Na
podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP,
43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15
– ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) ter na podlagi 16. člena
Statuta Občine Mozirje
(Uradni list RS, št. 11/07) je Občinski svet Občine Mozirje na 3.
dopisni seji dne 18. 9. 2018 sprejel |
|
O D L O K |
o prvih spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem
načrtu Občine Mozirje – SD OPN 1 |
|
UVODNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(predmet Prvih sprememb in dopolnitev
občinskega prostorskega načrta Občine Mozirje) |
|
(1) S tem odlokom se sprejme Odlok o prvih spremembah in dopolnitvah
Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Mozirje, ki ga je Občinski
svet Občine Mozirje sprejel na 5. redni seji dne 9. 6. 2015 in je bil
objavljen v Uradnem listu RS, št. 46/15. |
(2) Prve spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta Občine
Mozirje (v nadaljnjem besedilu SD OPN 1) se nanašajo na spremembe: |
– odloka zaradi ugotovljenih neskladij, nejasnosti in pomanjkljivosti, |
– grafičnega dela, kot posledica vključitve posameznih pobud in
ugotovljenih napak ter |
– obveznih prilog. |
|
2. člen |
|
(vsebina SD OPN 1) |
|
(1) Spremenijo se vsi členi odloka, tako da se po novem glasijo: |
|
»I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(predmet občinskega prostorskega
načrta) |
|
(1) Občinski prostorski načrt Občine Mozirje vsebuje strateški in
izvedbeni del. |
(2) Strateški del ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih
aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev določa: |
– izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, |
– zasnovo prostorskega razvoja občine, |
– zasnovo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra
lokalnega pomena, |
– okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z
njimi prostorsko povezana, |
– okvirna območja razpršene poselitve, |
– usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, |
– usmeritve za razvoj v krajini, |
– usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in |
– usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev. |
(3) Izvedbeni del OPN za celotno območje občine po posameznih enotah
urejanja prostora določa: |
– območja namenske rabe prostora, |
– prostorske izvedbene pogoje, |
– območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v
nadaljnjem besedilu OPPN). |
|
2. člen |
|
(vsebina in oblika OPN) |
|
(1) Občinski prostorski načrt vsebuje tekstualni, grafični del in
priloge. |
(2) Tekstualni del OPN je sestavljen iz naslednjih poglavij: |
I.
UVODNE DOLOČBE |
II.
STRATEŠKI DEL |
2.1
Splošne določbe |
2.2
Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine |
2.3
Zasnova prostorskega razvoja občine |
2.4
Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega
javnega dobra |
2.5
Določitev območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z
njimi prostorsko povezana |
2.6
Določitev območij razpršene poselitve |
2.7
Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo |
2.8
Usmeritve za razvoj v krajini |
2.9
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč |
2.10
Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev |
2.11
Konceptualni del prostorskega razvoja urbanega središča Mozirje, za
katerega je izdelan urbanistični načrt |
III.
IZVEDBENI DEL |
3.1
Splošne določbe |
3.2
Splošni prostorski izvedbeni pogoji |
3.3
Podrobni prostorski izvedbeni pogoji |
3.4
Posebni prostorski izvedbeni pogoji |
IV.
POSEBNE DOLOČBE |
V.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
(3) Grafični del strateškega dela OPN vsebuje karte: |
1. Zasnova
prostorskega razvoja občine |
M
1:25000 |
2. Zasnova
gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega
javnega dobra |
M
1:25000 |
3. Zasnova
območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z
njimi prostorsko povezana, in območji razpršene poselitve |
M
1:25000 |
4. Usmeritve za
razvoj poselitve in celovito prenovo |
M
1:25000 |
5. Usmeritve za
razvoj v krajini |
M
1:25000 |
6. Usmeritve za
določitev namenske rabe zemljišč |
M
1:25000 |
(4) Grafični del
izvedbenega dela OPN vsebuje: |
|
1. Pregledna
karta občine z razdelitvijo na liste |
M
1:25000 |
2. Pregledna
karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih
omrežij gospodarske javne infrastrukture |
M
1:25000 |
3. Prikaz
območij enot urejanja prostora in podrobnejše namenske rabe
prostora |
M
1:5000 |
4. Prikaz
območij enot urejanja prostora in gospodarske javnenfrastrukture |
M
1:5000 |
(5) Priloge Občinskega prostorskega načrta Občine Mozirje so: |
1. Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta |
2. Prikaz stanja prostora |
3. Seznam strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve prostorskega
akta, ter urbanistični načrt za urbano središče Mozirje |
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, vključno s poročilom o
upoštevanju smernic ter opisom postopka pridobivanja smernic in mnenj |
5. Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta |
6. Povzetek za javnost |
7. Okoljsko poročilo |
8. Ostala gradiva, izdelana v skladu z zahtevami nosilcev urejanja
prostora |
9. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta. |
|
3. člen |
|
(pomen kratic in uporabljenih izrazov) |
|
Posamezne kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
– DI_DZP – delež zelenih površin, |
– DI_H – višina stavb, |
– EUP – enota urejanja prostora, |
– FZ
– faktor zazidanosti, |
– GJI – gospodarska javna infrastruktura, |
– MHE – mala hidroelektrarna, |
– ON
– območje naselja, določeno po Zakonu o prostorskem načrtovanju, |
– OP
– okoljsko poročilo, |
– OPPN – občinski podrobni prostorski načrt, |
– PIP – prostorski izvedbeni pogoji, |
– PNRP – podrobnejša namenska raba prostora, |
– PRS – Prostorski red Slovenije, |
– RPE – register prostorskih enot, |
– SPRS – Strategija prostorskega razvoja Slovenije, |
– SURS – Statistični urad Republike Slovenije. |
|
4. člen |
|
(pomen uporabljenih izrazov) |
|
(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen s tem odlokom ni
izrecno določen, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka
določajo veljavni predpisi. |
(2) Izraz »praviloma« pomeni, da je treba upoštevati določila odloka,
razen v primerih, ko iz utemeljenih razlogov in omejitev (razmere na
terenu, geomehanske lastnosti tal in drugi utemeljeni razlogi) to ni
možno. V tem primeru je treba odstop od določil tega odloka obrazložiti
in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v
prostor (gradbeno, uporabno dovoljenje ipd.). |
|
II. STRATEŠKI DEL |
|
2.1 Splošne določbe |
|
5. člen |
|
(splošne določbe) |
|
Strateški del OPN določa izhodišča in cilje prostorskega razvoja, določa
zasnovo prostorskega razvoja ter zasnovo gospodarske javne
infrastrukture, opredeljuje in določa območja naselij, območja razpršene
gradnje in razpršene poselitve ter podaja usmeritve za razvoj poselitve
in celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini ter usmeritve za
določitev namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev. |
|
2.2 Izhodišča in cilji prostorskega
razvoja občine |
|
6. člen |
|
(osnovne ugotovitve, ki izhajajo iz
analiz stanja in teženj ter možnosti prostorskega razvoja) |
|
(1) Današnja Občina Mozirje je bistveno manjša od nekdanje, ki je
zajemala vse občine Zgornje Savinjske doline. Leži ob vstopu v Zgornjo
Savinjsko dolino. Statistično je Občina Mozirje del večje Savinjske
statistične regije, prostorsko in politično pa se, skupaj z ostalimi
občinami Zgornje Savinjske doline, ter občinami Velenje, Šoštanj in
Šmartno ob Paki, povezuje v Savinjsko- Šaleško regijo. Naselje Mozirje
je ohranilo nekdanjo vlogo središča celotne doline in zagotavlja
funkcije, ki so pomembne za širše območje Zgornje Savinjske doline.
Medobčinsko in občinsko središče Mozirje se razvija kot upravno središče
Zgornje Savinjske doline. |
(2) Območje Občine Mozirje zajema 54 km2 in meji na občine
Ljubno, Rečica ob Savinji, Nazarje, Šoštanj, Šmartno ob Paki in
Braslovče. Po podatkih Statističnega urada RS (v nadaljnjem besedilu
SURS) je leta 2010 na območju občine v osmih naseljih po registru
prostorskih enot (v nadaljnjem besedilu RPE) stalno bivalo 4100
prebivalcev. Območje Občine Mozirje je izrazito centralno poseljeno.
Večina prebivalcev živi v medobčinskem in občinskem središču Mozirje,
katerega del, s širitvijo poselitve postopoma postajata tudi Ljubija in
Loke pri Mozirju. Mozirje se nahaja na vstopu v osrednji del Zgodnje
