevanja v največ dvanajstih (12) enakih obrokih, za dobo plačevanja največ eno (1) leto od podpisa pogodbe.

14. člen

 (pogodbena razmerja med investitorjem in občino)

Ob plačilu komunalnega prispevka ima zavezanec pravico od občine zahtevati sklenitev pogodbe o medsebojnih obveznostih v zvezi s priključevanjem objekta na komunalno opremo. 

S pogodbo iz prejšnjega odstavka se določi predvsem rok za priključitev objekta na komunalno opremo. 

Če se občina in investitor dogovorita, da bo investitor sam, na lastne stroške, delno ali v celoti zgradil komunalno opremo na neopremljenem ali delno opremljenem zemljišču, se ta dogovor sklene s pogodbo o opremljanju, v kateri se natančno opredelijo pogodbene obveznosti obeh strank. 

OPROSTITVE IN OLAJŠAVE PLAČILA KOMUNALNEGA PRISPEVKA

15. člen

 (oprostitve in olajšave plačila komunalnega prispevka)

1.            Komunalni prispevek se ne plača za gradnjo gospodarske javne infrastrukture in za tiste objekte, ki ne obremenjujejo oz. njih uporaba ne obremenjuje gospodarske javne infrastrukture, nimajo samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture niti niso del objektov, za katere je po tem zakonu predvideno plačilo komunalnega prispevka.

2.            Komunalni prispevek se ne plača tudi:

-                      za gradnjo neprofitnih stanovanj,

-                      za gradnjo bivalnih enot institucionalnega varstva občanov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Ljutomer,

-                      za gradnjo posameznih vrst stavb za izobraževanje (oznaka 12630 v CC-SI), znanstvenoraziskovalno delo (oznaka 12630 v CC-SI) in zdravstvo (oznaka 12640 v CC-SI) po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov.

3. Komunalni prispevek se ne plača tudi v primeru gradnje objektov:

-                      namenskih najemnih/oskrbovanih stanovanj za upokojence in druge starejše osebe investitorja

Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja in neprofitnih stanovanj, 

-                      ki se financirajo iz proračuna Občine Ljutomer,

-                      ki se gradijo na podlagi stavbne pravice pod pogojem, da se ti objekti gradijo na zemljiščih v lasti Občine Ljutomer in po poteku stavbne pravice preidejo v last Občine Ljutomer.

Občina je dolžna oproščena sredstva v enaki višini nadomestiti iz nenamenskih sredstev občinskega proračuna.

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

16. člen

(obravnava že prejetih vlog za odmero komunalnega prispevka)

Vloge za odmero komunalnega prispevka, ki so bile vložene pred veljavnostjo tega odloka, se rešujejo v skladu s predpisi, ki so veljali v času vložitve vloge. 

17. člen

 (stroški priključevanja)

Šteje se, da so s plačilom komunalnega prispevka poravnani vsi stroški priključevanja objekta na komunalno opremo, razen gradnje tistih delov priključkov, ki so v zasebni lasti. 

18. člen

 (prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 5/2008, 9/2009 in 11/2009) in Odlok o oprostitvah plačila občinskih prispevkov za družine z dvema ali več otroki (Uradni list RS, št. 29/1998 in 68/2001).

19. člen

(začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.

Številka: 3506/2010-10                                                                                          

Datum:   7. 4. 2010                                                                                                

Občinski svet Občine Ljutomer

Franc JURŠA, l.r.

ŽUPAN

2. UVODNO POJASNILO

Občina Ljutomer je jeseni 2007 sprejela program opremljanja zemljišč za gradnjo, ki je bil osnova za »Odlok o podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Ljutomer«. Kmalu zatem v oktobru pa je bil sprejet novi Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (Ur. l. RS 95/07), ki je prinesel nekatere spremembe glede na tedaj veljavni pravilnik. Še največja med njimi je bila omejitev faktorja dejavnosti na razpon med 0,7 – 1,3 (prej 0,5 – 1,5), pa tudi nekatere druge manj pomembne določbe (npr. postopanje v primeru, ko površine niso znane ipd.). Občina je na tej podlagi v marcu 2008 uskladila svoj odlok s trenutno veljavno zakonodajo.

Kasneje je naknadno v letu 2009 odlok dopolnila še z nekaterimi manjšimi dopolnitvami v zvezi z olajšavami in obročnim odplačevanjem.

V vmesnem času je ministrstvo posredovalo javnosti svoje tolmačenje glede statusa javne razsvetljave in obračuna komunalnega prispevka za le-to. V njem ministrstvo pravi, da je javna razsvetljava del cestnega omrežja in da naj ne bo opredeljena kot samostojna postavka ampak kot del ceste (kar vsebinsko javna razsvetljava v Ljutomeru tudi dejansko je). Zaradi izgradnje kanalizacije v Stročji vasi je treba vključiti v program tudi to, hkrati pa je to tudi primeren trenutek za posodobitev odloka z nekaterimi nevsebinskimi spremembami v smeri večje jasnosti odloka v primeru mejnih primerov. Ker se dela sprememba odloka na nov datum, t.j., na januar 2010 so v odloku in programu vse vrednosti revalorizirane na ta dan. V tem programu opremljanja sicer ne spreminjamo višine komunalnega prispevka in posledične obremenitve investitorjev in ne povečujemo obračunskih stroškov. Revalorizacijo je poznal tudi že prejšnji odlok in jo upošteval pri izdaji odločb, tako da s tega vidika ni sprememb za zavezance.

