Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11, 30/11 odl.US, 90/12 in 111/13) in 17. člena Statuta Občine Kungota (Ur. list RS, štev. 12/04, 18/07 in MUV, št. 13/08) ter strokovnih podlag Zavoda za varstvo kulturne dediščine z dne april 2016 je Občinski svet Občine Kungota na 17. redni seji dne 18. oktobra 2017 sprejel

O D L O K

o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena za

občino Kungota

1. člen

S tem odlokom Občina Kungota razglaša kulturne spomenike lokalnega pomena na območju Občine Kungota (v nadaljevanju občina).

2. člen

Namen odloka je, da se ohranijo kulturne, zgodovinske, arheološke, urbanistične, etnološke in umetnostno-zgodovinske vrednote ter da se zagotovi njihov nadaljnji obstoj v občini.

3. člen

Če ta odlok v svojih določbah za posamezno enoto dediščine, ki se razglaša za spomenik, ne določa drugače, se za enoto dediščine pod naslednjimi označbami odloka določa:

-      pod a)       natančna lokacija spomenika,

-      pod b)       opis lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik,

-      pod c) varstveni režim spomenika,

-      pod d) vplivno območje, pri čemer so upoštevane zgodovinske, funkcionalne in vizualne lastnosti ter pomen spomenika.

5. člen

Kot kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasijo arheološki spomeniki:

1.    Grušena – Villa rustica, EŠD: 7760

a)    stveni režim določa:

-      varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

-      namenska raba zemljišča naj ostane travnik, oranje ni dovoljeno;

-      preoblikovanje površine in nasipavanje terena ni dovoljeno;

-      pod travniško površino ni dovoljeno posegati brez predhodnih arheoloških raziskav;

-      v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;

-      v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;

-      v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja.

2.    Podigrac – Gradišče Plački vrh, EŠD: 29120

a)    parc. št.: 16, 18/1, 45, 49/1, 49/2, 52, 100, 101, 104, 105,

118 k.o. (586) Podigrac,

b)    Na umetno izravnanem platoju na Plačkem vrhu se nahaja prazgodovinsko gradišče. Na nekaterih mestih so še vidni sledovi ozemljenega obrambnega nasipa. Najdeni so bili odlomki lončenine iz pozne bronaste dobe/železne dobe; Arheološko najdišče je pomemben vir znanstvenih podatkov za preučevanje bronastodobne in železnodobne poselitve severovzhodne Slovenije in širšega prostora.

c)    Varstveni režim določa;

-      varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

-      namenska raba zemljišča je travnik, z zemljiščem se lahko gospodari na tradicionalni način;

-      preoblikovanje površine in nasipavanje terena ni dovoljeno;

-      v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;

-      v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;

-      v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja.

6. člen

Kot kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasijo stavbe:

1.    Ciringa Cestni dvor, Ciringa 1, EŠD: 18351

a)    parc.št. 8 k.o. (587) Ciringa.

b)    Cestni dvor je skupina stavb in hkrati ime enonadstropne podkletene hiše. Oblikovana ja na L ter krite je s strmo dvokapno opečno streho. Vhod v hišo vodi skozi kamnit segmentno zaključen portal z oblikovanimi dvokrilnimi vrati. Kletni prostori in prostori pritličja so obokani. Na jugozahodni fasadi je ohranjena sončna ura. Hiša je po današnjem videzu iz 2. polovice 19. stoletja, vendar je v osnovi starejša;

Ohranjena hiša je ostanek nekoč velikega posestva, ki je bilo v lasti Ptujčana, lastnika žganjarne, Simona Hutterja;

c)    Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

-      varovanje vseh kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih, krajinskih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

-      strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin hiše po načelu ohranjanja tlorisne zasnove, gabaritov, lege, materialov, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih detajlov in notranje opreme;

 podrejanje vsake rabe in vseh posegov v hišo, fasade, strehe, gabarite, dvorišče ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti;

 v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja,

vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam.

Ciringa Domačija Ciringa 2, EŠD: 18360

a)    parc. št.: južni del *21/1, *22, 485/3, 485/4, 485/5, 485/6, 485/7, 485/8, 485/9 k.o. (587) Ciringa;

b)    Enonadstropna, podkletena hiša z glavno šestosno fasado je krita s strmo dvokapno čopasto opečno streho. Pritlični in kletni prostori so obokani. Vhodni portal je kamnit, polkrožno zaključen. Okna v pritličju so opremljena z baročnimi kovanimi mrežami; Prvotna baročna hiša je bila proti koncu 19. stoletja prenovljena. O tem priča letnica 1893 AVK RENO v strešnem zatrepu stavbe. Iz tega obdobja je bila, danes že odstranjena tesarsko lepo izdelana lesena veranda v nadstropju. Ob hiši stoji gospodarsko poslopje, ki je datirano z letnico 1934, F. R. RENO;

Hiša  in  gospodarsko  poslopje  sta  primer  ohranjenih objektov nekoč vinogradniškega posestva;

c)Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

varovanje vseh kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih, krajinskih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin hiše in gospodarskega poslopja po načeluohranjanja tlorisne zasnove, gabaritov, lege, materialov, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih detajlov in notranje opreme;

podrejanje vsake rabe in vseh posegov v hišo in gospodarsko poslopje, fasade, strehe, gabarite, dvorišče ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti;

v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam.

