Na podlagi 149. člena
Zakona
o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 41/04, 17/06 – ORZVO187, 20/06, 28/06 – sklep US
RS, 49/06 – ZMetD in 66/06 – odločba US RS), 29. člena
Zakona
o lokalni samoupravi
(ZLS-UPB2) (Uradni list RS, št. 94/07), 3., 7. in 35. člena
Zakona
o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), 17. člena
Zakona
o prekrških
(Uradni list RS, št. 7/03, 86/04, 7/05 – sklep US RS, 34/05 – odločba US
RS, 44/05, 40/06, 51/06 – popr., 115/06 in 139/06 – odločba US RS) ter
16., 82. in 85. člena
Statuta Občine Kostanjevica na Krki
(Uradni list RS, št. 19/07 in 40/07 – popravek) je Občinski svet Občine
Kostanjevica na Krki na 22. redni seji dne 27. 3. 2014 sprejel |
O D L O K |
o
odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini
Kostanjevica na Krki |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(vsebina) |
(1) Ta odlok določa pogoje in način izvajanja gospodarske javne službe
odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini
Kostanjevica na Krki. |
(2) Ta odlok določa pravice in obveznosti Občine Kostanjevica na Krki,
uporabnikov in izvajalca javne službe pri opravljanju javne službe. |
2. člen |
(pomen izrazov) |
Izrazi uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
1. Izvajalec javne službe je fizična ali pravna oseba, ki se ji podeli
koncesijo za opravljanje gospodarske javne službe – koncesionar (v
nadaljevanju: izvajalec). |
2. Komunalna odpadna voda je komunalna odpadna voda v skladu s
predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda
v vode in javno kanalizacijo. |
3. Padavinska odpadna voda je padavinska odpadna voda v skladu s
predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda
v vode in javno kanalizacijo. |
4. Industrijska odpadna voda je industrijska odpadna voda v skladu s
predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda
v vode in javno kanalizacijo. |
5. Čistilna naprava je naprava za obdelavo odpadne vode, ki zmanjšuje
ali odpravlja njeno onesnaženost. |
6. Komunalna čistilna naprava je komunalna čistilna naprava v skladu s
predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda
v vode in javno kanalizacijo. |
7. Mala komunalna čistilna naprava (v nadaljevanju: MKČN) je mala
komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja snovi pri
odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
|
8. Industrijska čistilna naprava je čistilna naprava za industrijsko
odpadno vodo ene ali več naprav, v katerih poteka isti ali več različnih
tehnoloških procesov. Če se industrijska odpadna voda odvaja v javno
kanalizacijo, je industrijska čistilna naprava namenjena predčiščenju
industrijske odpadne vode. |
9. Skupna čistilna naprava je čistilna naprava za mešanico komunalne ali
padavinske odpadne vode ali obeh z industrijsko odpadno vodo, pri kateri
delež obremenitve čistilne naprave, ki jo povzroča industrijska odpadna
voda ene ali več naprav, presega 50 %, merjeno s kemijska potreba po
kisiku (v nadaljnjem besedilu: KPK). |
10. Čistilna naprava padavinske odpadne vode je naprava za fizikalno,
kemijsko ali fizikalno-kemijsko obdelavo padavinske odpadne vode zaradi
zmanjševanja njene onesnaženosti. |
11. Greznica je gradbeni objekt za anaerobno obdelavo komunalne odpadne
vode v katerem se la-ta v pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več
prekatov za anaerobno obdelavo odpadne vode, obdelana pa se na iztoku iz
tega objekta odvaja v okolje z infiltracijo v zemljo. |
12. Nepretočna greznica je nepretočna greznica v skladu s predpisom, ki
ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN. |
13. Obstoječa greznica je obstoječa greznica v skladu s predpisom, ki
ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN. |
14. Populacijski ekvivalent (v nadaljevanju: PE) je enota za
obremenjevanje vode, določena s predpisom, ki ureja emisijo snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
|
15. Neobdelano blato je blato iz obstoječih greznic in blato, ki nastane
pri čiščenju komunalne odpadne vode na komunalni ali skupni čistilni
napravi. |
16. Obdelava blata je obdelava neobdelanega blata na območju komunalne
ali skupne čistilne naprave pred njegovo uporabo v kmetijstvu ali pred
njegovim odstranjevanjem. Za obdelavo blata se štejejo vsi postopki
obdelave blata, ki se lahko izvajajo na območju komunalne ali skupne
čistilne naprave, kakor so stabiliziranje, kondicioniranje, sušenje,
dezinfekcija in podobno, s katerim se doseže: |
– učinek stabilizacije blata v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo
biološko razgradljivih odpadkov, in |
– ustrezne učinke za nadaljnjo uporabo ali postopke predelave ali
odstranjevanja obdelanega blata v skladu s predpisi, ki urejajo uporabo
blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, ali predpisi, ki
urejajo ravnanje z odpadki. |
17. Območje izvajanja javne službe je območje Občine Kostanjevica na
Krki. |
18. Javna površina je površina grajenega javnega dobra lokalnega ali
državnega pomena, katera uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem.
|
19. Javna kanalizacija je javna kanalizacija v skladu s predpisom, ki
ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in
javno kanalizacijo in jo zagotavlja občina. |
20. Interna kanalizacija so cevovodi s pripadajočo opremo v zgradbi in
na zemljišču uporabnika, ki so namenjeni odvajanju komunalne in
padavinske odpadne vode iz stavbe v javno kanalizacijo, nepretočno
greznico, obstoječo greznico, MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE in
poteka do revizijskega jaška. Tudi v primeru, da je lokacija
revizijskega jaška na javnem dobrem, vzdrževanje interne kanalizacije
bremeni uporabnika. |
21. Priključek je spoj med interno kanalizacijo in revizijskim jaškom
oziroma javno kanalizacijo, s katerim se uporabnik priklaplja na javno
kanalizacijo. Izgradnja in vzdrževanje priključka je breme uporabnika.
|
22. Revizijski jašek je mesto priklopa enega ali več uporabnikov na
javno kanalizacijo. |
23. Primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljevanju:
primarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih
objektov in tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilniki olj,
črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadne vode, zadrževalniki
čistilnega vala, razbremenilniki in podobno), ki so namenjeni odvajanju
komunalne in padavinske odpadne vode, lahko pa tudi odvajanju
industrijske odpadne vode, iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih
omrežij. Primarno omrežje se zaključi z navezavo na komunalno ali skupno
čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske odpadne vode. Na
primarnem omrežju ni kanalizacijskih priključkov. |
24. Sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v
nadaljevanju: sekundarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z
njimi povezanih objektov in tehnoloških sklopov (npr. peskolovi,
lovilniki olj, črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadne vode,
zadrževalniki čistilnega vala, razbremenilniki in podobno), ki so
namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode, ki nastaja na
območju poselitve ali njegovem delu, lahko pa tudi odvajanju
industrijske odpadne vode, ki nastaja na območju poselitve ali njegovem
delu in se čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi. Sekundarno
omrežje se zaključi z navezavo na primarno omrežje. |
25. Javni kanalizacijski sistem je hidravlično samostojen sistem
primarnega ali sekundarnega omrežja z enim iztokom, ki je namenjen
izvajanju javne službe in ga upravlja en izvajalec javne službe. Iztok
iz javnega kanalizacijskega sistema po Uredbi je končni iztok iz javnega
kanalizacijskega sistema ali navezava na komunalno čistilno napravo,
skupno čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske odpadne vode ali