Glede na to, da gre za pomemben občinski odlok, za katerega je važno tudi to, da je jasen in razumljiv, predlagamo, da se stari odlok razveljavi in se novega sprejme kot čistopis. Ob tem  zraven dodajamo tudi ustrezno dopolnjen program opremljanja, ki je pravna osnova za sprejem odloka.

3. SPLOŠNI DEL PROGRAMA OPREMLJANJA

3.1. Pojmi in kratice

max 0.7)

Dpi + Dti = 1 Če odlok ne določi drugače je razmerje Dpi : Dti = 0,5 : 0,5

Kdejavnosti Občina ima možnost določiti faktorje za posamezne dejavnosti. Če odlok ne določi drugače, je faktor dejavnosti 1,0

Cpi                   cena na m2 parcele za posamezno vrsto komunalne infrastrukture na območju opremljanja

Cti cena na m2 neto tlorisne površine objekta za posamezno vrsto komunalne infrastrukture na območju opremljanja

3.2. Podatki o naročniku

3.2.1. Naročnik

Naročnik programa opremljanja je:

Občina Ljutomer

Vrazova ulica 1

9240 Ljutomer

Župan: Franc Jurša

Identifikacijska številka za DDV: SI60214406 tel.: (02) 584-90-44

fax: (02) 581-16-10

3.2.2. Izdelovalec

Izdelovalec programa opremljanja je:

TerraGIS d.o.o

Cesta na Brdo 85

1000 Ljubljana

Direktor: Janez Avsec

Identifikacijska številka za DDV: SI33570728 tel.: (01) 25-60-990

fax: (01) 25-60-991

3.3. Namen izdelave programa opremljanja

Program opremljanja je akt, ki ga občina sprejme na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l.

RS št. 33/07) in v skladu z Uredbo o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Ur. l. RS št. 80/07) ter Pravilnikom o merilih za odmero komunalnega prispevka (Ur. l. RS št. 95/07) za določanje in usklajevanje dejavnosti v zvezi z opremljanjem zemljišč s komunalno infrastrukturo, ob upoštevanju finančne konstrukcije posamezne investicije iz načrta razvojnih programov občinskega proračuna. Program opremljanja se sprejme v obliki odloka, ki hkrati vsebuje tudi merila za odmero komunalnega prispevka.

Namen programa opremljanja je tako opisati obstoječo komunalno infrastrukturo občine, določiti obračunska območja, t.j. območja na katerem se zagotavlja priključevanje na načrtovano infrastrukturo oziroma območje njene uporabe ter določiti merila in pogoje za izračun komunalnega prispevka. Območje investicije se lahko deli na več območij, če le-ta zavzema več geografsko in funkcionalno zaokroženih območij z ločenimi območji možnega priključevanja, vendar državna uredba priporoča eno območje za vsako vrsto infrastrukture.

Program opremljanja za obstoječo infrastrukturo se izdela za območje celotne občine in določa pogoje ter merila za odmero komunalnega prispevka na območjih z že zgrajeno komunalno infrastrukturo ter pogoje in merila za višino plačila stroškov v okviru komunalnega prispevka. Program opremljanja vsebuje:

-                      obračunska območja posameznih vrst obstoječe komunalne infrastrukture,

-                      izračunane skupne in obračunske stroške opremljanja po posameznih vrstah komunalne infrastrukture in obračunskih območjih in

-                      preračun obračunskih stroškov opremljanja na parcelo oz. neto tlorisno površino objekta po posameznih vrstah infrastrukture in obračunskih območjih.

3.4. Opis območja opremljanja

Program opremljanja je izdelan za območje celotne občine Ljutomer in določa skupne in obračunske stroške za že zgrajeno komunalno infrastrukturo. Program vključuje območja naselij:

Babinci, Bodislavci, Branoslavci, Bučkovci, Cezanjevci, Cuber, Cven, Desnjak, Drakovci, Globoka, Godemarci, Gresovščak, Grlava, Ilovci, Jeruzalem, Krapje, Krištanci, Kuršinci, Ljutomer, Mala Nedelja, Mekotnjak, Moravci v Sl. Goricah, Mota, Noršinci pri Ljutomeru, Nunska Graba, Plešivica, Podgradje, Precetinci, Presika, Pristava, Radomerje, Radomerščak, Radoslavci, Rinčetova Graba, Sitarovci, Slamnjak, Spodnji Kamenščak, Stara cesta, Stročja vas, Šalinci, Vidanovci, Vogričevci, Zgornji Kamenščak in Železne Dveri.

V bodoče bo v primeru sprejetja občinskega podrobnega prostorskega načrta (lahko pa tudi na podlagi PUP oz. kasneje OPN, v kolikor bo natančno definirano območje opremljanja) imela občina za posamezno območje možnost določiti poseben program opremljanja, v katerem bo določila posebna merila za odmero komunalnega prispevka samo za to območje. V tem primeru bo za novo komunalno infrastrukturo občina sprejela posebna merila v ločenem programu opremljanja samo za to območje, medtem ko bo za obračun komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo lahko uporabila ta program oziroma spremljajoči odlok.