Savinjske doline. Na hribovitih območjih Brezja, Ljubije, Lepe Njive,
Dobrovelj, Radegunde in Šmihela nad Mozirjem se pretežno pojavljajo
zaselki ter gruče posameznih objektov, predvsem kmetij in stanovanjskih
objektov. Povprečna gostota poselitve v Občini Mozirje znaša 76
prebivalcev na km2, kar je 78 % slovenskega povprečja
(podatek SURS, 2010). |
(3) Poselitveni vzorec v Občini Mozirje je posledica naravnih in
zgodovinskih razmer tega območja. Prevladujoča poselitev strnjenega tipa
se v občini pojavlja predvsem v dolini ob reki Savinji, kjer je značilna
drobno členjena kmetijska krajina dolinskega dna, prekinjena z obvodno
krajino obrečne vegetacije. Slikovito staro trško jedro Mozirje se je
izoblikovalo ob sotočju Trnave in Mozirnice z reko Savinjo. Medobčinsko
in občinsko središče Mozirje se je v nedavni preteklosti širilo predvsem
proti zahodu z obsežno prostostoječo stanovanjsko pozidavo in proti
vzhodu, kjer se je oblikovalo obsežno območje s centralnimi dejavnostmi
in trgovskimi centri. Le manjši del Mozirja se je širil na desni breg
Savinje, kjer se postopoma že spaja z Lokami pri Mozirju. Na desnem
bregu Savinje je umeščen Mozirski gaj, ki skupaj s športno-rekreacijskim
centrom Golte-Žekovec na skrajnem severozahodnem delu Občine Mozirje,
predstavlja osrednjo turistično ponudbo občine. Stik med naselji in
kmetijsko krajino oblikujejo visokodebelni sadovnjaki, vrtovi in
kmetijsko-gozdarski (gospodarski) objekti – kozolci, lope … Naselja so
po večini ohranila tipično naselbinsko strukturo. V naseljih Brezje,
Ljubija, Lepa Njiva, Dobrovlje pri Mozirju, Radegunda in Šmihel nad
Mozirjem, deloma pa tudi v naseljih Mozirje in Loke pri Mozirju,
prevladuje značilna avtohtona razpršena poselitev, v obliki manjših
zaselkov, gruč stanovanjskih in kmetijskih objektov ter celkov. |
(4) Naravni prirast prebivalstva v občini je v primerjavi s slovenskim
povprečjem negativen, kar kaže na to, da se povprečna starost
prebivalcev v občini dviga. Povprečna starost v občini je 40,6 let, kar
je sicer manj od povprečja v Sloveniji. Selitveni prirast je sicer
pozitiven, vendar v občini ostaja problem zaposlovanja predvsem višje in
visoko izobraženega kadra, ki išče ustrezne možnosti za delo in bivanje
v večjih središčih v neposredni okolici (Velenje, Celje). |
(5) V Občini Mozirje primanjkuje delovnih mest, stopnja brezposelnosti
je leta 2010 znašala 9,0 %, kar je manj od povprečja v Sloveniji. Delež
zaposlitev občanov v občini, glede na vse zaposlitve občanov v vseh
občinah, je izredno nizek in močno pod slovenskim povprečjem. V občini
so pomembneje zastopani drobno gospodarstvo, trgovina, turizem in
kmetijstvo. V zadnjem obdobju pa se razvijata predvsem turizem in
trgovina, kjer se zagotavljajo tudi dodatna delovna mesta. |
(6) V letu 2010 je bilo v občini 392 stanovanj na 1000 prebivalcev.
Število stanovanjskih enot na območju občine kaže na primanjkljaj
stanovanj. |
(7) Oskrbne in storitvene dejavnosti so večinoma umeščene v Mozirju. V
manjši meri pa tudi na Lepi Njivi in Šmihelu nad Mozirjem. V Občini
Mozirje predvsem primanjkuje prostora za umeščanje različnih
gospodarskih dejavnosti ter za razvoj turizma in za širitev turističnih
kapacitet. Dobro je organizirano varstvo najmlajših in osnovno
izobraževanje. Primarno zdravstveno varstvo jeomogočeno v zdravstvenem
domu v Mozirju, ki zajema tako splošne kot tudi specialistične
ambulante. V Občini Mozirje so tudi sedež upravne enote in policijska
postaja, pošta, knjižnica, galerija ter dvorana za kulturne in športne
prireditve s športnimi igrišči. |
(8) Vse kmetijske površine po dejanski rabi v občini zajemajo približno
15,7 km2, kar predstavlja približno 29,4 % celotnega ozemlja
občine. |
(9) Gozdna zemljišča se razprostirajo pretežno na hribovitem območju
občine in v manjši meri ob obrečnem pasu Savinje, kjer prevladuje
poplavni gozd. Gozdne površine zajemajo približno 35 km2, kar
predstavlja približno 65,5 % površine občine. Zaradi razdrobljene gozdne
posesti je oteženo gospodarjenje z gozdovi in njihovo gospodarsko
izkoriščanje. |
(10) Največji vodotok obravnavanega območja je Savinja, ki zaradi
svojega delovanja vpliva in spreminja dolino neposredno ob svojem toku.