Ciringa Domačija Vrezner, Ciringa 24, EŠD: 18362

a)    parc. št.: 170, 172/3, jugozahodni del 497 k.o. (587) Ciringa;

b)    Domačijo sestavljajo pritlična, delno podkletena sedemosna hiša z izvirno ohranjeno notranjščino, večji nadstropni skedenj s hlevi z značilnimi opečnimi mrežami in lesenim gankom v nadstropju ter gospodarsko poslopje z ohranjeno leseno prešo in vinsko kletjo. Poslopja večje kmetije, ki izvirajo iz 2. polovice 19. stoletja pokrivajo strme dvokapne opečne strehe;

Poslopja so izvirno ohranjene stavbe večje domačije z vinogradniško tradicijo.

c)Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

varovanje vseh kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih, krajinskih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin hiše in gospodarskih poslopij po načelu ohranjanja  tlorisne  zasnove,  gabaritov,  lege,  materialov, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih detajlov in notranje opreme;

podrejanje vsake rabe in vseh posegov v hišo in gospodarska poslopja, fasade, strehe, gabarite, dvorišče ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti;

v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam.

Gradiška – Cerkev sv. Kunigunde, EŠD: 3385

a)    parc. št.: južni del parcele *62, 304/2 k.o. (604) Gradiška;

b)    Cerkev sv. Kunigunde stoji na hribu, na razgledni legi nad dolino reke Pesnice. Cerkev je tipična zgodnjebaročna arhitektura 17. stoletja (1673), ki hrani v sebi prvotno sakralno stavbo iz 13. stoletja. Cerkev je enoladijska s strešnim zvonikom nad vhodno fasado, prezbiterijem in zakristijo. Renesančen kamnit portal s trikotnim čelom ima na prekladi dvojni ščitkast grb in napis: RAYMUNDUS D.G. ABBAS ADMONTENSIS ANNO  MDCLXXIII  –  cerkev  je  leta  1673 sezidal admontski opat Raimond. Notranjščina je obokana s križnimi oboki, zakristijo pokriva banjast obok. Oprema v cerkvi je baročna. Veliki oltar je delo J. Holzingerja iz leta 1784, pripisana sta mu tudi dva stranska oltarja.

Cerkev odlikuje lokacija na vzpetini nad dolino, arhitekturo pa dopolnjuje kvalitetna oprema;

c)Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik z namenom ohranjanja in varovanja spomeniških lastnosti;

strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture, vključujoč kamnite detajle, po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, materialov, opreme, okrasja, poslikav;

prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite objekta, razen vzdrževalnih posegov;

omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;

na spomenik je prepovedano postavljati nosilce in frastrukture in reklam; pri kakršnih koli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave.

d)Vplivno območje spomenika sega proti vznožju hriba, na katerem stoji cerkev.

parc. št. vplivnega območja: južni del parcele *62, *63/1, *63/2, 300/3, 301/2, 304/1, 304/3, 304/4, 304/5, 304/6, 305, 313/1, 313/2, 313/3, 322/1, 323/1, 323/2, 324/1, 324/2, 324/3, 325, 326/1, 326/2, 326/3, 328/1, 328/2, 329/1, 329/2, 330/1, 330/2, 330/3, 331/3, 331/4, 331/5, 354, 356, 497/1, 497/2, 497/4, osrednji del 555/1 k.o. Gradiška

V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden ali posreden negativni vpliv na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika.

5.    Grušena – Hiša Grušena 2, EŠD: 7795

a)    parc. št.: 18, severni del 21/2 k.o. (598) Grušena.

b)         Ob glavni cesti razloženega naselja stoji hiša nekoč večje domačije. Izvirno ohranjena je še hiša, medtem ko so večje gospodarsko poslopje že predelali.

Hiša je pritlična v celoti podkletena sedemosna zidana stavba, krita z opečno strmo dvokapnico. Vhod v stavbo vodi skozi kamnit pravokotno oblikovan portal v srednji osi cestne fasade. Na prekladi je letnica 1860, JJM. Okna so opremljena z železnimi mrežami ter lesenimi polkni. Fasado členijo profiliran podstrešni zidec, gladke vogalne, čelne in okenske obrobe ter s pilastri poudarjena vhodna os stavbe. Ohranjena je tradicionalna razporeditev notranjščine. Kletni prostori so obokani.

Izvirno ohranjena hiša nekoč Dobajeve domačije predstavlja kvalitetno arhitekturo nekdanjega posestva

c)    Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

-      varovanje vseh kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih, krajinskih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

-      strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin hiše po načelu ohranjanja tlorisne zasnove, gabaritov, lege, materialov, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih detajlov in notranje opreme;

-      podrejanje vsake rabe in vseh posegov v hišo, fasade, strehe, gabarite, dvorišče ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti;

-      v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam.

6.    Jedlovnik Viničarija Jedlovnik 22, EŠD: 18354

a)    parc. št.: zahodni del 299 del k.o. (597) Jedlovnik. b)           Lesena hiša, grajena v kladni konstrukciji, ima iz kamna zidan kletni del, strmo dvokapno opečno streho in široka strešna napušča. Vhod v hišo vodi preko kamnitega stopnišča na podolžni strani stavbe. Na drugi podolžni strani teče lesen gank. Okna so majhna, kvadratna, opremljena z železnimi križi. Vhod v klet je z zatrepne strani objekta. Notranjščina ima dva prostora: prostor preše in »hišo« s krušno pečjo.

Hiša, nekdanja viničarija stoji ob kolovozu nad vinogradi. Izvira iz 19. stoletja.

c)    Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

-      varovanje vseh kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih, krajinskih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

-      strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin hiše po načelu ohranjanja tlorisne zasnove, gabaritov, lege, materialov, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih detajlov in notranje opreme;

-      podrejanje vsake rabe in vseh posegov v hišo, fasade, strehe, gabarite, dvorišče ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti;

-      v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam.