Na območju živi po zadnjih podatkih Statističnega urada 11.855 prebivalcev in se razprostira na 107 km2.

Skupna površina vseh poselitvenih območij je:    10.017.120 m2 od tega - območje strnjene poselitve                                            7.123.549 m² in - območje razpršene gradnje                                         2.893.571 m².

Celotna občina ima površino približno 107 km2, od tega je površina poselitvenega območja 10.017.120 m2. Dejansko zazidanih površin je 9.002.800 m2, medtem ko je preostanek poselitvenega območja še nezazidan.

Največje naselje v občini je naselje Ljutomer.

3.5. Podlage za izdelavo programa opremljanja

Pravno podlago za program opremljanja predstavljajo naslednji predpisi:

-                      Zakon o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS št. 33/07, 108/09 ZPNačrt-A),

-                      Uredba o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Ur. l. RS št. 80/07),

-                      Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (Ur. l. RS št. 95/07) in -     Zakon o lokalni samoupravi (Ur. l. RS št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09) - Statut občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009).

Program opremljanja vsebuje v skladu z 9. členom uredbe podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo in za tisti del komunalne opreme, katere gradnja je predvidena v občinskem proračunu za tekoče oziroma naslednje leto.

Ko se bo občina v prihodnosti odločila za nadaljnjo gradnjo nove gospodarske javne infrastrukture, ki bo tudi natančno s finančno konstrukcijo in terminskim planom opredeljena v proračunu in načrtu razvojnih programov, bo lahko bodisi sprejela spremembo oz. dopolnitev programa opremljanja in odloka, s katerim bo postavila merila za odmero komunalnega prispevka tudi za novo predvideno gospodarsko javno infrastrukturo ali pa sprejela poseben program opremljanja samo za novo infrastrukturo samo za določeno območje.

4. OBSTOJEČA KOMUNALNA INFRASTRUKTURA

V okviru programa opremljanja se pod pojmom komunalna infrastruktura urejajo objekti, omrežja in površine v upravljanju izvajalcev lokalnih gospodarskih javnih služb, za katere se lahko odmerja komunalni prispevek in so potrebnim da se lahko prostorske ureditve oziroma objekti služijo svojemu namenu. S tem programom opremljanja se ureja že zgrajeno kanalizacijsko ter vodovodno omrežje, ceste, čistilna naprava ter ravnanje z odpadki.

4.1. Opis stanja obstoječe komunalne infrastrukture

4.1.1. Vodovod

Vodovodno omrežje ljutomerske občine je razvejano in deluje v dveh sistemih (vodovodni sistem Lukavci in vodovodni sistem Mota), poleg tega pa obstajajo tudi lokalni vaški vodi (npr. v Precetincih). Grobo razdelitev je moč opraviti na glavni sistem, ki napaja večji del prebivalstva občine in pa na posamezne vode na periferiji, ki so lokalnega značaja in praviloma namenjeni le nekaj naseljem v ožjem območju. Pri tem predstavlja za podrobnejšo opredelitev vodov problem, ker niso poznani vsi tehnični podatki oziroma so ti praviloma nepopolni, posebej pri starejših vodih. 

Skupne dolžine vseh vodovodnih vodov, ki jih je gradila občina oz. so v njenem upravljanju znašajo 118.367 metrov. 

Poleg samih vodov predstavlja z vodovodom povezano infrastrukturo tudi:

-                      235 hidrantov,

-                      107 jaškov,

-                      775 ventilov,

-                      6 vodohramov, -           421 vodomerov in

-                      3 črpališča.

4.1.2. Kanalizacijsko omrežje in čistilna naprava

Ko obravnavamo kanalizacijsko omrežje imamo v mislih fekalno kanalizacijo, medtem ko se za meteorno kanalizacijo ne plačuje komunalnega prispevka. Komunalni prispevek za kanalizacijo vključuje tudi čistilno napravo, kjer je ta na voljo.

Zgradbo kanalizacijskega omrežja v Ljutomeru pogojuje lega čistilne naprave ter odnosno od njene lege relief terena. Čistilna naprava je projektirana za 23.000 enot in je namenjena naseljem Ljutomer, Cven (brez prašičje farme), Mota, Krapje, Babinci, Noršinci, Radomerje, Spodnji Kamenščak, Stročja vas, Šalinci, Krištanci, Grlava, Podgradje, Slamnjak in Pristava. Nekatera naselja so na čistilno napravo že priključena, medtem ko druga še bodo. 

Gradnjo čistilne naprave so sofinancirali tudi Občina Križevci, Ministrstvo za okolje in prostor in gospodarske družbe, kar je upoštevano pri vrednotenju. Finančne podrobnosti so v poglavju o obračunskih stroških.

Celotna dolžina kanalizacijskih vodov je 25.876 metrov, poleg samih vodov pa obsega tudi: -        13 izpustov,

-                      694 jaškov,

-                      2 usedalnika in -            3 črpalke.