navezava na drug javni kanalizacijski sistem. Komunalna čistilna
naprava, skupna čistilna naprava ali čistilna naprava padavinske odpadne
vode, ki je namenjena izvajanju javne službe, se šteje za samostojni
javni kanalizacijski sistem. |
26. Izvajalec javne službe upravlja z javnim kanalizacijskim omrežjem.
|
27. Območje poselitve je območje, skladno s predpisom, ki ureja emisijo
snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav ali
skladno s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode
iz MKČN. |
28. Vodovarstveno območje je območje, določeno v skladu s predpisi, ki
urejajo vode. |
29. Kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih
gospodarske javne infrastrukture. |
30. Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih
podatkov o objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi
Geodetska uprava Republike Slovenije. |
31. Ustrezno čiščenje komunalne odpadne vode je čiščenje, skladno s
predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz
komunalnih čistilnih naprav. |
32. Obstoječa stavba je stavba, za katero je izdano gradbeno oziroma
uporabno dovoljenje, skladno s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
|
33. Usedalnik blata je del pretočne greznice oziroma MKČN, vgrajen
neposredno za odtočno cevjo namenjen shranjevanju in gnitju blata
izdelan iz neprepustnega betona ali drugega nepropustnega materiala.
Lahko je izveden kot usedalnik blata ali kombiniran objekt za blato ali
odpadno vodo (v nadaljevanju: usedalnik blata). |
34. Uporabnik javne kanalizacije je lastnik stavbe, najemnik stavbe ali
druga oseba, ki uporablja stavbo ali del stavbe, kjer nastaja komunalna
odpadna voda. |
35. Merilno mesto je posebej zgrajen objekt, ki omogoča tehnično izvedbo
meritev količin in kakovosti odpadne vode. |
36. Tehnični pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske
odpadne vode na območju Občine Kostanjevica na Krki, je pravilnik, ki
detajlneje ureja tehnična vprašanja odloka in ga sprejme občinski svet. |
3. člen |
(javna služba) |
(1) Javna služba odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne
vode obsega naslednje naloge: |
– vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije, |
– odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo, |
– čiščenje peskolovov, lovilcev olj in maščob na javnih površinah,
|
– prevzem komunalne odpade vode in blata iz nepretočnih greznic,
premičnih suhih stranišč, MKČN, |
– čiščenje in obdelava komunalne odpadne vode in blata iz prejšnje
alineje na komunalni ali skupni čistilni napravi, |
– zagotavljanje izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa ali
izdelava ocen obratovanja za MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE,
|
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo z javnih površin ali streh, |
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo z zasebnih utrjenih površin, ki niso večje od 100 m2 in
pripadajo stavbi, iz katere se odvaja komunalna odpadna voda ali
padavinska odpadna voda s streh. |
(2) Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske
odpadne vode s površin, ki niso javne, se ne šteje za javno službo,
razen izrecno navedenih v prejšnjem odstavku, tudi če se takšna odpadna
voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni
čistilni napravi. |
(3) Izvajalec javne službe to dejavnost izvaja na podlagi pogodb, ki jih
individualno sklene z lastnikom ali lastniki stavbe, pri kateri
nastajajo padavinske odpadne vode. |
(4) V okviru javne službe mora izvajalec javne službe za stavbe v
naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in za
stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja
zagotoviti: |
– redno praznjenje nepretočnih greznic, premičnih suhih stranišč in
odvoz ter obdelavo njihove vsebine v komunalni čistilni napravi najmanj
enkrat na 3 leta, |
– prevzem blata iz obstoječih greznic najmanj enkrat na 3 leta,
|
– prevzem blata iz MKČN pri uporabniku storitev in njegovo obdelavo
najmanj enkrat na 3 leta, |
– prve meritve in obratovalni monitoring ali izdelavo ocen obratovanja
za MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, v skladu s predpisi, ki urejajo
emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN in |
– evidenco o izvoru, vrsti in količini prevzetega blata oziroma odplak.
|
(5) Izvajanje dejavnosti odvajanja padavinskih voda iz cestnega telesa
ni predmet urejanja tega odloka. |
4. člen |
(odvajanje padavinskih voda) |
(1) Padavinsko vodo je potrebno odvajati neposredno v naravne odvodnike
(vodotoke) ali s ponikanjem v tla. |
(2) Padavinske vode, ki so tako onesnažene, da se na podlagi določb
podzakonskih aktov ne smejo odvajati neposredno v vodotoke ali na
ponikanje, mora lastnik ali upravljavec površin primerno zajeti in
očistiti ter jih speljati v vodotoke ali s ponikanjem v tla, kadar je to
izvedljivo. |
(3) V primeru, če se padavinska voda odvaja v javno kanalizacijo, za kar
mora uporabnik pridobiti predhodno soglasje upravljavca, se za plačilo
odvajanja uporabljajo določila tega odloka, ki urejajo odvajanje in
čiščenje komunalnih odpadnih voda, s tem, da se tarifa obračuna na
podlagi velikosti površine, s katere se padavinska voda odvaja. |
5. člen |
(uporabniki) |
Uporabniki javne službe so lastniki oziroma najemniki oziroma posestniki
stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in upravljavci
javnih površin, za katere se zagotavlja izvajanje javne službe. |
6. člen |
(koncesionar) |
Koncesionar dejavnosti gospodarske javne službe deloma ali v celoti ne
sme prenesti na tretje osebe, morebitna notranja razmerja med
koncesionarjem in tretjimi osebami pa na razmerje do koncedenta in
uporabnikov nimajo pravnega učinka. |
7. člen |
(program odvajanja in čiščenja) |
Občina zagotavlja izvajanje storitev javne službe odvajanja in čiščenja
komunalne in padavinske odpadne vode na vseh poselitvenih območjih na
svojem območju v skladu z Uredbo, izvajalec pa skladno s predpisi izvaja
javno službo na navedenem območju Občine Kostanjevica na Krki, skladno s
Programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v
nadaljevanju: Program), ki ga izdela skladno z Uredbo in objavi na
spletni strani podjetja. |
8. člen |
(čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode) |
Čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine
Kostanjevica na Krki se prostorsko zagotavlja: |
– v čistilni napravi za komunalne in padavinske odpadne vode, ki se
vanjo odvajajo prek javnega kanalizacijskega omrežja; |
– v MKČN zmogljivosti od 50 do 2.000 PE za komunalne odpadne vode, ki se
odvajajo prek javnega kanalizacijskega omrežja in z njimi upravlja
izvajalec javne službe; |
– v obstoječih in nepretočnih greznicah ali MKČN za komunalne odpadne
vode iz stavb oziroma drugih objektov (v nadaljevanju: objektov), ki
niso priključeni na javno kanalizacijo in z njimi upravlja zasebni
lastnik ali upravljavec, ki ga potrdijo lastniki. |
9. člen |
(lokacija prevzema vsebin greznic in blata MKČN) |
Ravnanje z blatom iz in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih
greznic se prostorsko zagotavlja v čistilni napravi Vipap. |
II. POGOJI IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE |
10. člen |
(javna pooblastila) |
(1) S tem odlokom se izvajalcu podeli javno pooblastilo za uskladitev
obstoječega, delno vzpostavljenega katastra in vodenje katastra
komunalnih naprav (v nadaljevanju: kataster), ki vsebuje baze podatkov o
infrastrukturnih objektih, omrežjih in napravah namenjenih izvajanju
javne službe. Podrobnejšo vsebino katastra določa Tehnični pravilnik.