7.    Jurski Vrh – Cerkev sv. Jurija, EŠD: 3037

a)    parc. št.: *1 k.o. (599) Jurski vrh

b)         Cerkev stoji v gručastem jedru naselja, na prostoru nekdanjega pokopališča.

Viri cerkev prvič omenjajo leta 1383, v današnji obliki pa je primer slovenjegoriške gotike iz začetka 16. stoletja. Preurejena je bila v 17. stoletju in leta 1855.

Gotska enoladijska cerkev s prezbiterijem ima prizidano severno ladjo z emporo in zvonik. Vogale ladje in prezbiterija opirajo stopnjevani oporniki. Prvotna gotska okna so v prezbiteriju zazidana, v ladji prezidana. Na zunanjščini sta vzidani relefni plošči z letnicama 1568 in 1520. Na zvoniku je letnica 1532. V notranjščini je v ladji mrežasto rebrast obok, v prezbiteriju zvezdast obok. Cerkev je opremljena z baročnimi oltarji, stranska oltarja sta delo Janeza Jurija Mersija iz leta 1776.

V osnovi gotska cerkev s kvalitetno opremo je prostorski akcent naselja.

c)    Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

-      varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

-      podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik z namenom ohranjanja in varovanja spomeniških lastnosti;

-      strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture, vključujoč kamnite detajle, po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, materialov, opreme, okrasja, poslikav;

-      prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite objekta, razen vzdrževalnih posegov;

-      omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;

-      na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam;

-      pri kakršnih koli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave.

d)    Vplivno območje spomenika se nahaja okoli gručastega jedra naselja s cerkvijo.

Parc. št. vplivnega območja: *1, *10, *11/1, *2/1, *2/2, *4/1, *4/2, *4/3, *4/4, *4/5, *4/6, *4/7, *4/8, *4/9, *5, *8/1, *8/2, *9, 1/1, 1/2, 1/3, 1/4, 1/5, 12, 14/1, 14/2, 16/1, 16/2, 16/3, 16/4, 17/10, 17/11, 17/2, 17/3, 17/4, 17/5, 17/6, 17/8, 17/9, 2, 28/15, 28/16, 28/17, 28/18, 28/19, 28/2, 28/20, 28/3, 28/4, 28/5, 28/7, 28/8, jugovzhodni del 33/1, 33/6, 33/7, južni del 459/4, vzhodni del 465/1, 468, 469, 5, 6/1, 6/2, 6/3, 7/1, 7/3, 8, 9/1, 9/4 k.o. (599) Jurski vrh.

V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden ali posreden negativni vpliv na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika.

8.    Pesnica Hiša Pesnica 43, EŠD: 7803

a)    parc. št.: vzhodni del *59 k.o. (600) Pesnica.

b)    V pobočju razloženega naselja stoji hiša, nekoč večjega vinogradniškega posestva. Visokopritlično, podkleteno stavbo pokriva strma opečna dvokapna čopasta streha.

Vhod v hišo je na zatrepni strani hiše. Portal je datiran z letnico 1791. Vhod v klet vodi skozi kamnit polkrožno zaključen portal na podolžni strani hiše. Stavba je v celoti podkletena z obokanimi, nekoč vinskimi, kletmi. Dva kletna kamnita polkrožno zaključena portala sta posneta na ajdovo zrno.

Baročno oblikovana stavba, ki je v osnovi še starejša, je v 19. stoletju doživela nekaj sprememb, ki pa v bistvu niso spremenile njenega značaja.

c)    Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

-      varovanje vseh kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih, krajinskih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

-      strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin hiše po načelu ohranjanja tlorisne zasnove, gabaritov, lege, materialov, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih detajlov in notranje opreme;

-      podrejanje vsake rabe in vseh posegov v hišo, fasade, strehe, gabarite, dvorišče ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti;

-      v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam.

9.    Kozjak nad Pesnico Domačija Kozjak nad Pesnico 75, EŠD: 7800

a)    parc. št.: 873, 874/1, 874/2, 874/3, 874/4, 874/5, 876 k.o. (603) Kozjak.

b)    V razloženem dolinskem delu naselja stojita ob cesti stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje nekdanjega Pachtovega posestva. Petosno zidano pritlično delno podkleteno hišo pokriva strma opečna dvokapnica z enostranskim širokim strešnim napuščem. Polkrožno zaključen kamnit portal s temenskim sklepnikom je opremljen z lesenimi lepo izdelanimi enokrilnimi vrati. Okna so opremljena z baročnimi mrežami. V zatrepu stavbe je v ometu letnica 1780. Notranjščina stavbe je originalno ohranjena. Kletni prostori so obokani.

Mogočno na T oblikovano gospodarsko poslopje je novejše, zgrajeno v začetku 20. stoletja. Zanimivost poslopja je širok arkadni hodnik na cestni strani objekta ter značilne opečne mreže.

c)    Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

-      varovanje vseh kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih, krajinskih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

-      strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin hiše in gospodarskega poslopja po načelu ohranjanja tlorisne zasnove, gabaritov, lege, materialov, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih detajlov in notranje opreme;

-      podrejanje vsake rabe in vseh posegov v hišo in gospodarsko poslopje, fasade, strehe, gabarite, dvorišče ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti;

-      v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam.