Savinja s svojimi pritoki poplavno ogroža predvsem ravninski del ob
svojem koritu, kjer je tudi večji del strnjene poselitve v dolinskem
delu občine. Poselitev je najbolj zgoščena neposredno ob sotočju
Savinje, Mozirnice, Trnave in Ljubije. Vsi omenjeni vodotoki pogosto
poplavljajo. Na območju Občine Mozirje so prisotni tudi manjši
hudourniški vodotoki, ki prav tako povečujejo poplavno ogroženost
območij poselitve. |
|
7. člen |
|
(razvojne potrebe v občini ter razvojne
potrebe države in regije) |
|
(1) Razvojne potrebe občine so usmerjene v: |
– razvoj Mozirja kot medobčinskega in občinskega središča, ki je upravno
središče Zgornje Savinjske doline ter razvoj ostalih naselij v občini, |
– razvoj Mozirja kot turističnega, zaposlitvenega in storitvenega
središča, |
– zadostno in dostopno oskrbo z družbenimi in drugimi storitvenimi
dejavnostmi, dejavnostmi socialnega varstva ter dejavnostmi
izobraževanja. Omrežje družbene javne infrastrukture, šolstvo,
zdravstvo, socialno varstvo in druge javne službe, se razvija skladno z
omrežjem občinskih središč Zgornje Savinjske doline, |
– razvoj ustreznih storitvenih in oskrbnih funkcij ter razvoj delovnih
mest, zlasti na območju Mozirja, s čimer se zmanjšuje dnevna migracija v
večja zaposlitvena središča. V Mozirje se umešča tudi primarna
zdravniška in socialna oskrba, hkrati pa se v njem zagotavlja možnosti
za turistično, športno in kulturno dejavnost, |
– spodbujanje vzdržnega prostorskega razvoja. Novogradnje se usmerja
zlasti v obstoječa poselitvena območja, s čimer sezagotavlja racionalna
raba prostora in racionalno opremljanje z gospodarsko javno
infrastrukturo (v nadaljnjem besedilu GJI), |
– razvijanje podeželskih naselij ter krajine kot povezanega
gospodarskega in bivalnega prostora, v katerem se ohranja in razvija
krajinska in arhitekturna kakovost. Prednost se daje obnovi in sanaciji,
ki sta usmerjeni v modernizacijo kmetijstva in ustvarjanje pogojev za
razvoj dopolnilnih dejavnosti, |
– rekonstruiranje in gradnjo GJI v skladu s sprejetimi nacionalnimi in
lokalnimi operativnimi programi, |
– razvoj turizma na celotnem območju občine, zlasti pa v povezavi z
Mozirskim gajem ter Goltemi, |
– gradnjo energetskih objektov v občini, pri čemer se ob umeščanju v
prostor zagotavlja njihovo optimalno vključenost v slovensko energetsko
omrežje in preprečuje prekomerne vplive na prostor in okolje, |
– gradnjo komunikacijskega omrežja, pri čemer se ob umeščanju v prostor
zagotavlja optimalna vključenost v prostor s ciljem, da bo zagotovljen
dostop do omrežja vsakemu gospodinjstvu, |
– izkoriščanje rekreacijskega potenciala gozda in obrečnega pasu, ki se
ga smiselno vključi v načrtovanje zelenega sistemanaselja, |
– razvoj kmetijstva, ki se razvija v tistih delih občine, kjer so za to
primerni pogoji. Na hribovitih predelih občine se spodbuja in razvija
dopolnilne programe in kmetijsko dejavnost povezuje z vzdrževanjem
kulturne krajine, preprečevanjem zaraščanja, ohranjanjem biotske
raznovrstnosti in naravnih vrednot, promocijo in kakovostno rabo
kulturne dediščine ter trajno rabo z razvojem turizma v naravi. |
(2) Občina Mozirje bo pri nadaljnjem prostorskem razvoju težila k: |
– zagotavljanju kakovostnega in zdravega bivalnega okolja, |
– enakomerni poseljenosti in zagotavljanju ustrezne in enakovredne
oskrbe vseh prebivalcev, |
– zagotavljanju možnosti za ohranjanje obstoječih ter razvoj novih
gospodarskih dejavnosti, |
– povezovanju obstoječih turističnih produktov, |
– zagotavljanju možnosti za ohranjanje kmetijske proizvodnje, razvoj
dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, z namenom ohranjanja podeželja ter
preprečevanja zaraščanja kmetijskih površin, s čimer se zagotavlja tudi
prehranska samooskrba, |
– ohranjanju naravnih in ustvarjenih kakovosti prostora, |
– zmanjševanju nevarnosti zaradi delovanja voda. |
(3) Razvojne potrebe regije so usmerjene zlasti v: |
– povečanje produktivnosti regijskega gospodarstva, |
– rast in razvoj novih tehnoloških proizvodnih in storitvenih podjetij
in pogojev za razvoj izobraževanja za bodoče razvojne potrebe
gospodarstva regije, |