Občani, ki nimajo možnosti priključitve na javno kanalizacijsko omrežje večinoma rešujejo ta problem z uporabo greznic, kar pa seveda ne sodi pod javno infrastrukturo in zato ne more biti predmet komunalnega prispevka.

4.1.3. Ceste

Program opremljanja ureja občinsko cestno omrežje v občini Ljutomer in preko njega obračunava komunalni prispevek za že opremljena območja.

Javno cestno omrežje se, po Zakonu o javnih cestah na področju občine deli na: -            državno cestno omrežje in -      občinsko cestno omrežje.

Državno cestno omrežje spada pod pristojnost Direkcije Republike Slovenije za ceste (DRSC) in Družbo za avtoceste Republike Slovenije (DARS). Četudi so občine dolžne na svojem območju vzdrževati določene elemente državne ceste, kategorija državnih javnih cest ne spada v stroške, ki se obračunavajo s komunalnim prispevkom.

Financiranje izgradnje občinskih javnih cest je v pristojnosti občin in se financira iz komunalnega prispevka oz. drugih virov. Občinske javne ceste se delijo na:

-                      lokalne ceste – LC,

-                      javne poti – JP,

-                      javne poti za kolesarje – KJ, -    nekategorizirane ceste.

Od katerih se LC na območju mest in naselij z uvedenim uličnim sistemom delijo na LZ in LK.

Pomen posamezne kategorije občinske ceste je določen v Zakonu o javnih cestah. Tako za občinske ceste velja:

-                      LC je občinska cesta, ki povezuje naselja v občini z naselji v sosednjih občinah ali naselja in dele naselij v občini med seboj in je pomembna za navezovanje prometa na javne ceste enake ali višje kategorije,

-                      LG je občinska cesta, ki je kot nadaljevanje državne ceste skozi mesto namenjena prometnemu povezovanju mestnih območij in četrti; skladno s predpisi o varnosti cestnega prometa je na njej lahko dovoljena višja hitrost od splošne omejitve hitrosti v naselju,

-                      LZ je občinska cesta, ki je namenjena zbiranju in navezovanju prometnih tokov iz posameznih območij ali četrti mest in delov naselij, na ceste višjih kategorij,

-                      LK je občinska cesta, ki je kot nadaljevanje cest višje kategorije namenjena dostopu do zaključenih prostorskih enot (stanovanjske soseske blokovne in individualne gradnje, industrijske cone, nakupovalni in rekreacijski centri ipd.) v posameznih območjih  ali četrtih mest in delih naselij,

-                      JP je občinska cesta, ki ne izpolnjuje elementov, ki so predpisani za LC ali pa je namenjena samo določenim vrstam udeležencev v prometu (krajevne in vaške ceste ali poti, poti za pešce, kolesarje, jezdece, gonjače ali podobno),

-                      nekategorizirana cesta je vsaka prometna površina, ki ni kategorizirana kot javna cesta in na kateri se opravlja promet na način in pod pogoji, ki jih v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa določi lastnik ali od njega pooblaščeni upravljalec te prometne površine.

V občini Ljutomer je lokalno cestno omrežje sestavljeno na naslednji način:

      -         lokalne ceste (LC) med naselji v občini ter med naselji v občini in naselji v sosednjih občinah –

89.143 m,

-                      lokalne zbirne ceste (LZ) v mestu Ljutomer – 3.589 m,

-                      mestne ceste (LK) v mestu Ljutomer – 10.273 m,

-                      javne poti (JP) v naseljih in med naselji – 185.585 m,

-                      javne poti za kolesarje (KJ) – 1.808 m.

-                      Skupaj 290.398 m.

Glede na material je struktura sledeča:

-                      asfalt/beton 52,95%,

-                      bitodrobir 1,66%,

-                      makadam 43,81%, -      kocke 0,06%,

-                      tampon 1,52%.

4.1.4. Javne površine

Javne površine, ki bi jih lahko upoštevali pri izračunu so zelenice, otroška igrišča ter športne površine. Odločitev občine Ljutomer je bila, da se tovrstna infrastruktura ne upošteva pri obračunu komunalnega prispevka ter da je ureditev tovrstnih površin stvar same občine kot take, ki tovrstnih stroškov ne bo prevalila naprej na občane. Tovzročno v nadaljevanju niso podrobneje obdelane.

4.1.5. Plinovodno omrežje

Gradnjo, vzdrževanje in nasploh vse aktivnosti v zvezi s plinovodnim omrežjem v občini izvaja koncesionar, zato občina iz tega naslova ni upravičena do pobiranja komunalnega prispevka.

4.1.6. Javna razsvetljava

Glede na občinsko bazo za obračun NUSZ imajo v občini naslednja naselja ali vsaj njihovi deli javno razsvetljavo:

Babinci, Bodislavci, Branoslavci, Cezanjevci, Cuber, Cven, Grlava, Krapje, Krištanci, Kuršinci, Ljutomer, Mala Nedelja, Mekotnjak, Moravci v Slov. Goricah, Mota, Noršinci pri Ljutomeru, Nunska Graba, Podgradje, Presika, Radomerje, Radomerščak, Rinčetova Graba, Spodnji Kamenščak, Stročja vas, Zgornji Kamenščak ter Šalinci.