10.   Kozjak nad Pesnico Grad Lepi Dol, Kozjak nad Pesnico 1, EŠD: 7768

a)    parc. št.: 654/10, 654/11, severni del 654/8, 655, 656/1 k.o. (603) Kozjak.

b)         Ob cesti Kungota Jurski vrh stoji sredi uničenega parka enonadstropna, podkletena zgradba z opečno šotorasto streho. Potlačeno polkrožno oblikovan portal s klasicističnim trikotnim nastavkom je v srednji osi severne fasade. Na njem je napis SALVE. Južni enonadstropni prizidek, ki ga krasita polkrožni niši, ima izhod v nekdanji park. Fasade členijo medetažni venci, pilastri in parapetna polja. Notranjščina ima v pritličju in nadstropju ravne stropove.

Grad so pozidali leta 1730, vendar so ga pozneje večkrat predelali, prvič leta 1764, ko ga je imel v posesti Kajetan plemeniti Langenthal. Danes ima obliko arhitekture 19. stoletja.

c)    Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

-      varovanje vseh kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih, krajinskih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

-      strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin stavbe po načelu ohranjanja tlorisne zasnove, gabaritov, lege, materialov, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih detajlov in notranje opreme;

-      podrejanje vsake rabe in vseh posegov v stavbo, fasade, strehe, gabarite, dvorišče ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti;

-      v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam.

11.   Plač – Cerkev sv. Andreja, EŠD: 3400

a)    parc. št.: 4/2 k.o. (592) Plač

b)         Cerkev sv. Andreja stoji sredi vasi. Viri omenjajo cerkev že leta 1197. Današnjo podobo je cerkev dobila med leti 1652 in 1657. Cerkev je tipična zgradba 17. stoletja, čeprav so na njej vidni tudi arhitekturni detajli slovenjegoriške gotike. Zvonik je delo prve polovice 19. stoletja (1835).

Enoladijska stavba z velikim polkrožnim prezbiterijem in prizidanima kapelama ima pred vhodno fasado prizidan zvonik. Zunanjščino členita stopnjevana opornika ob ladji, pilastri ob prezbiteriju in venčni zidec. V notranjščini dvojni pilastri nosijo baročne banjaste oboke. Oprema je baročna, veliki oltar in prižnica sta delo J. Holzingerja iz leta 1784.

Cerkev predstavlja prostorski akcent naselja. Cerkev odlikuje tudi kvalitetna oprema.

c)    Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

-      varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

-      podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik z namenom ohranjanja in varovanja spomeniških lastnosti;

-      strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture, vključujoč kamnite detajle, po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, materialov, opreme, okrasja, poslikav;

-      prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite objekta, razen vzdrževalnih posegov;

-      omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;

-      na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam, razen v primerih soglasja zavoda; pri kakršnih koli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave.

12.   Plač – Župnišče, Plač 1, EŠD: 7806

a)    parc. št.: *2, 20/2, 22/1, zahodni del 23 k.o. (592) Plač. b)   V jedru naselja stoji kompleks stavb. Župnišče je enonadstropna šestosna stavba, krita s strmo čopasto dvokapno opečno streho. Okna so opremljena z baročnimi kovanimi mrežami in s polkni. Pritlični prostori so obokani, prostori v nadstropju pa imajo ravne stropove s štukaturnimi robovi. V sklopu župnišča stojita gospodarsko poslopje, datirano z letnico 1864, in organistova hiša, datirana z letnico 1886. Stavbi, ki sta v celoti ohranjeni, pokrivata strmi opečni dvokapnici. Izvirno ohranjen ambient iz 19. stoletja je sestavni del vaškega jedra.

c)    Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

-      varovanje vseh kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih, krajinskih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

-      strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin stavb po načelu ohranjanja tlorisne zasnove, gabaritov, lege, materialov, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih detajlov in notranje opreme;

-      podrejanje vsake rabe in vseh posegov v stavbe, fasade, strehe, gabarite, dvorišče ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti;

-      v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam.

13.   Podigrac Zidanica Podigrac 9, EŠD: 25661

a)    parc. št.: *12, južni del 6/4, 6/5, 6/6 k.o. (586) Podigrac.

b)    Zidanica je pritlična podkletena stavba krita s strmo dvokapno streho. Kamnoseško lepo izdelan vhodni portal je renesančno oblikovan, datiran z letnico 1630 v temenskem sklepniku. Vhod v klet je na zatrepni strani objekta. Klet je obokana. Stavba, nekoč vinogradniški objekt s kvalitetno ohranjenim portalom.

c)    Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

-      varovanje vseh kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih, krajinskih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

-      strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin stavbe po načelu ohranjanja tlorisne zasnove, gabaritov, lege, materialov, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih detajlov in notranje opreme;

-      podrejanje vsake rabe in vseh posegov v stavbo, fasade, strehe, gabarite, dvorišče ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti;

-      v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam.

14.   Rošpoh Hiša Rošpoh 148, EŠD: 7813

a)    parc. št.: 1496/2 k.o. (620) Mali Rošpoh.

b)    V razloženem naselju je ob glavni cesti ohranjena hiša, nekoč Urbačekovega posestva. Hiša je visokopritlična, podkletena, petosna stavba, krita s strmo opečno dvokapnico. Vhod v hišo, ki je v srednji osi stavbe, vodi preko dvoramnega stopnišča. Kamnit, pravokotno oblikovan portal je na prekladi datiran z letnico 1867. Okna so zaščitena z železnimi mrežami ter opremljena s polkni. Kletna okna so zaščitena s križi in železnimi loputami. Fasado členijo podstrešni zidec, okenske obrobe ter rustika v srednji vhodni osi stavbe. Kletni prostori so obokani.