|
(2) Uskladitev obstoječega, delno vzpostavljenega katastra, vzdrževanje
ter finančna razmerja v zvezi z uskladitvijo obstoječega, delno
vzpostavljenega katastra in vzdrževanje katastra ureja koncesijska
pogodba. |
(3) Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last Občine Kostanjevica na
Krki in se vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra
gospodarske javne infrastrukture, in usklajeno s standardi in normativi
geografskega informacijskega sistema ter Tehničnega pravilnika.
|
(4) Kataster se vodi v obliki elektronske baze podatkov. |
(5) Izvajalec je dolžan posredovati informacije iz katastra osebam, ki
za to izkažejo upravičeni interes, in sicer v obsegu izkazanega
upravičenega interesa. |
(6) Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega
značaja, je izvajalec dolžan posredovati vse informacije iz katastra,
razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne
smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na
prosilca, je izvajalec slednjemu dolžan posredovati brezplačno, za
posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je izvajalec
prosilcem upravičen zaračunati stroške skladno z uredbo, ki ureja
posredovanje informacij javnega značaja. |
(7) Izvajalec ima javno pooblastilo tudi za vodenje vseh evidenc po tem
odloku, razen za tiste evidence, za katerih vodenje so z veljavnimi
predpisi in tem odlokom pooblaščeni drugi subjekti. |
(8) V okvir javne službe iz 3. člena sodi tudi izvajanje vzdrževalnih
del v javno korist na javnem kanalizacijskem omrežju ter investicijsko
vzdrževanje. |
11. člen |
(javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev in dajanje
soglasij) |
(1) Izvajalec ima javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev
in dajanje soglasij, kolikor to ni v nasprotju z zakonom: |
– k prostorsko ureditvenim načrtom oziroma drugim prostorskih aktom;
|
– k projektnim rešitvam oziroma drugim aktom v postopku izdaje
gradbenega dovoljenja; |
– za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje; |
– za posege v prostor v varovalnem območju javnega kanalizacijskega
omrežja; |
– za povečanje oziroma zmanjšanje priključne moči; |
– v drugih primerih, določenih z zakonom. |
(2) Izvajalec je dolžan na vlogo stranke izdelati tudi predhodne
strokovne pogoje ali mnenje. |
(3) Izvajalec sodeluje pri tehničnih pregledih objektov in naprav javne
kanalizacije, če je tako določeno s predpisi. |
(4) Koncesionar je projektne pogoje za izdajo soglasij oziroma soglasje
dolžan predhodno uskladiti z občino. |
12. člen |
(prevzem objektov in naprav javne kanalizacije) |
(1) Dokumentacija za prevzem objektov in omrežij javne kanalizacije je
določena v Tehničnem pravilniku. |
(2) Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajena
kanalizacija s pripadajočimi objekti obravnavana kot javna kanalizacija,
je investitor novozgrajenih kanalizacijskih objektov in omrežja dolžan
po končani gradnji s zapisnikom le-te predati v last občini. |
13. člen |
(sistem odvajanja) |
Obstoječe kanalizacijsko omrežje je grajeno v ločenem in mešanem
sistemu. Vsa nova kanalizacijska omrežja in obnove obstoječega omrežja
se morajo graditi v ločenem sistemu, razen v primeru, ko padavinske vode
ni možno ločiti iz omrežja, ker ni ustreznega odvodnika oziroma ni
možnosti ponikanja ali so padavinske vode tako močno onesnažene, da jih
ni možno odvajati v vodotok ali ponikati. |
III. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KI SO OPREMLJENA Z JAVNO
KANALIZACIJO |
14. člen |
(objekti in naprave javne kanalizacije) |
(1) Objekti in naprave javne kanalizacije obsegajo primarno in
sekundarno kanalizacijsko omrežje ter z njimi povezane tehnološke
naprave, kot so: |
– kanalizacijska omrežja za odvod komunalne in padavinske odpadne vode,
|
– črpališča za prečrpavanje komunalne in padavinske odpadne vode,
|
– objekti in naprave vakuumske kanalizacije, |
– male komunalne čistilne naprave velikosti najmanj 50 PE, |
– razbremenilniki visokih vod, |
– zadrževalni in pretočni bazeni, |
– drugi objekti in naprave, potrebni za obratovanje javne kanalizacije
(odprti kanalski jarki, prevzeti v najem in upravljanje izvajalca).
|
(2) Z objekti in napravami javne kanalizacije upravlja izvajalec.
|
(3) Izvajalec ima ves čas pravico dostopa do kanalizacijskih objektov in
naprav v lasti občine z namenom zagotavljanja rednega vzdrževanja in
kontrole, ne glede na to, kdo je lastnik zemljišča, na katerem so
objekti in naprave javne kanalizacije. |
(4) Izvajalec je dolžan po opravljenem rednem ali izrednem
(intervencijskem) delu vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje. |
15. člen |
(objekti in naprave uporabnikov) |
(1) Naprave in objekti uporabnika so: |
– cevovodi s pripadajočo opremo v zgradbi in na zemljišču uporabnika,
|
– nepretočna greznica, |
– obstoječa greznica, |
– MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, |
– priključek, |
– interna kanalizacija. |
(2) Interna kanalizacija s priključkom mora biti izvedena tako, da na
objektu ne nastane škoda zaradi vdora vode iz javne kanalizacije.
Odvajanje odpadne vode iz prostorov objekta, ki so nižji od temena
kanalizacije, se mora izvesti s črpanjem na nivo, iz katerega bodo
odpadne vode gravitacijsko odtekale v javno kanalizacijo. V primeru, da
na lokaciji priključka obstaja nevarnost poplav, je potrebno odpadne
vode črpati nad zajezitveno črto, od tega nivoja pa gravitacijsko
odvajati v revizijski jašek. |
(3) Vsak kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki
izvajalcu služi za preverjanje razmer v priključni cevi in preverjanje
emisij v odpadni vodi, uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje
priključnega cevovoda. Revizijski jašek mora biti praviloma postavljen
na takšnem mestu, da lahko do njega nemoteno dostopata izvajalec in
uporabnik. Mesto revizijskega jaška določita projektant in izvajalec v
projektni dokumentaciji ob izgradnji javne infrastrukture. |
(4) Če revizijskega jaška ni možno postaviti na zemljišču, ki je v lasti
lastnika objekta, mora lastnik tega objekta za postavitev revizijskega
jaška predložiti izvajalcu notarsko overjeno služnostno pogodbo ali
izjemoma soglasje lastnika zemljišča, na katerem je možno postaviti
revizijski jašek. Naprave in objekte iz tega člena odloka upravlja in
vzdržuje lastnik objekta na svoje stroške. |
16. člen |
(obveznosti, vezane na priključitev objektov) |
(1) Na območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali rekonstruira
javna kanalizacija, je priključitev objekta ali preureditev obstoječega
priključka objekta na javno kanalizacijo obvezna in dovoljena le na
podlagi izdanega soglasja za priključitev; komunalna odpadna voda se
mora odvajati neposredno v javno kanalizacijo. Za objekt, ki je
oskrbovan s pitno vodo iz javnega vodovoda je na območju, kjer je
zgrajena javna kanalizacija obvezna priključitev. |
(2) Ne glede na določila prejšnjega odstavka priključitev na javno
kanalizacijsko omrežje ni obvezna, ko bi bile tehnične rešitve, ki bi
le-to omogočile, nesorazmerno drage. V tem primeru je uporabnik
odvajanja komunalne odpadne vode dolžan vgraditi MKČN ali nepretočno in
neprepustno greznico. |
(3) Priključitev na javno kanalizacijsko omrežje ni obvezna v primeru,
da uporabnik odvaja komunalno odpadno vodo v malo komunalno čistilno
napravo, ki je bila izgrajena tri leta pred izgradnjo javnega
kanalizacijskega omrežja in predana v uporabo skladno s predpisi.