»Glede na navodila pristojnega ministrstva jo obravnavamo kot sestavni del cestnega omrežja in ne kot samostojno postavko. Ker pa so si naselja v Občini Ljutomer med seboj glede opremljenosti z javno razsvetljavo različna, vsa pa imajo javno cesto bi bilo s tega vidika neprimerno, da bi za javno razsvetljavo plačevali tudi tam, kjer je ni. Zato za javno razsvetljavo ne določamo skupnih in obračunskih stroškov in jo s tem v finančnem smislu izločamo iz komunalnega prispevka, tako kot samostojno postavko kot tudi njen vpliv v postavki ceste.«

4.1.7. Ravnanje z odpadki Vsa naselja v občini imajo urejeno ravnanje z odpadki, kar pomeni odvoz na deponijo oz. zbirni center.

4.2. Obračunska območja obstoječe komunalne infrastrukture

Obračunsko območje je območje investicije, na katerem se zagotavlja priključevanje na načrtovano komunalno infrastrukturo oziroma območje njegove uporabe. Celotno območje, ki se opremlja na podlagi investicije je lahko razdeljeno na več obračunskih območij, če območje investicije zajema več geografsko in funkcionalno zaokroženih območij z ločenimi območji možnega priključevanja. Hkrati pa velja tudi priporočilo iz uredbe, ki pravi, da se »za komunalno opremo s statusom grajenega javnega dobra praviloma določi eno obračunsko območje za posamezno komunalno opremo na celotnem območju občine«.

4.2.1. Vodovod

Ljutomersko vodovodno omrežje s svojo zgradbo sicer omogoča vzpostavitev večih obračunskih območij, vendar pa je vprašanje smiselnosti te odločitve, saj za mnoge vode niso znani ustrezni tehnični podatki, na podlagi katerih bi lahko dovolj strokovno opravili diferenciacijo. Prav tako bi se pokazalo, da je gostota infrastrukture najgostejša znotraj samega mesta Ljutomer oz. obratno, da je infrastruktura pričakovano dražja na periferiji, kjer so vodi daljši, porabnikov pa manj. V končni fazi pa vsi porabniki enako dobivajo vodo iz pip in se ne sprašujejo, kako daleč je tekla do njih. Iz tega razloga obravnavamo samo eno obračunsko območje za vodovod. 

4.2.2. Kanalizacija

Postavitev obračunskega območja je razmeroma preprosto, saj je že zgrajeno kanalizacijsko omrežje zaenkrat še omejeno, prav tako pa so načrtovani prihodnji vodi v celoti vezani na že obstoječ sistem in čistilno napravo.

Iz tega razloga obravnavamo samo eno obračunsko območje za kanalizacijo, ki obsega naselja Babinci, Cven, Ljutomer, Noršinci in Stročja vas. Glede na to, da nekateri objekti še niso priklopljeni poudarjamo, da bodo zavezanci za plačilo plačali svoj del komunalnega prispevka za kanalizacijo šele takrat, ko bodo dejansko priklopljeni, ne glede na to, da njihov objekt že sedaj stoji v naselju, ki je opredeljeno kot obračunsko območje.

4.2.3. Čistilna naprava

Ker je javna čistilna naprava samo ena je tudi obračunsko območje samo eno. Čistilna naprava je projektirana za 23.000 enot in je namenjena naseljem Ljutomer, Cven (brez prašičje farme), Mota, Krapje, Babinci, Noršinci, Radomerje, Spodnji Kamenščak, Stročja vas, Šalinci, Krištanci, Grlava, Podgradje, Slamnjak in Pristava. Območje teh naselij je tako tudi obračunsko območje za čistilno napravo. Enako kot pri kanalizaciji tudi tu velja, da bo zaveza za plačilo nastala šele takrat, ko bodo uporabniki tudi dejansko priklopljeni na čistilno napravo.

4.2.4. Ceste

Koncept postavitve obračunskih območij za cestno omrežje je deloma drugačen kot pri obeh komunalnih vodih. Razlika nastopi predvsem pri mestnih cestah znotraj mesta Ljutomer, ki zavzemajo delež vrednosti vseh cest, v osnovi pa so namenjene predvsem prebivalcem mesta. Res je, da jih glede na javni status seveda uporabljajo vsi, ki pridejo po opravkih v Ljutomer, vendar menimo, da bi bilo nepravično, če bi jih razdelili na območje celotne občine. Prav tako je kvaliteta cest v mestu Ljutomer boljša kot v preostalem delu občine. Iz tega razloga pri cestah ločimo dve obračunski območji:

-                      I. obračunsko območje zavzema poselitveno področje mesta Ljutomer

-                      II. obračunsko območje zavzema poselitveno področje vseh ostalih naselij v občini Ljutomer.

4.2.5. Ravnanje z odpadki

Vsa naselja v občini imajo urejeno ravnanje z odpadki, kar pomeni, da celotno območje občine obravnavamo kot eno obračunsko območje.