Hiša je ostanek nekdanjega posestva, nekoč je ob njej stalo večje gospodarsko poslopje.

c)    Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

-      varovanje vseh kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih, krajinskih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

-      strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin stavbe po načelu ohranjanja tlorisne zasnove, gabaritov, lege, materialov, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih detajlov in notranje opreme;

-      podrejanje vsake rabe in vseh posegov v stavbo, fasade, strehe, gabarite, dvorišče ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti;

-      v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam.

15.   Slatina v Slovenskih goricah Viničarija Kebl, Slatina 18, EŠD: 18244

a)    parc. št.: *20, 200/2 k.o. (589) Slatina.

b)    Na slemenu vinogradniškega razloženega naselja tik ob državni meji na »Keblu« stoji pritlična, delno podkletena, značilna vinogradniška stavba, krita z dvokapno opečno streho. Stanovanjski del hiše (veža, kuhinja, »hiša«, štiblc) in prostor kjer stoji preša sta grajena v kladni konstrukciji, medtem ko je gospodarski del iz opažnih sten. Vinska klet, locirana pod stanovanjskim delom, je grajena iz kamna in je obokana. Kletni portal je kamnit in ima oblikovan temenski sklepnik. Vhod vanjo je iz zatrepne strani skozi pritlični prizidek.

Lesena preša je datirana z letnico 1856, vendar je hiša v osnovi starejša.

V stavbi, prvotno zidanici, so kasneje do druge vojne živeli viničarji, po njej pa najemniki. Več let prazno stavbo, ki je bila v zelo slabem stanju je leta 2003 obnovilo turistično društvo iz Svečine. V njej je vinogradniški muzej.

c)    Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

-      varovanje vseh kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih, krajinskih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

-      strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin stavbe po načelu ohranjanja tlorisne zasnove, gabaritov, lege, materialov, gradbene substance ter po

sameznih arhitekturnih in likovnih detajlov in notranje opreme;

-      podrejanje vsake rabe in vseh posegov v stavbo, fasade, strehe, gabarite, dvorišče ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti;

-      v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam.

16.   Svečina – Hiša Svečina 12, EŠD:25662

a)    parc. št.: južni del 337/2 k.o. (588) Svečina. b)        Visokopritlična, delno podkletena, na L oblikovana stavba, krita s strmo opečno dvokapno streho, ima značilno razporeditev vinogradniške stavbe: stanovanjski del, veliko obokano vinsko klet ter gospodarski del, kjer stoji lesena preša. Ohranjena stavba je ostanek Mandlove domačije.

c)    Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

-      varovanje vseh kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih, krajinskih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

-      strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin stavbe po načelu ohranjanja tlorisne zasnove, gabaritov, lege, materialov, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih detajlov in notranje opreme;

-      podrejanje vsake rabe in vseh posegov v stavbo, fasade, strehe, gabarite, dvorišče ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti;

-      v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam.

17.   Svečina Štok Svečina 30, EŠD: 18357

a)    parc. št.: jugovzhodni del *14 k.o. (588) Svečina. b) Enonadstropna, podkletena, iz kamna zidana stavba v obliki črke L, je krita z dvokapno strmo opečno streho. Vinska klet je obokana. Portala, kletni in vhodni, sta kamnita, polkrožno zaključena. Stavba je ohranjen »štok«, nekoč vinogradniškega posestva.

c)    Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

-      varovanje vseh kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih, krajinskih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

-      strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin stavbe po načelu ohranjanja tlorisne zasnove, gabaritov, lege, materialov, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih detajlov in notranje opreme;

-      podrejanje vsake rabe in vseh posegov v stavbo, fasade, strehe, gabarite, dvorišče ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti;

-      v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam.

18.   Zgornja Kungota – Cerkev sv. Kunigunde, EŠD: 2985

a)    parc. št.: *91 k.o. (596) Zgornja Kungota.

b)         Cerkev stoji nad naseljem, na severnem robu doline reke Pesnice. Cerkev se v virih prvič omenja leta 1391. Današnja stavba je nastala s prezidavami v 18. stoletju (arhitekt J. Fuchs) – takrat je bila povečana, prezidana, dozidani sta bili kapeli. Cerkev je enoladijska, s prizidanima polkrožnima kapelama in polkrožnim prezbiterijem. Zvonik s čebulasto streho stoji nad desno polovico zahodne fasade. V zunanji steno je vzidana antična spolija iz belega marmorja – rimski nagrobnik s Serapisovo glavo med levoma. V obokani notranjščini se nahaja bogata baročna oprema predvsem glavni oltar in pa angelski oltar, delo J. Strauba iz leta 1754.

Cerkev odlikujeta sočasna arhitektura in oprema, ter lega nad dolino.

c)    Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

-      varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

-      podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik z namenom ohranjanja in varovanja spomeniških lastnosti;

-      strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture, vključujoč kamnite detajle, po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, materialov, opreme, okrasja, poslikav;

-      prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite objekta, razen vzdrževalnih posegov;

-      omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;

-      na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam;

-      pri kakršnih koli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave.

d)    Vplivno območje obsega cerkveno okolje z župniščem – sega pa severno nad cesto Maribor – Jurski Vrh.

parc. št. vplivnega območja: *81, *86/1, *86/2, *86/3, *88, *89, *90, *92, 630, 631, 633/2, 633/4, 634/3635, 638, 639, 640, južni del parcele 653/20, 669/3, 670, 671, 672, 673, 674, 675, 676/12, 676/15, 676/16676/4, 676/5, 679/1, 679/6, 679/8, 792, južni del 793/5 k.o. (596) Zgornja Kungota.