– razvoj Savinjske regije kot regije inovativnega turizma ter turistične
destinacije v Evropi regij, ki bo pospešeno povečevala in nadgrajevala
zmogljivosti uveljavljenih turističnih središč, formirala nove
turistične produkte in storitve in na podeželju ter v mestih povezovala
naravne danosti, tradicijo in prebivalce, nadgrajevala in širila svojo
podobo in ponudbo, ki bo razpoznavna in uspešna tako za njene prebivalce
kot za njene obiskovalce, |
– razvoj sonaravnega kmetovanja, prenovo in ekonomizacijo podeželske
dediščine in tradicije, |
– zagotavljanje ustrezne okoljske in prometne infrastrukture ter
energetske oskrbe. |
(4) Razvojne potrebe države so v povezavi z Občino Mozirje zlasti
usmerjene v: |
– medsebojno povezovanje posamičnih obstoječih ali novih turističnih in
prostočasnih programov, |
– ohranjanje območja nacionalne prepoznavnosti z vidika kulturnega in
simbolnega pomena krajine Zadrečka dolina, za katero je značilna velika
gostota kulturne dediščine in številne medsebojne, pogosto zgodovinsko
odvisne povezave. |
|
8. člen |
|
(medsebojni vplivi in povezave z območji
sosednjih občin) |
|
(1) Občina Mozirje meji na občine: Ljubno, Rečica ob Savinji, Nazarje,
Šmartno ob Paki, Braslovče in Šoštanj. |
(2) Občina Mozirje je močno povezana z vsemi občinami Zgornje Savinjske
doline, s katerimi je nekdaj tvorila enotno lokalno skupnost. Močna je
tudi povezava s občinami Šoštanj, Šmartno ob Paki ter z Mestno občino
Velenje. Občine so medsebojno povezane na komunalnem področju, s
skupnimi kanalizacijskimi sistemi in sistemi za oskrbo s pitno vodo, ter
v prometnem smislu, kjer se medsebojna povezanost odraža tudi v navezavi
javnega potniškega prometa. Občina se s sosednjimi občinami povezuje v
gospodarskem smislu, predvsem zaradi dnevne migracije zaposlenih,
socialne in zdravstvene oskrbe ter z vidika turizma, zlasti v povezavi s
smučiščem Golte, ki sega na območje treh občin. |
|
9. člen |
|
(cilji skladnega prostorskega razvoja
občine) |
|
Cilji skladnega prostorskega razvoja občine so: |
– policentrični razvoj v občinskem merilu, usklajen z razvojnimi
interesi regije, |
– enakomerna razmestitev dejavnosti v prostoru ter s tem povezana
socialna in kulturna oskrba prebivalcev, |
– zagotavljanje poplavne varnosti, |
– razvoj turizma kot gospodarske dejavnosti z visoko dodano vrednostjo
(nove zaposlitvene možnosti), |
– načrtovanje novih gospodarskih con, ki jih Občina Mozirje nima, |
– zagotavljanje varstva zavarovanih območij, naravnih vrednot,
ohranjanja biotske raznovrstnosti ter varstva kulturne dediščine pri
doseganju razvojnih ciljev občine, |
– okoljska sanacija območij razpršene gradnje, |
– zagotavljanje enakovredne opremljenosti z GJI v vseh naseljih, |
– ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve. |
|
2.3 Zasnova prostorskega razvoja občine |
|
10. člen |
|
(splošno) |
|
Zasnova prostorskega razvoja občine temelji na analizi stanja in težnjah
prostorskega razvoja, ranljivosti in z njo povezano ustreznostjo za
razvoj posameznih dejavnosti v prostoru ter je določena na podlagi
izdelanih strokovnih podlag za izdelavo občinskega prostorskega načrta.
Načrtovani razvoj Občine Mozirje upošteva izhodišča nadrejenih aktov,
prostorskih in drugih dokumentov na ravni države in regije ter
usmeritev, podanih s strani pristojnih nosilcev urejanja prostora. |
|
11. člen |
|
(prednostna območja za razvoj poselitve
in razvoj dejavnosti) |
|
(1) Občina spodbuja uravnotežen policentričen razvoj. Razvoj poselitve
se prednostno usmerja v medobčinsko in občinsko središče Mozirje,
lokalna središča Lepa Njiva, Ljubija, Radegunda, Loke pri Mozirju in
Šmihel nad Mozirjem. Zaradi ohranjanja poselitve v širšem zaledju
Mozirja se z ohranjanjem določenih funkcij naselja spodbuja in ohranja
poselitev tudi v podeželskih naseljih Brezje in Dobrovlje pri Mozirju. |
(2) Pri usmerjanju stanovanjske gradnje se zagotavlja racionalna raba
prostora z zgoščevanjem obstoječe pozidave in zagotavljanjem površin, ki
omogočajo pozidavo višje gostote, zlasti v medobčinskem in občinskem
središču Mozirje. Stanovanjsko gradnjo se usmerja tudi v lokalna