4.3. Površine obračunskih območij

4.3.1. Vodovod

Površina obračunskega območja za vodovod je naslednja:

** kot obračunsko območje je navedeno samo območje, na katerem izvaja javno službo Javno podjetje Prlekija d.o.o.. V skladu z dogovorom pa Občina Ljutomer pobira komunalni prispevek za vodovod tudi na tistem delu svoje občine, kjer uporabniki dobivajo vodo iz Ormoškega vodovoda. Ti uporabniki bodo obravnavani enako, kot vsi ostali prebivalci občine.

4.3.2. Kanalizacija

Površina obračunskega območja za kanalizacijo je naslednja:

4.3.4. Ceste

Površina obračunskih območij za ceste je naslednja:

4.3.5. Ravnanje z odpadki

Površina obračunskega območja za ravnanje z odpadki je naslednja:

4.4. Skupni stroški komunalne opreme

Skupni stroški so opredeljeni v Uredbi o vsebini programa opremljanja:

»Skupni stroški obsegajo vse stroške, ki so povezani s projektiranjem in gradnjo posamezne vrste komunalne opreme na obračunskem območju.

Skupni stroški se za vsako vrsto komunalne infrastrukture določijo na enega izmed naslednjih načinov: - »na podlagi dejanskih stroškov investicije,

-                      na podlagi investicijske dokumentacije projekta ali na osnovi sredstev, ki so v proračunu rezervirani za dograditev projekta v tekočem ali naslednjem letu,

-                      na podlagi evidenc iz poslovnih knjig, ki jih vodijo neposredni proračunski porabniki,

-                      na podlagi stroškov, ki so po višini enaki stroškom, ki bi nastali ob gradnji nove opreme, ki je po zmogljivostih in namenu podobna obstoječi ter zagotavlja podobno raven oskrbe.« Občina sama določi tisti način ugotavljanja skupnih stroškov, za katerega občina meni, da predstavlja realno vrednost. Glede na to, da v tem programu opremljanja obravnavamo tudi infrastrukturo, ki je stara desetletje in več, je edina možna metoda za pridobitev ustreznih podatkov metoda iz četrte alineje v kombinaciji z ostalimi metodami, kjer je to možno.

Pri tem je uporabljena formula iz 15. člena uredbe:

S(ij) = L(ij) x Cm(i) pri čemer oznake pomenijo

S(ij)  višina skupnih stroškov za določeno vrsto komunalne infrastrukture na obračunskem območju L(ij)  dolžina voda posamezne vrste komunalne opreme oziroma površina javne površine na obračunskem območju

Cm(i) skupni strošek za dolžinski oziroma kvadratni meter izvedbe posamezne vrste komunalne opreme

Normirane stroške za dolžinski oziroma kvadratni meter izvedbe posamezne vrste komunalne infrastrukture se določi na podlagi povprečnih stroškov izgradnje posameznih vrst komunalne infrastrukture, izračunane na podlagi povprečnih stroškov investicij, ki so bile v občini ali primerljivem geografskem območju izvedene v zadnjih treh letih.

V primerih, kjer niso znane natančne cene izgradnje je v skladu z zakonom uporabljena zgoraj opisana metoda.

4.4.1. Vodovod

Stroške vodovodnega omrežja izračunamo s seštetimi dolžinami vodov, katerim predpostavimo gradbene stroške izgradnje po posameznih presekih. Pri tem upoštevamo tudi tehnične podatke (premer, globina ipd.) za vode, kjer so le-ti poznani. Večji presek cevi pomeni ponavadi tudi večjo globino, kar oboje prispeva k višjemu strošku. Za vode, za katere so nam poznani stroški izgradnje (gre predvsem za vode novejšega datuma) je upoštevan točen znesek, za ostale pa je narejena ocena.

Upoštevana je tudi vsa ostala vodovodna infrastruktura (jaški, hidranti, itd…)

Skupni stroški za vodovod za celotno obračunsko območje so bili ocenjeni že v prvotni verziji programa opremljanja, revalorizirani na datum januar 2010 pa znašajo 7.220.661 EUR.

4.4.2. Kanalizacija

Strošek kanalizacije izračunamo na enak način kot za vodovod, s tem, da je kanalizacija v povprečju mlajša, kar omogoča natančnejšo oceno. Žal je izgradnja kanalizacije tudi bistveno dražja od vodovoda – to posebej velja za primarne kolektorje – tako da je kljub temu, da je skoraj 4x krajša vrednostno približno enaka vodovodu.

Ocena vrednosti kanalizacije je podana že v prvotnem programu opremljanja, skupaj z novejšim sistemov v Stročji vasi in revalorizacijo pa znaša 6.764.982 EUR.

4.4.3. Čistilna naprava

Izgradnja čistilne naprave je potekala v letih od 2002-2006 in je stala 3.625.693 EUR, revaloriziran znesek na januar 2010 pa je 3.949.565 EUR.

4.4.4. Ceste

Pri določanju vrednosti cestnega omrežja so upoštevani znani tehnični podatki (razdelitev JP-LC ter makadam-asfalt), pri čemer so v osnovnem programu opremljanja za vrednotenje uporabljeni znani podatki o že izvedenih investicijah, za določitev nadomestitvenih stroškov za ostale ceste pa uporabljena cenitev. Upoštevano je tudi, da je v občini 43,81% prometnih površin še vedno makadamskih. Gre predvsem za lokalne povezave med zaselki in javne poti po gozdu.