V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden ali posreden negativni vpliv na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika.

19.   Zgornja Kungota Vila Lipno, Zg. Kungota 36, EŠD: 9617

a)    parc. št.:642/1, 642/5, 644/4 k.o. (596) Zgornja Kungota. b) Zgradba je enonadstropna z asimetrično fasado. Njeno srednjo os poudarjata balkonski rizalit in strešno čelo, levi vogal mnogokotni pomol, desni pa masiven stolp s piramidasto streho. Na stolpovem pomolu je dvojni grb z letnico 1899. Na oknih v pritličju so baročne diagonalne mreže. Ornamentika balkonskih ograj je značilna za prehod 19. v 20. stoletje. Zunanjščina pa tudi notranjščina stavbe z lesenimi oblikovanimi detajli je v celoti ohranjena.

c)    Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

-      varovanje vseh kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih, krajinskih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

-      strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin stavbe po načelu ohranjanja tlorisne zasnove, gabaritov, lege, materialov, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih detajlov in notranje opreme;

-      podrejanje vsake rabe in vseh posegov v stavbo, fasade, strehe, gabarite, dvorišče ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti;

-      v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam.

20.   Zgornje Vrtiče Zidanica Zgornje Vrtiče 3, EŠD: 7824

a)    parc. št.: *1 k.o. (593) Zgornje Vrtiče.

b)    V razloženem naselju sredi vinogradov stoji na dominantni legi nekdanja gosposka zidanica. Stavba je zidana iz kamna, podkletena ter pokrita s strmo opečno dvokapnico. Oblikovana je na L. V stavbo vodita dva bogato oblikovana kamnita portala. Polkrožno zaključen, opremljen z grbom in letnico 1624 vodi v klet. Drugi, ki je prav tako renesančno  oblikovan  s  poudarjeno  profi      preklado vodi v etažo. Tu je poleg bivalnega dela še prostor z odprtim ostrešjem, kjer je nekoč stala preša. Okna imajo kamnite, renesančne obrobe s poudarjenimi karnisami in policami in so opremljena s kovanimi železnimi mrežami. Dve okni sta novejši. Vinska klet je banjasto obokana. Zidanica je izjemen primer renesančne arhitekture s kvalitetnimi kamnoseškimi detajli.

c)    Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

-      varovanje vseh kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih, krajinskih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

-      strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin stavbe po načelu ohranjanja tlorisne zasnove, gabaritov, lege, materialov, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih detajlov in notranje opreme;

-      podrejanje vsake rabe in vseh posegov v stavbo, fasade, strehe, gabarite, dvorišče ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti;

-      v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam.

7. člen

Kot kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasijo stavbe s parki in vrtovi:

1.    Svečina – Dvorec, Svečina 1, EŠD: 7773

a)    parc. št.: *1, vzhodni del 6/1, 6/17, 6/18, 6/19, 6/20, 6/21, 6/22, 578 k.o. (589) Slatina; parc. št.: 2/1, 3/1, 3/2, 3/3, 6, 8/2, 8/4, 8/5, 8/6, 8/7, 9/1, 9/2, 9/3, južni del parcele 524, južni del parcele 525 k.o. (588) Svečina; parc. št.: 28, 29/1, 29/2, 29/3, 32/1, severni del parcele 406/1, 408/1, 408/2 k.o. (592) Plač

b)         Dvorec stoji na manjši vzpetini sredi parka, severno od vaškega jedra in vzhodno nad cesto, ki vodi od Zgornje Kungote proti Svečinskemu vrhu.

Svečina se v zgodovinskih virih prvič omenja leta 1197, ko je salzburški nadškof Adalbert sekovskemu samostanu potrdil njegove privilegije, samo posest v Svečini z dvorom in cerkvijo pa so samostanu že leta 1174 podarili Cmureški. Na mestu današnje graščine naj bi stal dvor, ki so ga Turki požgali in razrušili verjetno leta 1532.

Novo, v osnovi še renesančno stavbo so pozidali leta 1629, o čemer priča napisna plošča nad severnim portalom: DOMUS HAEC/PRIORE CVIVS VETUSTAS/ RVINAM MINABATVR DIRVTA:/A FVNDAMENTIS EXTRVCTA/EST/ANNO/MDCXXIX.

Dvorec je dvonadstropna stavba pravokotnega tlorisa s štirimi vogalnimi stolpi. Fasade členijo okenske odprtine z obrobami v nadstropjih. Vhodna južna fasada ima osrednjo os poudarjeno z masivnim renesančnim portalom z motivom rustike, volutastim temenikom in nizom triglifov pod profilirano preklado. Enak portal vodi v dvorec iz dvorišča. Dvorec pokriva strma opečna šotorasta streha. Na vogalnih stolpih so nižje piramidaste strehe. Nastala je tipična renesančna strešna kompozicija, ki daje stavbi njeno glavno arhitekturno vrednost.

Prostori v notranjščini so simetrično razporejeni. Pritlični prostori dvorca so obokani, vežo pokriva banja s sosvodnicami, prostori v nadstropjih so ravnostropani.

Stavba je kljub predelavam v 19. in 20. stoletju ohranila svojo prvotno podobo.

Dvorec obdaja novejši park oblikovan v krajinskem slogu s posameznimi soliterji. Prevladujejo iglavci (kleki in smreke). V kompleks dvorca pa sodijo tudi konjušnica, vinska klet, kovačija, ter gospodarsko poslopje in učiteljski blok, ki s svojo pojavnostjo ne sodita v zaščiteno območje.