|
(4) V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna
odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela
naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev
zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine
kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno
kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje komunalne odpadne vode iz
stavbe, ki nastaja nad nivojem terena, pa je mogoče brez naprav za
prečrpavanje. Podrobneje so pogoji opredeljeni v veljavni Uredbi.
|
(5) Izvajalec mora lastnika objekta v roku 30 dni po prejemu uporabnega
dovoljenja za javno kanalizacijo obvestiti, da je priključitev njegovega
objekta na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za
priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo se mora pod nadzorom
izvajalca opraviti v roku dvanajstih mesecev od prejema obvestila o
obvezni priključitvi. |
(6) Kolikor je zaradi globine obstoječe kanalizacije priklop na javno
kanalizacijsko omrežje možen samo z internim prečrpališčem komunalne
odpadne vode ga je lastnik objekta dolžan izvesti na lastne stroške.
|
(7) Objekt, iz katerega se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala
komunalna odpadna in padavinska voda v greznico ali MKČN, se mora
priključiti na javno kanalizacijo tako, da lastnik na svoje stroške
greznico ali MKČN odstrani ali očisti in izključi iz sistema odvajanja
odpadne vode ter izvajalcu dopusti nadzor nad izvedenimi deli.
|
(8) Izvajalec javne službe lahko skladno s predpisi in v soglasju za
priključitev na kanalizacijo določi uporabniku storitve javne
kanalizacije obveznost, da opravlja periodične meritve količin in
lastnosti odpadne vode v skladu s kriteriji, določenimi v Tehničnem
pravilniku. Navedene obveznosti uporabnik izvaja na lastne stroške.
Ravno tako uporabnik na lastne stroške nabavi in vzdržuje za to potrebne
naprave. Uporabnik redno dostavlja izvajalcu poročila o opravljenih
meritvah v skladu z veljavnimi predpisi. |
(9) Uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo industrijsko odpadno
vodo, obremenjeno z več kot 50 PE oziroma 4.000 m3 na leto, morajo v
roku enega leta po uveljavitvi tega odloka izvesti merilno mesto v
skladu z zahtevami izvajalca javne službe. |
(10) Merilno mesto mora biti ob vsakem času brez posebnega obvestila
dostopno izvajalcu javne službe. |
17. člen |
(merilno mesto) |
(1) Merilno mesto je objekt na priključku uporabnika, ki služi nadzoru
in kontroli odpadnih vod posameznega uporabnika. Izvedeno mora biti,
kolikor je to zahtevano v skladu z veljavnimi predpisi in Tehničnim
pravilnikom. |
(2) Uporabnik, ki odvaja industrijsko odpadno vodo, je dolžan zgraditi
merilno mesto in mora predhodno izvajalcu predložiti projekt za izvedbo
merilnega mesta. V osmih dneh po izgradnji merilnega mesta mora
uporabnik pisno zaprositi izvajalca za nadzorni pregled merilnega mesta.
|
(3) Uporabnik iz prejšnjega odstavka mora po izvedbi merilnega mesta:
|
1. voditi obratovalni dnevnik merilnega mesta, |
2. dovoliti izvajalcu dostop do merilnega mesta in mu omogočiti pregled
obratovalnega dnevnika, |
3. dovoliti izvajalcu odvzem vzorcev odpadne vode za določitev kvalitete
odpadne vode in meritve količine odpadne vode ter |
4. izvajalcu dovoliti redno pregledovanje delovanja merilnih naprav. |
18. člen |
(načini priključitve) |
Za vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega
uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V
primeru zahtevne konfiguracije terena ali ko to zahtevata položaj in
velikost objektov se izjemoma skladno s soglasjem izvajalca dovoli tudi
izgradnja dveh ali več priključkov. Vsak objekt se praviloma priključuje
na javno kanalizacijo preko svojega priključka. |
19. člen |
(pogoji priključitve) |
(1) Priključitev objekta na javno kanalizacijo se opravi ko so
izpolnjeni vsi pogoji in pridobljeno soglasje izvajalca. |
(2) Lastnik je dolžan vlogo za izvedbo priključka na revizijski jašek
podati najkasneje v osmih dneh pred izvedbo del. Izdajanje strokovnih
navodil, pregled in prevzem kanalizacijskega priključka izvede izvajalec
na stroške uporabnika. |
20. člen |
(izvajanje priključkov) |
Vsa dela pri graditvi priključkov nadzira izvajalec. Priključitev na
javno kanalizacijo lahko izvede izvajalec oziroma s strani izvajalca
pooblaščena oseba. Nadzor nad deli pri priključitvi na javno
kanalizacijsko omrežje izvaja izvajalec na stroške uporabnika. |
21. člen |
(material priključkov) |
Javna in zasebna kanalizacija morata biti grajeni iz materialov, ki
zagotavljajo popolno vodotesnost in odpornost proti mehanskim, kemijskim
in drugim vplivom (npr. pri čiščenju kanalov). Glede fizikalnih,
kemijskih in mikrobioloških lastnosti ne smejo spreminjati kakovosti
vode. Material, iz katerega so izdelane cevi in jaški, naj se izbere
glede na namen, obtežbo, hidravlične zahteve, kemijsko odpornost,
abrazijo in pričakovano življenjsko dobo kanala, ki naj znaša minimalno
50 let. Uporabljeni materiali morajo ustrezati evropskim normativom
(SIST EN) na tem področju. Podrobnejše zahteve so navedene v Tehničnem
pravilniku. |
22. člen |
(padavinske in drenažne vode) |
V mešani sistem že zgrajene javne kanalizacije ni dovoljeno odvajati
padavinskih in drenažnih vod, vodotokov ter podtalnice, če obstaja
možnost ponikanja v zemljo ali odvajanja v bližnji vodotok. V primeru že
zgrajenih mešanih kanalizacijskih sistemov pa je odvajanje dopustno,
kolikor kapaciteta kanalizacijskega omrežja dopušča odvajanje. |
IV. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KI NISO OPREMLJENA Z JAVNO
KANALIZACIJO |
23. člen |
(načini odvajanja in čiščenja odpadnih vod) |
(1) Na območjih, kjer ni urejenega odvajanja in čiščenja odpadne vode,
velja za lastnike novih objektov obvezna izgradnja MKČN oziroma
nepretočne greznice v skladu z veljavno zakonodajo. |
(2) Na območjih, kjer po operativnem programu opremljanja naselij z
javno kanalizacijo ni predvidena gradnja javne kanalizacije, so lastniki
obstoječih objektov dolžni obstoječe pretočne greznice odstraniti iz
uporabe v zakonsko predpisanih rokih in jih nadomestiti z MKČN ali
nepretočnimi greznicami, ki morajo ustrezati zakonsko predpisanim
standardom glede tehnične izvedbe in dodatne obdelave očiščene odpadne
vode. Dodatno obdelavo odpadne vode je treba izvesti z ustrezno
membransko filtracijo ali dodatno obdelati na drug način do takšne
stopnje, da niso preseženi mikrobiološki parametri, ki so predpisani za
komunalne čistilne naprave. Posamezni uporabniki lahko zgradijo skupno
MKČN s pripadajočim kanalizacijskem omrežjem, ki nima statusa javne
kanalizacije; za upravljanje s temi objekti pa morajo pooblastiti
odgovornega upravljavca naprav. |
(3) Kolikor obstoječi stanovanjski objekt, v katerem nastajajo komunalne
odpadne vode, nima urejenega ustreznega odvajanja in čiščenja komunalne
odpadne vode, skladno s področno zakonodajo, mora izvajalec gospodarske
javne službe to prijaviti pristojnemu nadzornemu organu. V času do
ureditve ustreznega odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode nastane
obveznost plačila storitve po samem odloku. |
(4) Če uporabnik objekta, ki nima ustrezno urejenega odvajanja in
čiščenja komunalne odpadne vode, tega ne uredi do s strani pristojnih
nadzornih organov predpisanega roka, se mu prekine dobava pitne vode.