središča, kjer je mogoče ob razmeroma nizkih stroških zagotavljati
komunalno opremljanje ter ustrezno dostopnost. |
(3) Na območju medobčinskega in občinskega središča občina zagotavlja
površine za gradnjo različnih tipov stanovanjskih objektov, ki omogočajo
različne oblike bivanja. V lokalnih središčih se zagotavljajo površine
za gradnjo pretežno enostanovanjskih objektov z ali brez spremljajočih
dejavnosti, v podeželskih naseljih pa se zagotavljajo predvsem površine
za gradnjo objekto v, namenjenih tako bivanju kot tudi kmetijskim
dejavnostim ter razvoju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Pri tem se
upoštevajo vsa merila za kakovostno bivanje – osončenost zemljišča,
ustrezne reliefne razmere, neonesnaženo bivalno okolje, ustrezna
dostopnost do centralnih in družbenih dejavnosti, dostopnost do javnega
prometa ter združljivost z drugimi dejavnostmi, predvsem kmetijsko. |
(4) Centralne dejavnosti se razvija v medobčinskem in občinskem središču
Mozirje ter v lokalnih središčih Lepa Njiva in Šmihel nad Mozirjem, s
čimer občina zagotavlja enakomerno dostopnost do oskrbnih, storitvenih
ter družbenih dejavnosti vsem občanom v občini. |
(5) Občina spodbuja razvoj turizma in dopolnilnih turističnih dejavnosti
na kmetijah skladno s cilji ohranjanja narave in varstva kulturne
dediščine. Turizem se v povezavi s prostočasnimi dejavnostmi ter športom
in rekreacijo na prostem prednostno razvija v lokalnem središču
Radegunda (Žekovec), v povezavi z Goltemi. Turizem se usmerja tudi v
medobčinsko in občinsko središče Mozirje, v lokalni središči Loke pri
Mozirju in Ljubija. Poleg turizma se prostorski razvoj usmerja tudi v
razvoj različnih oblik prostočasnih dejavnosti, ki so predvsem povezane
s cilji ohranjanja narave (pohodništvo, izletništvo, ogled naravnih
znamenitosti) in varstvom kulturne dediščine (ogled kulturnih
spomenikov). Z vidika razvoja športa in rekreacije na prostem je poleg
Golt in drugih, za občino pomembnih območij, pomemben tudi Mozirski gaj. |
(6) Razvoj energetike v smislu postavitve sončnih elektrarn in malih
hidroelektrarn je načrtovan na Brezju, Lepi Njivi, Ljubiji, Mozirju in
Radegundi. |
(7) Proizvodne dejavnosti v smislu gospodarskih con in površin z objekti
za kmetijsko proizvodnjo se razvija v Mozirju, Lokah pri Mozirju,
Ljubiji in na Brezju. |
|
12. člen |
|
(omrežje naselij z vlogo in funkcijo
posameznih naselij) |
|
(1) Po RPE Republike Slovenije je Občina Mozirje razdeljena na osem
naselij, in sicer: Brezje, Dobrovlje pri Mozirju, Lepa Njiva, Ljubija,
Loke pri Mozirju, Mozirje, Radegunda in Šmihel nad Mozirjem. |
(2) V skladu s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (v nadaljnjem
besedilu SPRS) se naselja v Občini Mozirje glede na vlogo in funkcijo
delijo na: |
– občinsko središče Mozirje s statusom medobčinskega središča po SPRS, |
– lokalna središča Lepa Njiva, Ljubija, Loke pri Mozirju, Radegunda,
Šmihel nad Mozirjem, |
– podeželski naselji Brezje in Dobrovlje pri Mozirju. |
(3) Razvoj Mozirja kot občinskega in medobčinskega središča temelji na: |
– razvoju urbanega naselja s centralnimi in servisnimi dejavnostmi, |
– krepitvi funkcije središča Zgornje Savinjske doline in občine, |
– krepitvi naselja s kakovostno kulturno dediščino (ohranjanje in
prenova naselbinske dediščine), |
– krepitvi družbene infrastrukture na nivoju sociale (skrb za
starostnike in ljudi s posebnimi potrebami), |
– krepitvi oskrbnih, storitvenih in poslovnih ter drugih podobnih
dejavnosti, |
– uveljavitvi naselja kot kulturnega in turistično-rekreacijskega
centra, |
– izvedbi ureditev za potrebe parkovnih ureditev, športa in
nastanitvenih kapacitet za potrebe turizma. |
(4) V lokalnih središčih Lepa Njiva, Ljubija, Loke pri Mozirju,
Radegunda, Šmihel nad Mozirjem, ki imajo vsaj enega od pomembnih javnih
programov, kot so osnovna šola, cerkev s pokopališčem, trgovina,
gostilna ali turizem, se krepi njihova vloga v smislu manjših oskrbnih
centrov za podeželsko gravitacijsko zaledje. |
(5) V podeželskih naseljih Brezje in Dobrovlje pri Mozirju, ki nimata
pomembnejše vloge v omrežju naselij, prevladujeta kmetijstvo in bivanje.