Dvorec je kljub predelavam ohranil svojo podobo iz časa renesanse. Odlikuje ga tudi lega nad dolino.

c)    Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

-      varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

-      podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik z namenom ohranjanja in varovanja spomeniških lastnosti;

-      strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture, vključujoč kamnite detajle, po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, materialov, opreme, okrasja, poslikav;

-      prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite objekta, razen vzdrževalnih posegov;

-      omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;

-      na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam;

-      pri kakršnih koli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave;

Varstveni režim za okolico prepoveduje:

-      spreminjati vrtno arhitektonsko zasnovo;

-      uničevati ali poškodovati drevje ali grmovje (veje, debla, korenine);

-      uničevati, odstranjevati ali premeščati druge vrtno arhitekturne objekte, ki so sestavni del oblikovne zasnove (skulpture, portali);

-      spreminjati ekološke pogoje (talne, mikroklimatske), ki so potrebni za obstoj in razvoj dreves in grmovja (npr. zviševanje ali zniževanje talne vode, odpiranje gozdnih sestojev, spreminjati osončenosti dreves in grmov, odkopavanje ali zasipavanje terena);

-      graditi na oblikovani zeleni površini stavbe, poti ali naprave, ki niso v skladu z njenimi značilnostmi;

-      spreminjati okolico oz. posegati v varovano območje tako, da bi bila ta prizadeta ( npr. zapiranje pogledov, obzidava, postavljanje energetskih vodov, reklamnih in drugih tabel);

-      napeljevati žične in druge energetske vode čez oblikovano zeleno površino

-      onesnaževati tla in zrak ter odlagati odpadke.

8. člen

Kot kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasijo spominski objekti ali kraji:

1.    Podigrac – Znamenje, EŠD: 7777

a)    parc. št.: vzhodni del parcele 4 k.o. (586) Podigrac.

b)    Znamenje stoji v naselju Podigrac, ki se nahaja ob cesti, ki vodi iz Zgornje Kungote proti Plačkemu Vrhu. Kamnito znamenje je stebrnega tipa – ta forma se v Slovenskih goricah pojavlja skozi vse 17. stoletje. Sestavljata ga steber kvadratnega tlorisa, ki stoji na širšem podstavku in se zaključuje z močnejšim vencem. Nad njim je »hišica« s plitvimi polkrožnimi polji in na njej kamnit križ. Na stebru je vklesana letnica 1645.

c)    Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

-      varovanje arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,

-      posebno varovanje zunanjosti objekta, njegove gradbene substance, tlorisne zasnove in vplivnega območja,

-      prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo, razen vzdrževalnih posegov,

-      strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja originala,

-      na spomenik je prepovedano postavljanje nosilcev infrastrukture in reklam.

2.    Špičnik – Figuralno znamenje sv. Janeza Nepomuka, EŠD: 7784

a)    parc. št.: zahodni del parcele 367/1 k.o. (590) Špičnik. b)     Znamenje iz leta 1818 stoji sredi vinogradov, v bližini državne meje z Avstrijo. Na kamnitem podstavku z napisom IMR stoji kip sv. Janeza Nepomuka. Svetnik ima v levici razpelo in palmovo vejico. Prst desnice dviga k ustom. Kip ima vse ikonografske značilnosti tega svetnika, lokacija na vrhu hriba pa je nenavadna. Kip odlikuje kvalitetna plastika in vedutno izpostavljena lega.

c)    Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

-      varovanje arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,

-      posebno varovanje zunanjosti objekta, njegove gradbene substance, tlorisne zasnove in vplivnega območja,

-      prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo, razen vzdrževalnih posegov,

-      strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja originala,

-      na spomenik je prepovedano postavljanje nosilcev infrastrukture in reklam.

3.    Špičnik – Figuralno znamenje sv. Jurija, EŠD: 7783

a)    parc. št.: jugozahodni del parcele 397 k.o. (590) Špičnik.

b)    Znamenje stoji sredi vinogradov, v bližini državne meje z Avstrijo. Kamnito znamenje je redek primer figuralnega znamenja s to temo in datira v sredo 19. stoletja. Kip je povprečno kiparsko delo. Na prisekani piramidi, zloženi iz kamnov različnih velikosti in oblik, na kateri je letnica 1818 ter napisa G.M.K. in OBNOV.J.R.D.1937, stoji razgiban kip sv. Jurija v boju z zmajem. Kip odlikuje vedutno izpostavljena lega ter redek primer znamenja s to temo.

c)    Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

-      varovanje arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,

-      posebno varovanje zunanjosti objekta, njegove gradbene substance, tlorisne zasnove in vplivnega območja,

-      prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo, razen vzdrževalnih posegov,

-      strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja originala,

-      na spomenik je prepovedano postavljanje nosilcev infrastrukture in reklam.

4.    Špičnik – Znamenje, EŠD: 18309

a)    parc. št.: severovzhodni del parcele 332 k.o. (590) Špičnik.

b)         Znamenje stoji nad cesto, ki vodi od Jurskega Vrha proti avstrijski meji. Znamenje je kvadratnega tlorisa s podstavkom, ki se proti vrhu trikrat zoži. Na vrhu je krogla s križem. Nastalo je v 19. stoletju.

Znamenje ima razgledno lego nad dolino.

c)    Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

-      varovanje arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,

-      posebno varovanje zunanjosti objekta, njegove gradbene substance, tlorisne zasnove in vplivnega območja,

-      prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo, razen vzdrževalnih posegov,

-      strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja originala,

-      na spomenik je prepovedano postavljanje nosilcev infrastrukture in reklam.