|
(5) Za obveznost plačila storitve prevzema in ravnanja z blatom iz
greznic in malih komunalnih čistilnih naprav je predviden kriterij
porabe pitne vode 50 m3 ali več na objekt na leto. |
(6) Kolikor je letna poraba manjša od 50 m3, se storitev prevzema in
ravnanja z blatom iz greznic in malih komunalnih čistilnih naprav izvede
na podlagi naročila in proti plačilu. Obveznost izvajanja javne službe
na območjih, ki niso opremljena z javno kanalizacijo je opredeljena v
področni zakonodaji, kjer je predpisana tudi frekvenca opravljanja
storitve. |
(7) Skladno z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih
komunalnih čistilnih naprav izvajalec na stroške uporabnika izdela
obratovalni monitoring oziroma za naprave do zmogljivosti 50 PE izdela
oceno obratovanja, ki se izdela po zakonsko predpisanem navodilu in na
zakonsko predpisanem obrazcu v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in
obratovalnem monitornigu odpadnih voda ter o pogojih za njegovo
izvajanje. |
(8) Ob izdelavi ocene obratovanja je treba preveriti: |
– način nastajanja komunalne odpadne vode, ki se odvaja v malo komunalno
čistilno napravo, v zvezi s prepovedmi in omejitvami iz Uredbe o emisiji
snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,
|
– način odvajanja očiščene komunalne odpadne vode, v zvezi s prepovedmi
in omejitvami iz Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz
malih komunalnih čistilnih naprav, |
– izpolnjevanje pogojev ustreznega čiščenja komunalne odpadne vode iz
Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih
čistilnih naprav, |
– zmogljivost male komunalne čistilne naprave glede na količino
komunalne odpadne vode, ki se odvaja vanjo, |
– skladnost male komunalne čistilne naprave s standardi, navedenimi v
Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih
čistilnih naprav ali s priporočili o stanju tehnike čiščenja komunalne
odpadne vode v malih komunalnih čistilnih napravah, ki jih ministrstvo
objavlja na svojih spletnih straneh, |
– vodenje obratovalnega dnevnika v skladu z Uredbo o emisiji snovi pri
odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
|
(9) Ceno izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa ter izdelave
ocene obratovanja kot storitev javne službe potrdi občinski svet na
predlog izvajalca v skladu z merili iz predpisa, ki ureja oblikovanje
cen obveznih občinskih GJS varstva okolja. |
24. člen |
(prevzem blata iz čistilnih naprav) |
Izvajalec prevzema in zagotavlja ravnanje, čiščenje in obdelavo blata
ter odpadne komunalne vode iz greznic in MKČN na celotnem območju občine
v obsegu in rokih, določenih v 3. členu tega odloka. Izvajalec pripravi
načrt Programa odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne
vode (v nadaljevanju: Program) v skladu z veljavno zakonodajo. |
25. člen |
(obstoječe greznice) |
(1) Velikost obstoječe greznice ugotovi izvajalec na podlagi
razpoložljive projektne dokumentacije oziroma popisa stanja na terenu.
Ugotovljena odstopanja se na podlagi dejanskih meritev uskladijo z
evidencami izvajalca pri prvem prevzemu blata. |
(2) Pogostost praznjenja obstoječe greznice za posameznega uporabnika
določi izvajalec v Programu odvajanja in čiščenja na podlagi prostornine
usedalnika blata in v skladu z veljavno uredbo (najmanj enkrat na tri
leta). |
26. člen |
(način obveščanja in praznjenja greznic) |
(1) Izvajalec je dolžan uporabnika o obveznosti opravljanja obvezne
storitve javne službe prevzema blata oziroma komunalne odpadne vode
najprej obvestiti. Kolikor praznjenje ni izvedeno v roku 8-ih dni po
dogovorjenem terminu, izvajalec uporabnika v skladu z veljavno uredbo
obvesti pisno s povratnico najmanj 15 dni pred začetkom opravljanja
storitve. V obvestilu mora navesti datum in okvirni čas svojega prihoda.
|
(2) Uporabnik ima po dogovoru z izvajalcem pravico enkratne prestavitve
najavljenega časa storitve, ki pa ne more biti daljša od treh mesecev. O
takšni nameri mora uporabnik izvajalca pisno obvestiti najmanj 8 dni
pred predvideno izvedbo storitve. |
(3) Če uporabnik najavljenega časa opravljanja storitve ne odpove in ga
v dogovoru z izvajalcem ne prestavi ter s tem onemogoči izvedbo storitve
ali če izvajalcu ne omogoča opravljanja storitev, mora plačati nastale
stroške. |
(4) Uporabnik ni dolžan plačati stroškov storitev iz tretjega odstavka
tega člena, če zaradi dokazane daljše odsotnosti upravičeno (daljša
bolniška odsotnost ali višja sila) ni mogel odpovedati najavljenega časa
opravljanja storitev. |
(5) Občina za posamezne stavbe ali skupine stavb, do katerih dostop s
cestnim motornim vozilom, namenjenim prevozu komunalne odpadne vode in
neobdelanega blata, ni mogoč, opredeli izvajanje službe v omejenem
obsegu in s posebnimi prevoznimi sredstvi. Omejen obseg in način
izvajanja storitve sta opredeljena v Programu, ki ga za obdobje štirih
let pripravi izvajalec. |
27. člen |
(ravnanje z grezničnimi goščami, blatom in odpadnimi vodami iz
nepretočnih greznic) |
Gošče iz obstoječih greznic, blato iz MKČN ter komunalne odpadne vode iz
nepretočnih greznic se lahko odvaža na sprejem v čistilno napravo Vipap.