Skupna revalorizirana vrednost cestnega omrežja v prvem območju na januar 2010 je 8.165.353 EUR, v drugem območju pa 5.362.608 EUR.

4.4.5. Ravnanje z odpadki

Ravnanje z odpadki v grobem obsega ureditev deponije, izgradnjo zbirnega centra in ureditev številnih ekoloških otokov po občini. V zadnjih letih so bile na tem področju med drugim izvedene naslednje investicije:

-              ureditev 42 ekoloških otokov ter nabava zabojnikov (2003-06)    121.873 EUR

-              sanacija deponije (odvodnjavanje, izgradnja RČN, folija... ) (1999-01) 549.383 EUR

-              sanacija deponije (renaturacija in zasaditev) (2003)                                  20.027 EUR

-              izgradnja zbirnega centra (2004-05)                                           249.927 EUR

Pri oceni je upoštevano, da je vse ekološke otoke v občini uredila občina za svoj račun. Zato pa marsikje po podeželju mesta za zabojnike niso posebej urejena, ker to niti ni potrebno, ampak je zgolj določen prostor, kjer stojijo. Tega seveda ne moremo upoštevati v komunalnem prispevku. Tako glavni obračunski strošek nosijo zgoraj navedene postavke, medtem ko je ostala tovrstna infrastruktura zgolj okvirno ocenjena na podlagi izkušenj.

Ocena skupnih stroškov za ravnanje z odpadki v občini revalorizirana na januar 2010 tako znaša

1.452.262 EUR.

4.5. Obračunski stroški obstoječe komunalne infrastrukture (So)

Podlage za odmero komunalnega prispevka so obračunski stroški za posamezno obstoječo komunalno infrastrukturo na obračunskih območjih. To so skupni stroški, katerim so odšteta sredstva, ki so bila vložena v infrastrukturno omrežje iz drugih virov.

Metodologija pravi, da se kot vložek upoštevajo samo tisti viri, ki so bili vloženi v izgradnjo infrastrukture, ne pa tudi v vzdrževanje le-te, saj je to naloga upravljalca. 

Občina ima tudi v skladu z uredbo možnost določiti delež skupnih stroškov, ki se bodo upoštevali kot obračunski, pri čemer se poleg upoštevanih vložkov iz drugih virov lahko delež še dodatno zniža glede na stopnjo sofinanciranja zavezancev preko komunalnega prispevka, pri čemer zasledujemo cilj željene obremenitve s komunalnim prispevkom.

Podrobnosti o vlaganjih občanov in zunanjih virih financiranja (država, EU, KS) so navedene v prvotnem programu opremljanja in jih zaradi časovne oddaljenosti ne navajamo še enkrat podrobno, pač pa v tem programu opremljanja opredeljujemo enake deleže, kot so bili uporabljeni do sedaj.

Ti deleži so sledeči:

-                      za vodovodno omrežje                          92,78 %,

-                      za kanalizacijsko omrežje                                  74,20 %,

-                      za čistilno napravo                                             14,18 %,

-                      za cestno omrežje                                              o v prvem območju                              98,49 % o v drugem območju                              74,98 % in -      za ravnanje z odpadki                            71,97 %.

Obračunski stroški po posamezni vrsti infrastrukture so tako:

5. PODLAGE ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA

5.1. Preračun obračunskih stroškov obstoječe komunalne infrastrukture na merske enote Za potrebe odmere komunalnega prispevka zavezancem je potrebno izračunane obračunske stroške preračunati na enoto mere, ki se uporabljajo za odmero komunalnega prispevka. Preračun se opravi na naslednji način:

Cp(ij) = OS(ij) / ∑A(j)   in   Ct(ij)= OS(ij) / ∑T(j) Kjer je:

Cp(ij) strošek opremljanja kvadratnega metra parcele z določeno komunalno infrastrukturo na obračunskem območju,

Ct(ij) strošek opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta z določeno komunalno infrastrukturo na obračunskem območju,

OS(ij) obračunski stroški investicije za določeno komunalno infrastrukturo na obračunskem območju ∑A(j) vsota površin vseh parcel oziroma delov parcel, ki ležijo na obračunskem območju, zmanjšana za površine namenjene objektom grajenega javnega dobra

∑T(j)      vsota površin vseh neto tlorisnih površin na obračunskem območju

Ob upoštevanju deleža skupnih stroškov, ki se financira s komunalnim prispevkom so obračunski stroški na enoto tako sledeči:

5.2. Razmerje med merilom parcele in merilom neto tlorisne površine (Dpi in Dti)

Občina Ljutomer ima v skladu z 7. členom »Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka« (Ur. l. RS 95/2007) možnost, da za območje opremljanja določi:

- razmerje med merilom parcele in merilom neto tlorisne površine (D_pi in D_ti) pri izračunu komunalnega prispevka, pri čemer je največje dopustno razmerje 0,3:0,7 za eno ali drugo razmerje.

Občina Ljutomer v skladu z istim členom pravilnika določa, da je razmerje med merilom gradbene parcele in merilom neto tlorisne površine 0,30 : 0,70.