9. člen

Kot kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasijo naselbinski spomeniki:

1.    Svečina (Plač) – Vas, EŠD: 7763

a)    parc. št.: 2/1, 3/1, 3/2, 3/3, J del 524, Z del 525, 8/2, 8/4, 8/5, 8/6, 8/7, 6, 9/1, 9/2, 9/3 k.o. (588) Svečina;

parc. št.: *2, *4, 1, 11, 13, 14/1, 14/2, 15/1, 15/2, 15/3, 15/4, 16/3, 18/1, 18/2, 2, 20/1, 20/2, 22/1, 22/2, 23, 25/1, 25/2, 27/1, 27/3, 27/4, 27/6, 27/7, 28, 29/1, 29/2, 29/3, 29/4, 3/1, 30/1, 30/2, 30/3, 32/1, 32/2, 391, južni del 394/1, 4/1, 4/2, 406/1, 406/2, severozahodni del 407/1, 407/2, 407/3, 408/1, 408/2, 51, 7/1, 7/2, 8 k.o. (592) Plač; parc. št.: 172/2 204/2 205/10, 205/11, 205/12, 205/13, 205/14, 205/15, 205/16, 205/17, 205/19, 205/2, 205/20, 205/21, 205/22, 205/6, 205/8, 205/9, 237, 238/1, 238/2, 238/3, 238/4, 239/1, 239/2, 239/3, 240, 241, vzhodni del 613/1, severozahodni del 613/2, 613/4, 613/5, 614/1, 614/2, 615 k.o. (591) Slatinski Dol;

parc. št.: *1, vzhodni del 577/2, 578, vzhodni del 6/1, 6/17, 6/18, 6/19, 6/20, 6/21, 6/22 k.o. (589) Slatina.

b)         Svečina je razloženo naselje z gručastim jedrom v ozki dolini na sotočju Svečinskega in Slatinskega potoka. Prostorski dominanti v njej sta župna cerkev sv. Andreja sredi vasi in svečinski grad na rahli vzpetini na severozahodnem delu naselja. Jedro se je gručasto razvilo okoli cerkve. Tvorijo ga pritlične in nadstropne večje zidane stavbe stanovanjskega, gospodarskega in javnega značaja, večinoma iz 19. stoletja.

Vas se prvič omenja leta 1197 v zvezi s cerkvijo. Gručasto jedro naselja s cerkvijo in gradom je izjemna prostorska dominanta.

c)    Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

-      varovanje kulturnozgodovinskih, urbanističnih, arhitekturnih, etnoloških, ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti;

-      strokovno vzdrževanje in ohranjanje vseh neokrnjenih urbanističnih prvin: ohranjanje značilne tlorisne zasnove in parcelacije, zazidalni raster, višinske gabarite, historično obliko stavb in streh, nepozidane in zelene površine;

-      podrejanje vsake rabe in posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti in spomeniške pričevalnosti območja;

-      niso dovoljene novogradnje, nadzidave in adaptacije, razen z namenom sanirati in rekonstruirati spomeniško območje in njegove dele;

-      sestavni del urbanistične zasnove zavarovanega območja so tudi zelene površine, ki se morajo ohranjati v nespremenjenem obsegu in obliki možno je redno vzdrževanje in nadomestne saditve;

-      posegi v zaščiteno namembnost, tlorise in gabarite so možni zgolj v okviru vzdrževalnih posegov, ki pa morajo biti enotno zasnovani in izvedeni.

Zavarovano območje je namenjeno:

-      trajni ohranitvi kulturnih, urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih vrednot;

-      povečevanju pričevalnosti urbanističnega spomenika;

-      predstavitvi kulturnih vrednot;

-      učno demonstracijskemu delu in znanstveno raziskovalnemu delu.

10. člen

Lastnik oziroma posestnik spomenika mora v sorazmerju s svojimi zmožnostmi javnosti omogočiti dostopnost spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika in posameznih spomeniških vrednot, zlasti ne njegove osnovne namembnosti.

11. člen

Za vsako spremembo funkcije spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče in vplivno območje, so potrebni predhodni kulturno-varstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturno-varstveno soglasje zavoda.

12. člen

(1)   Podrobnejše pogoje za raziskovanje, način vzdrževanja, pogoje za posege, fizično varovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti ter posamezne druge ukrepe določa zakon.

(2)   Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico na spomeniku le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

13. člen

(1)   Meje območij kulturnih spomenikov in njihovih vplivnih območij so vrisane na digitalnem katastrskem načrtu v merilih 1:1000 in 1:2880 ter v preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000.

(2)   Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita zavod in občina.

14. člen

(1)   Pravni status kulturnega spomenika se zaznamuje v zemljiški knjigi kot zaznamba na podlagi tega odloka.

(2)   Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnih spomenikov in vplivnih območij na parcelnih številkah navedenih v 5., 6., 7., 8. in 9. členu tega odloka.

15. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektor Republike Slovenije, pristojen za področje kulturne dediščine.

16. člen

Z dnem veljavnosti tega odloka prenehata veljati Odlok o razglasitvi Viničarije Kebl za kulturni spomenik lokalnega pomena (MUV, št. 10/2007) in Odlok o razglasitvi Viničarije Jedlovnik 22 za kulturni spomenik lokalnega pomena (MUV, št. 25/2008).

17. člen

Ta odlok začne veljati 15 (petnajsti) dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Številka: 622-01/2014   

Datum: 6. novembra 2017                    

Župan Občine Kungota

Igor Stropnik, s.r.