Odlaganje blata iz MKČN v okolje je določeno v predpisu, ki ureja
uporabo blata v kmetijstvu. |
V. PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCA IN UPORABNIKOV |
28. člen |
(pravice in obveznosti izvajalca) |
Zaradi izvajanja javne službe ima izvajalec naslednje pravice in
obveznosti: |
– zagotavljati javno službo odvajanja in čiščenja komunalnih in
padavinskih odpadnih voda, ki se odvajajo v kanalizacijsko omrežje javne
kanalizacije, skladno z veljavno uredbo; |
– zagotavljati odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s
streh in javnih površin odvaja v kanalizacijsko omrežje javne
kanalizacije; |
– zagotavljati odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se
odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine, in
industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo. Navedene
storitve izvajalec javne službe izvaja v okviru prostih zmogljivosti
javne kanalizacije kot posebno storitev z uporabo javne infrastrukture
in v soglasju z lastnikom infrastrukture; |
– zagotavljati prevzemanje in ravnanje z blatom iz obstoječih greznic in
MKČN; |
– zagotavljati odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz
nepretočnih greznic; |
– izdelovati Program odvajanja in čiščenja v skladu z veljavno uredbo;
|
– na poziv občine sodelovati pri izdelavi programskih rešitev širitve
javne kanalizacije v okviru opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno
infrastrukturo; |
– izdajati potrdila in strokovne ocene obratovanja MKČN ter voditi
ustrezne evidence o teh objektih; |
– obveščati uporabnike o načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne vode
in o času trajanja prekinitev; |
– voditi predpisane evidence o javni infrastrukturi in druge evidence;
|
– izdelovati in posredovati na ustrezne občinske in državne službe
predpisana poročila v zvezi z dejavnostjo odvajanja in čiščenja odpadnih
voda na območjih z urejeno javno infrastrukturo ali pa brez nje;
|
– redno obračunavati storitve javne službe in izvajati izterjavo
dolgovanih zneskov; |
– izvajati preglede javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov
ter MKČN; |
– izvajati obnovitvena dela v skladu z zagotovljenimi finančnimi viri
lastnika infrastrukture na objektih za odvajanje in čiščenje odpadnih
voda; |
– uporabnikom omogočati priključevanje objektov na javno kanalizacijo,
kot je določeno s tem odlokom, in jih o tem obveščati v rokih, določenih
v tem odloku; |
– izvajati predpisane meritve in nadzirati sestavo odpadne vode,
delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za prečiščevanje
industrijske odpadne vode ter izvajati potrebne ukrepe za zagotovitev
ustreznosti njihovega delovanja; |
– iz naslova zagotavljanja nemotenega delovanja javne kanalizacije
nadzirati stanje kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije do
vstopa v objekt uporabnika; |
– izvajati priprave za hitro vnovično vzpostavitev delovanja
kanalizacijskega omrežja po naravnih in drugih nesrečah oziroma priprave
za nadomestno začasno odvajanje odpadne vode in v okviru priprav
izdelati ustrezne načrte zaščite in reševanja; |
– voditi evidence na podlagi podatkov, ki jih pridobi od uporabnikov,
upravnikov večstanovanjskih objektov, organov lokalne skupnosti ter
državnih organov in služb na podlagi Zakona o gospodarskih javnih
službah, Zakona o lokalni samoupravi in odloka, vendar v skladu s
predpisi o varstvu osebnih podatkov; |
– izdajati projektne pogoje in soglasja ter voditi evidenco o njih;
|
– izvajati druge obveznosti tega odloka. |
29. člen |
(vzdrževanje in izvajanje obnov/investicij) |
(1) Za izvedbo vzdrževalnih del na javni kanalizaciji skrbi izvajalec
javne službe, lahko pa določena dela v skladu s predpisi o javnem
naročanju pisno naroči pri tretji osebi, ki je strokovno usposobljena za
ta dela. Stroški za vzdrževalna dela se krijejo iz cene storitve javne
službe. |
(2) Investitor v obnovo javne kanalizacije je občina. S tem odlokom
občina pooblašča izvajalca javne službe za izvedbo in nadzor
obnovitvenih investicij v višini letne najemnine oziroma omrežnine,
pobrane za infrastrukturo. |
(3) Investitor v novogradnjo javne kanalizacije je občina, ki pa
izvajalca javne službe lahko s pogodbo pooblasti za vodenje, izvajanje
in nadzor investicije. |
(4) Če vzdrževalnih ali investicijskih del ne izvaja izvajalec javne
službe, ampak tretja oseba, mora izvajalec javne službe zagotoviti
strokovni nadzor pri posegih v javno kanalizacijsko omrežje, izvajalec
pa mora tak nadzor omogočiti in plačati stroške nadzora. |
(5) V primeru rekonstrukcije javne kanalizacije so priključki v cestnem
telesu in izvedba revizijskega jaška na zemljišču lastnika objekta
strošek obnove kanalizacije, ki se financira iz javnih sredstev.
|
(6) Izvajalec ima zaradi izvajanja javne službe brez soglasja lastnika
pravico pristopati do kanalizacijskih objektov in naprav, MKČN in
greznic, vendar mora pisno ali ustno obvestiti lastnika prizadetega
zemljišča. |
30. člen |
(pravice in obveznosti uporabnikov) |
(1) Uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik
objekta, dela objekta ali utrjenega zemljišča na območju Občine
Kostanjevica na Krki, priključenega na javno kanalizacijo oziroma
koristnik storitve javne službe. V primeru, da uporabnik objekt, del
objekta ali utrjenega zemljišča preda v najem, je dolžan skleniti
sporazum o načinu plačevanja stroškov javne storitve in poroštvih, če
želi obveznost plačila storitev javne službe prenesti na najemnika.
|
(2) Uporabniki imajo naslednje pravice in obveznosti: |
– zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije skladno z odobreno
projektno dokumentacijo in izdanim soglasjem izvajalca; |
– odvajati komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, kjer je le-ta
zgrajena; |
– pridobiti soglasja, mnenja, potrdila in strokovne ocene, kot to določa
ta odlok; |
– vzdrževati kanalizacijski priključek, interno kanalizacijo in vse
naprave, vgrajene vanjo; |
– vzdrževati čistočo in zagotavljati nemoten dostop do mest za
ugotavljanje količine in stopnje onesnaženosti odpadne vode;
|
– vzdrževati obstoječo greznico, nepretočno greznico ali MKČN;
|
– izvajati predpisane meritve komunalnih in padavinskih odpadnih voda
ter industrijskih odpadnih vod; |
– omogočati izvajalcu dostop do javne kanalizacije za izvajanje
vzdrževalnih in obnovitvenih del na javni kanalizaciji, kadar le-ta
poteka po njegovem zemljišču; |
– omogočati izvajalcu neoviran dostop do obstoječe greznice, nepretočne
greznice ali MKČN in prevzem njene vsebine; |
– omogočiti izvajalcu pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne
vode; |
– obvestiti izvajalca o začetku gradnje MKČN, mu omogočiti pregled in
pred zagonom predati predpisano dokumentacijo o ustreznosti MKČN;
|
– obveščati izvajalca o vseh okvarah na javni kanalizaciji,
kanalizacijskem priključku in merilnih napravah ter vseh pojavih, ki bi
utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije; |
– uporabniki ne smejo prekiniti odvoda vode drugemu uporabniku ali ga z
nestrokovnim delom onemogočiti; |
– pisno obveščati izvajalca o spremembi naslova, lastništva in drugih
spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvod
komunalne odpadne in padavinske vode; v roku 15 dni od nastanka
spremembe, ki je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznosti. V primeru
spremembe uporabnika mora poleg obvestila poskrbeti tudi za izvedbo
popisa števca, ki je relevanten trenutek za določitev novega uporabnika
in novega razmerja med izvajalcem javne službe in uporabnikom. Če se
popis ne izvede, se storitve javne službe zaračunavajo novemu uporabniku
enako, kot staremu in jih je dolžan novi uporabnik poravnavati, ter od
datuma prejema pisnega obvestila starega uporabnika; |
– plačevati stroške storitev javne službe; |
– obveščati izvajalca o vseh spremembah količin in lastnosti
industrijske odpadne vode, ki vplivajo na izvajanje javne službe;
|
– upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju
odpadne vode. |
(3) Uporabniki se ne smejo priključiti na javno kanalizacijo brez
soglasja izvajalca. |
(4) Prepovedano je poseganje v vse naprave in objekte javne kanalizacije
in spreminjanje pogojev njihove dostopnosti, zlasti revizijskih jaškov. |
31. člen |
(obveznost obveščanja) |
(1) Uporabnik javne kanalizacije je dolžan takoj obvestiti izvajalca o
nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke
opreme, malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo.