To utemeljujemo s tem, da je vrednost nekega objekta mnogo bolj odvisna od dejanske površine tega objekta, kot pa od velikosti gradbene parcele na katerem stoji (čeprav tudi ta ni zanemarljiva, še vedno ima ponder 30%). Poleg tega je odlok, ki je veljal do sedaj predvideval enako razmerje.

5.3. Faktor dejavnosti (Kdejavnosti)

V skladu s 6. členom Pravilnika lahko program opremljanja določi tudi faktor dejavnosti. Faktor dejavnosti se lahko določi za posamezne vrste objektov glede na pretežno dejavnost. Pri določitvi vrst objektov glede na dejavnosti je potrebno upoštevati predpise o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena.

Faktor dejavnosti se za posamezne vrste objektov določi v sorazmerju z obremenjevanjem komunalne infrastrukture glede na prevladujočo dejavnost v objektu. Faktor dejavnosti se lahko za različne vrste objektov določi v razponu od 0,7 do 1,3.

Glede na določbe pravilnika in glede na planirano zazidavo so s tem programom opremljanja določeni naslednji faktorji dejavnosti:

Faktor dejavnosti (K) za vse objekte je 1, razen za naslednje vrste objektov, določene po Uredbi o uvedbi  in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvah objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03):

Preglednica: Določitev faktorjev dejavnosti glede na vrsto objekta

5.4. Olajšave za določene kategorije zavezancev

1.            Komunalni prispevek se ne plača za gradnjo gospodarske javne infrastrukture in za tiste objekte, ki ne obremenjujejo oz. njih uporaba ne obremenjuje gospodarske javne infrastrukture, nimajo samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture niti niso del objektov, za katere je po tem zakonu predvideno plačilo komunalnega prispevka.

2.            Komunalni prispevek se ne plača tudi:

-                      za gradnjo neprofitnih stanovanj,

-                      za gradnjo bivalnih enot institucionalnega varstva občanov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Ljutomer,

-                      za gradnjo posameznih vrst stavb za izobraževanje (oznaka 12630 v CC-SI), znanstvenoraziskovalno delo (oznaka 12630 v CC-SI) in zdravstvo (oznaka 12640 v CC-SI) po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov.

3. Komunalni prispevek se ne plača tudi v primeru gradnje objektov:

-                      namenskih najemnih/oskrbovanih stanovanj za upokojence in druge starejše osebe investitorja Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja in neprofitnih stanovanj,  - ki se financirajo iz proračuna Občine Ljutomer,

-                      ki se gradijo na podlagi stavbne pravice pod pogojem, da se ti objekti gradijo na zemljiščih v lasti Občine Ljutomer in po poteku stavbne pravice preidejo v last Občine Ljutomer.

Občina je dolžna oproščena sredstva v enaki višini nadomestiti iz nenamenskih sredstev občinskega proračuna.

5.5. Znižanja komunalnega prispevka zaradi vlaganj investitorja

Če se občina in zavezanec dogovorita, da bo zavezanec sam zgradil komunalno infrastrukturo, se zavezancu dogovorjena obveznost odšteje od komunalnega prispevka, vendar največ do višine, ki se za takšno vrsto komunalne infrastrukture v posameznem obračunskem območju lahko odmeri. Podrobnosti o oddaji gradnje objektov in omrežij komunalne infrastrukture, financiranja investicije, podrobnosti v zvezi s priključevanjem objekta na komunalno infrastrukturo ter druge podrobnosti, ki lahko vplivajo na izgradnjo in financiranje načrtovane komunalne infrastrukture določita občina in zavezanec v »Pogodbi o opremljanju« v skladu s predpisi o urejanju prostora.

V primeru iz prejšnjega odstavka se zavezancu izračuna komunalni prispevek ter tak izračun navede v odločbi o odmeri komunalnega prispevka (odmerni odločbi).

Če komunalni priključek po dolžini bistveno presega povprečne dolžine priključkov na določenem obračunskem območju oziroma poteka po parcelah, na katerih zavezanec nima lastninske pravice ali izkazane pravice graditi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, občina in zavezanec skleneta pogodbo o medsebojnih obveznosti v zvezi z naknadnim priključevanjem drugih zavezancev na isti priključek. V pogodbi uredita finančne in tehnične pogoje morebitnega naknadnega priključevanja drugih zavezancev ter lastništvo komunalnega priključka.

Vložki, ki so jih občani kolektivno bodisi preko krajevnega samoprispevka ali kako drugače že namenjali za komunalno infrastrukturo so že upoštevani v poglavju o obračunskih stroških in je z njimi znižana osnova za obračun komunalnega prispevka.

5.6. Izračun komunalnega prispevka

Komunalni prispevek za gradnjo posamezne vrste komunalne infrastrukture se izračuna na naslednji način:

KPij = (Aparcela x Cpij x Dp )  +  (Kdejavnost x Atlorisna x Ctij x Dt) kjer je:

Zgornja formula je predpisana z zakonom.

Številka:   3506/2010-10

Datum:    7. 4. 2010

Občinski svet Občine Ljutomer

Franc JURŠA, l.r.

ŽUPAN