Podeželski naselji se razvijata v okviru prostorskih možnosti,
upoštevajoč razvojne potrebe in omejitve. |
|
13. člen |
|
(temeljne smeri prometnega povezovanja
naselij v občini in regiji) |
|
(1) Občinsko središče Mozirje se z ostalimi občinskimi središči Zgornje
Savinjske doline povezuje z regionalnimi cestnimi povezavami. V smeri
vzhod-zahod se Mozirje z občinskima središčema Braslovče (vzhod) in
Nazarje (zahod) povezuje z regionalno cesto I. reda R1-225, na katero se
na območju Soteske navezuje regionalna cesta III. reda R3-695, ki preko
Gorenjskega klanca Mozirje povezuje z občinskim središčem Šmartno ob
Paki. |
(2) Preko regionalnih prometnih povezav se v smeri proti občinskemu
središču Braslovče in naprej proti Vranskem občinsko središče Mozirje
navezuje na avtocesto A1 Maribor–Ljubljana. V isti smeri je predvidena
tudi kasnejša navezava na državno cesto tretje razvojne osi. |
(3) Z lokalnimi povezavami se naselja v občini povezujejo z naselji v
sosednjih občinah. |
(4) Lokalna središča se preko sistema regionalnih in lokalnih povezav
navezujejo na medobčinsko in občinsko središče Mozirje. Naselje
Radegunda se z Mozirjem in z ostalimi občinami v regiji povezuje z
regionalno cesto III. reda RTIII-928. Podeželska naselja pa so z
lokalnimi središči povezana preko lokalnih povezav. |
(5) V smislu regionalnih povezav so pomembne tudi obstoječe in
predvidene žičnice, ki športno-turistični in rekreacijski center Golte
povezujejo s turističnimi območji v sosednjih občinah Rečica ob Savinji
in Ljubno ob Savinji ter tako oblikujejo zaokroženo turistično celoto v
tem delu regije. |
|
14. člen |
|
(druga za občino pomembna območja) |
|
(1) V Občini Mozirje so prepoznana naslednja za občino pomembna območja: |
– Golte kot območje prepoznanih naravnih in ustvarjenih kakovosti
prostora, |
– naselje Šmihel nad Mozirjem kot območje prepoznanih ustvarjenih
kakovosti prostora z varovano naselbinsko dediščino, staro trško jedro
Mozirje ter Mozirski gaj, |
– reka Savinja z svojimi pritoki, |
– območja gozdov ter kmetijske površine. |
(2) Območje Golt je s svojimi naravnimi in ustvarjenimi kakovostmi
pomembno predvsem z vidika razvoja turizma, športa, rekreacije ter
prostočasnih dejavnosti na prostem. Območje je prav tako pomembno z
vidika ohranjanja narave in kulturne krajine. |
(3) Naselje Šmihel nad Mozirjem je zaradi svojih značilnosti in
ohranjene kulturne krajine pomembno predvsem z vidika ohranja nja
tipične avtohtone poselitve in identitete prostora in kot tako
predstavlja pomemben element za razvoj turizma in kmetijstva v povezavi
z ohranjanjem kulturne dediščine. Za občino sta z vidika razvoja turizma
pomembna tudi staro trško jedro Mozirje ter Mozirski gaj. |
(4) Reka Savinja s svojimi pritoki predstavlja energetski in
rekreacijsko-turistični potencial. |
(5) Za občino so pomembna tudi območja gozdov in kmetijske površine.
Območja gozdov so pomembna kot naravni vir in naravno bogastvo. Gozdovi
s svojimi funkcijami predstavljajo, ob upoštevanju varstvenih zahtev,
tudi velik razvojni potencial tako z vidika lesne proizvodnje,
energetike kot tudi z vidika rekreacije in prostočasnih dejavnosti na
prostem. Območja kmetijskih površin so z vidika ohranjanja krajine
pomembna v hribovitih predelih občine, kjer se z ohranjanjem poselitve
na območju razpršene poselitve ohranja kmetijska proizvodnja ter
spodbuja razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. |
|
15. člen |
|
(urbana središča, za katera se izdela
urbanistični načrt) |
|
Glede na vlogo, funkcijo in značaj naselja se urbanistični načrt izdela
za urbano središče Mozirje, pri čemer se v urbanistični načrt
vključujeta tudi del lokalnega središča Ljubija ter del Lok pri Mozirju,
ki sta prostorsko povezana z Mozirjem. |
|
2.4 Zasnova gospodarske javne
infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra |
|
16. člen |
|
(splošne usmeritve za gradnjo GJI) |
|
(1) Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena se razvijajo v skladu s
prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja ter v skladu z
usmeritvami in cilji hierarhično nadrejenih aktov: SPRS in PRS.
Obstoječa infrastrukturna opremljenost se dopolnjuje na območjih z
neustrezno ali pomanjkljivo infrastrukturo, izboljšuje pa se tudi v
smislu preprečevanja možnosti onesnaženja in zmanjšanja obremenitev
okolja. |
(2) Na območjih, kjer so načrtovane širitve ali sanacije, je potrebna
predhodna ali sočasna celovita infrastrukturna ureditev. Na območjih
urejanja prometnic ali druge infrastrukture se teži k sočasni ureditvi
infrastrukture. |
(3) GJI se praviloma umešča izven naravovarstveno občutljivih območij
(območja naravnih vrednost, ekološko pomembna območja ter Natura 2000)
ter prednostno gradi v obstoječih infrastrukturnih koridorjih. Pri
umeščanju objektov in omrežij GJI se izogiba vidno izpostavljenim
območjem: vrhovom, grebenom, izjemnim krajinam. GJI se v prostor umešča
na način, da ne prizadene varovanih vrednot in materialne substance
kulturne dediščine ter da se hkrati zagotovi tudi njena prostorska
integriteta. |
|
2.4.1 Omrežje prometne infrastrukture |
|
17. člen |
|
(cestno omrežje) |
|
(1) Cestno omrežje v Občini Mozirje tvorijo: |
– regionalna cesta I. reda R1-225, |
– regionalna cesta III. reda R3-695, |
– regionalna turistična cesta III. reda R3-928, |
– lokalno cestno omrežje ter javne in gozdne poti. |
(2) Občina gradi in posodablja prometno omrežje in s tem zagotavlja
dostopnost do vseh naselij v občini. |
(3) Skladno z zasnovo prometne infrastrukture sta na območju občine
predvideni dve novi krožišči in rekonstrukcija dela regionalne ceste na
območju Gorenjskega klanca. |
(4) Z rekonstrukcijami in gradnjo cest se omogoča dober dostop do
območij storitvenih in drugih dejavnosti. Razširitev in posodobitev
cestnega omrežja je predvidena tudi na območjih, kjer so večje površine
za organizirano stanovanjsko gradnjo. Občinsko cestno omrežje se
postopoma modernizira na odsekih, kjer ni ustreznih prometno-tehničnih
elementov. |
(5) Na posameznih odsekih lokalnih cest, na prehodu v naselja, se na
ravnih odsekih in pred nevarnimi točkami, na podlagi funkcije ceste,
prometnih pogojev in drugih kriterijev za javne ceste, izvedejo ukrepi
za umirjanje prometa. |
(6) V naselju Radegunda je ob spodnji postaji načrtovane žičnice
Planinska raven–Mozirska koča–Alpski vrt predvidena ureditev parkirišča
za obiskovalce smučišča Golte. Po izgradnji žičnice in ureditvi
parkirišča se cesta proti hotelu na Golteh zapre z zapornico in promet
omogoči le za goste namestitvenih kapacitet, turistično osebje (npr.