|
(2) Uporabnik je dolžan takoj obvestiti izvajalca o vseh spremembah
kvalitete in količin odpadne vode, ki so trajnejšega značaja.
|
(3) O rezultatih meritev onesnaženosti industrijske odpadne vode (zajema
tudi obratovalni monitoring ali prve meritve) je uporabnik dolžan
obveščati izvajalca najmanj enkrat letno oziroma do 31. januarja
tekočega leta za preteklo leto. |
(4) Uporabnik javne službe je dolžan izvajalcu posredovati podatke o
vgrajenih čistilnih napravah in iz okoljevarstvenega dovoljenja. |
32. člen |
(posegi v območju kanalizacije) |
(1) Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v
objekte in naprave javne kanalizacije. Na vplivnem območju kanalizacije
se ne sme graditi objektov, spreminjati višine nadkritja (zasipa)
kanalizacijskega omrežja, zasipavati pokrovov jaškov in izvajati ostalih
aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na kanalizacijskem omrežju
ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno
posegati v obstoječe interne kanalizacijske objekte in naprave drugih
uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod odpadne vode v javno
kanalizacijsko omrežje. |
(2) Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in
trgov vzpostaviti kanalizacijsko omrežje in naprave v prvotno stanje.
|
(3) Upravljavci drugih objektov in naprav (vodovodnega, elektro, PTT,
toplovodnega, plinovodnega omrežje ipd.) morajo pri opravljanju del na
svojih objektih in napravah v trasi kanalizacije izvajati dela pod
nadzorom izvajalca GJS. |
33. člen |
(odškodnina) |
Uporabnik ima pravico od izvajalca zahtevati odškodnino za dokazano
škodo, nastalo zaradi prekinitve odvajanja komunalne odpadne vode po
krivdi izvajalca oziroma opustitve vzdrževanja javne kanalizacije, ko
le-ta ni izvedel vseh potrebnih ukrepov, da bi preprečil škodljive
vplive na življenje in zdravje ljudi, živali, okolja in lastnine. |
VI. VIRI FINANCIRANJA |
34. člen |
(viri financiranja) |
Javna služba se financira iz: |
– cene storitev javne službe, |
– proračunskih sredstev občine, |
– drugih virov. |
VII. MERITVE IN OBRAČUN |
35. člen |
(elementi za obračun) |
(1) V okviru javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode se uporabnikom zaračunavajo naslednje storitve javne
službe: |
– odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode za objekte,
ki so priključeni na javni kanalizacijski sistem; |
– odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, vezane na
nepretočne greznice; |
– storitve, vezane na obstoječe greznice in MKČN. |
(2) Uporabniki, pri katerih nastaja odpadna voda v kmetijski dejavnosti
ter se le-ta odvaja na kmetijska zemljišča, niso dolžni plačevati
stroškov odvajanja in čiščenja odpadne vode, če zagotovijo ločeno
merjenje porabljene pitne vode, namenjene za izvajanje kmetijske
dejavnosti oziroma se uporablja kriterij, ki je enak za objekte, kjer ni
merjenja porabe pitne vode preko števca porabe pitne vode. |
36. člen |
(cena) |
Cena storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode je sestavljena iz omrežnine, stroškov izvajanja storitev
javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih
voda ter stroškov okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi
odvajanja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, ki se na računu
prikazujejo ločeno. |
37. člen |
(enota količine) |
(1) Enota količine za storitev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne
vode je izražena v EUR/m3 dobavljene pitne vode, ki se odvaja v javni
kanalizacijski sistem. Uporabniki plačujejo odvedeno vodo v enaki
količini in v enakih obdobjih, kot jo plačujejo za porabljeno pitno
vodo. |
(2) Enota količine za storitve povezane z nepretočnimi greznicami,
obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami je
izražena v EUR na m3 opravljene storitve, za katero se šteje količina
dobavljene pitne vode. Kadar se poraba pitne vode ne ugotavlja z
obračunskim vodomerom, se storitev obračuna na podlagi števila stalno in
začasno prijavljenih stanovalcev ob upoštevanju normirane porabe pitne
vode, ki znaša 0,15 m3 na osebo na dan oziroma 4,5 m3/na osebo na mesec.
Cena storitve je lahko preračunana na enakomerne časovne intervale v
okviru rokov, določenih z veljavno uredbo ali se določi na podlagi m3
dobavljene pitne vode iz vodovodnega omrežja in vključuje stroške
prevzema blata in ravnanja z blatom. |
(3) Odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode s streh in utrjenih
površin (ki niso večje kot 100 m2) se na območju Občine Kostanjevica na
Krki šteje kot javna služba. Enota količine storitve za odvajanje in
čiščenje padavinske odpadne vode s streh in utrjenih površin je izražena
v m3 in se obračuna glede na količino padavin, ki pade na tlorisno
površino strehe in utrjeno površino, s katere se padavinska odpadna voda
odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi. Za
količino padavinske odpadne vode se šteje povprečna letna količina
padavin, ki pade na utrjeno površino ali streho, pri čemer se za
povprečno letno količino šteje povprečna letna količina padavin v
obdobju zadnjih petih let, ki je za območje utrjene površine izmerjena v
okviru meritev državne mreže meteoroloških postaj. |
(4) Obračunano količino padavinske odpadne vode lahko izvajalec v
primeru izvedbe ukrepov zadrževanja ali zmanjševanja količin pri
uporabniku zmanjša za največ 50 %. |
(5) Na količine, ugotovljene po prejšnjih odstavkih tega člena, se pri
uporabnikih, ki so dolžni opravljati monitoring onesnaženosti vode,
upošteva še faktor onesnaženosti, ki se ugotavlja v skladu s Tehničnim
pravilnikom. |
(6) Stroški okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja
komunalne odpadne vode so stroški, skladni s predpisi, ki določajo
okoljske dajatve za onesnaževanje okolja. |
38. člen |
(način obračuna stroškov storitve) |
(1) Stroške odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode,
ki nastaja v stavbi, ki je priključena na javni kanalizacijski sistem,
se uporabnikom zaračuna na osnovi dejanske porabe pitne vode v preteklem
obračunskem obdobju ali v akontacijah, določenih glede na porabo pitne
vode v preteklem obračunskem obdobju. |
(2) Dejansko porabo se ugotavlja najmanj enkrat letno, ko se izvede tudi
poračun akontacij. |
(3) Stroške odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode,
ki nastaja v stavbi, kjer ni zgrajenega javnega kanalizacijskega
sistema, se uporabnikom zaračuna v kom/mesec in so lahko preračunani na
enakomerne časovne intervale v okviru rokov, določenih z veljavno uredbo
ali na osnovi dejanske porabe pitne vode, izražene v m3/mesec v
preteklem obračunskem obdobju ali v akontacijah, določenih glede na
porabo pitne vode v preteklem obračunskem obdobju. |
(4) Stroške odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode se uporabnikom
zaračunava mesečno. Stroške odvajanja in čiščenja padavinske odpadne
vode se zaračunava za zasebne utrjene površine, ki niso večje od 100 m2
in ki pripadajo stavbi, iz katere se odvaja komunalna in padavinska
odpadna voda iz streh. |
(5) Uporabniki morajo plačati zaračunane storitve najpozneje v 15 dneh
od datuma izstavitve računa, razen če zakon ne določa drugače oziroma ni
s pogodbo določen drugačen rok plačila. |
39. člen |
(oblikovanje cen storitev) |
Cene storitev gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih
in padavinskih odpadnih voda pripravi izvajalec javne službe skladno z
določili tega odloka in skladno z zakonskimi predpisi o določanju cen
komunalnih storitev v Republiki Sloveniji, potrjuje pa jih občinski svet
občine. |
40. člen |
(obveznost plačila storitev) |
(1) Uporabniki so dolžni plačati stroške storitev javne službe glede na
vodni vir, iz katerega se oskrbujejo. |
(2) Uporabniki so dolžni plačati stroške odvajanja in stroške čiščenja
odpadne vode od dneva priključitve na javno kanalizacijo oziroma
čistilno napravo. Obveznost plačila nastane tudi z dnem, ko je potekel
rok za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje. |
(3) Stroške odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode se uporabnikom
zaračunava mesečno v obliki in na način kot se obračunava oskrba s pitno
vodo. |
41. člen |
(plačilo računov in ugovor) |
(1) Uporabnik je dolžan plačati račun najkasneje do dneva zapadlosti
računa. Če uporabnik obveznosti ne poravna v celoti v 15 dneh po prejemu
pisnega opomina, s katerim mora biti izrecno opozorjen na posledice
neplačila, mu lahko izvajalec prekine dobavo vode. |
(2) Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico, da v 8
dneh od prejema računa vloži pisni ugovor pri izvajalcu. Izvajalec je
dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku 15 dni od
prejema ugovora in v tem roku ne sme prekiniti dobavo vode. |
42. člen |
(prekinitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda) |
(1) Uporabniku se prekine dobava vode iz javnega vodovoda, če z odvodom
odpadnih voda povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod.
|
(2) Izvajalec lahko na stroške uporabnika brez objave prekine odvajanje
odpadnih in padavinskih voda v naslednjih primerih: |
– stanje interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka ogroža
zdravje uporabnikov ali nemoteno delovanje javne kanalizacije,
|
– priključek na kanalizacijsko omrežje ni izveden skladno s soglasjem
izvajalca ali je izveden brez soglasja izvajalca, |
– uporabnik brez soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega
uporabnika na svoj kanalizacijski priključek, |
– uporabnik ravna v nasprotju z določili Tehničnega pravilnika,
|
– uporabnik z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za neoporečnost
pitne vode, |
– kvaliteta izpusta odpadne vode v kanalizacijo ne ustreza zahtevam
veljavne zakonodaje, |
– uporabnik se ne priključi na javno kanalizacijo skladno z določili
tega odloka, |
– uporabnik ne opusti greznice skladno s 14. členom tega odloka,
|
– če uporabnik ne plača računa skladno s pogoji predhodnega člena,
|
– če izvid vzorca odvedene odpadne vode uporabnika, izdelan pri
pooblaščeni organizaciji, izkazuje neustrezno sestavo. |
(3) Dobava pitne vode ali odvajanje odpadnih in padavinskih voda se
prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora
plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve ter morebitne
stroške, ki so nastali kot posledica vzroka prekinitve, po ceniku
izvajalca. |
(4) Izvajalec lahko prekine dobavo vode in odvod odpadne ter padavinske
vode na stroške uporabnika, če uporabnik pisno zahteva začasno
prekinitev. Stroške prekinitve dobave in vnovične priključitve pitne
vode plača uporabnik po ceniku izvajalca. |
(5) Izvajalec ima pravico prekiniti odvajanje odpadnih voda za krajši
čas zaradi vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije.
O tem mora predhodno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega
obveščanja. |
43. člen |
(okvara obračunskega vodomera oziroma merilne naprave) |
(1) Kolikor izvajalec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer
oziroma merilna naprava v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe
ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera
(merilne naprave), je osnova za obračun povprečna dnevna poraba zadnjega
obračunskega obdobja, ki je bila ugotovljena na osnovi odčitkov, oziroma
v obdobju 12 mesecev pred nastankom okvare. |
(2) Plačila storitev javne službe se za obdobje od nastanka do odprave
okvare na internem omrežju deloma ali v celoti oprosti uporabnik, ki
izkaže, da je prišlo do okvare internega omrežja, voda pa ni odtekla v
kanalizacijo. |
VIII. NADZOR NAD IZVAJANJEM TEGA ODLOKA IN KAZENSKE DOLOČBE |
44. člen |
(inšpekcijski organ) |
Za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega odloka in izrekanje
sankcij je pristojen Skupni prekrškovni organ občinskih uprav občin
Šentjernej, Škocjan, Šmarješke Toplice in Kostanjevica na Krki. |
45. člen |
(globe za izvajalca) |
(1) Pravna oseba izvajalca javne kanalizacije se kaznuje z globo
1.000,00 EUR: |
– če ne izpolnjuje obveznosti iz prve, druge, četrte, pete, šeste, osme,
devete, trinajste, petnajste, šestnajste alineje 28. člena tega odloka;
|
– če dopusti priključitev uporabnika na javno kanalizacijo brez izdanega
soglasja za priključitev na podlagi prvega odstavka 16. člena tega
odloka; |
– če prekine dobavo vode v nasprotju z 42. členom tega odloka.
|
(2) Odgovorna oseba pravne osebe se za prekršek iz tega člena kaznuje z
globo 400,00 EUR. |
46. člen |
(globe za fizične osebe) |
Fizična oseba – uporabnik javne kanalizacije se kaznuje z globo 400,00
EUR: |
– če ravna v nasprotju s prvo, drugo, tretjo, četrto, peto, šesto,
sedmo, osmo, deveto, deseto, enajsto ali dvanajsto alinejo 30. člena
tega odloka; |
– če se ne priključi in ne uporablja javne kanalizacije na območjih,
kjer je to obvezno (prvi odstavek, 16. člen); |
– če ne odvaja komunalne odpadne vode skladno s 23. členom tega odloka. |
47. člen |
(globe za pravne osebe) |
(1) Pravna oseba – uporabnik javne kanalizacije se kaznuje z globo
1.000,00 EUR, če pa se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za
srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa z globo 2.500,00 EUR:
|
– če ravna v nasprotju s prvo, drugo, tretjo, četrto, peto, šesto,
sedmo, osmo, deveto, deseto, enajsto, dvanajsto, petnajsto ali
šestnajsto alinejo 30. člena tega odloka; |
– če se ne priključi in ne uporablja javne kanalizacije na območjih,
kjer je to obvezno (prvi odstavek, 16. člen); |
– če ne odvaja komunalne odpadne vode skladno s 23. členom tega odloka.
|
(2) Odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega
podjetnika posameznika oziroma posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, se za prekršek iz tega člena kaznujejo z globo 400,00 EUR. |
IX. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI |
48. člen |
(prenehanje veljavnosti) |
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in
čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Kostanjevica na
Krki (Uradni list RS, št. 34/10). |
49. člen |
(veljavnost odloka) |
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 007-1/2014-2(140) |
Kostanjevica na Krki, dne 27. marca 2014 |
|
Župan |
Občine Kostanjevica na Krki |
Mojmir Pustoslemšek l.r. |
|