osebje in goste v hotelu, koči in drugih počitniških objektih),
planšarje, gozdarje, lovce, pohodnike in kolesarje. Za preostali
motoriziran promet se cesta proti hotelu zapre. Obstoječa parkirišča ob
Alpskem vrtu in ob cesti proti hotelu se po izgradnji žičnice in
ureditvi parkirišča na Planinski ravni sanirajo, do takrat pa njihova
širitev ni dopustna. |
|
18. člen |
|
(omrežje kolesarskih poti in pešpoti ter
drugih rekreacijskih poti) |
|
(1) Občina v vseh naseljih zagotavlja pogoje in površine za varno
odvijanje kolesarskega in peš prometa ter varen dostop do postajališč
javnega potniškega prometa. |
(2) Varno odvijanje kolesarskega prometa se zagotavlja z ureditvijo
kolesarskih stez, pasov in poti. Hodniki za pešce se dogradijo na vseh
regionalnih in posameznih lokalnih cestah. Ureditev hodnikov za pešce je
dopustna tudi ob javnih poteh. Za boljšo povezanost peš poti in za
turizem pomembnih območij občine se predvidi umestitev brvi prek Savinje
pri Preseki, ki omogoča prehod pešcem in kolesarjem. Skozi območje
Občine Mozirje je predvidena ureditev kolesarske poti, ki povezuje
celotno Savinjsko statistično regijo in se približuje turističnim
območjem in točkam in navezuje na že obstoječe poti v sosednjih regijah. |
(3) Obstoječe in nove kolesarske ter peš poti, tematske, konjeniške in
podobne poti se urejajo in povezujejo v povezan sistem poti za
rekreativne in turistične namene. Pripravi se enoten sistem označevanja
vseh kategorij kolesarskih in peš povezav. |
(4) Na območju Golt se v sklopu obstoječih urejenih poti označi
Panoramska cesta, kjer se uredijo razgledne točke ter počivališča za
pohodnike in kolesarje. |
|
19. člen |
|
(javni potniški promet) |
|
(1) Na območju občine je že vzpostavljen javni potniški promet, ki se
razvija zlasti na novih stanovanjskih območjih ter na območjih, kjer je
predviden razvoj dejavnosti. V naselju Mozirje je obstoječa avtobusna
postaja, urejena so avtobusna postajališča. |
(2) Ohranja se obstoječa avtobusna postaja ter prenavljajo avtobusna
postajališča. Predvsem na območjih večjih naselij in povezav med njimi
se na vseh kategorijah cest urejajo nova avtobusna postajališča, v
skladu s predpisom, ki določa pogoje za gradnjo postajališč javnega
potniškega prometa. Ponudba javnega potniškega prometa se v skladu s
potrebami izboljšuje z večjo frekvenco javnega prometa. Obstoječi šolski
prevozi se prilagodijo za izvajanje javnih linijskih prevozov. |
|
20. člen |
|
(zračni promet) |
|
Preko območja Občine Mozirje potekajo zračne poti, zato je treba
upoštevati omejitve, ki izhajajo iz veljavnih predpisov. |
|
2.4.2 Omrežje elektronskih
komunikacij |
|
21. člen |
|
(omrežje elektronskih komunikacij) |
|
(1) V občini se gradi odprto širokopasovno omrežje in internetni
priključki za gospodinjstva. |
(2) Za zagotavljanje storitev mobilnih povezav se gradi in dopolnjuje
omrežje baznih postaj. Ker se v prihodnje pričakuje povečanje števila
baznih postaj, je treba umestitev v prostor ter pokrivanje območja s
signalom skrbno načrtovati, predvsem z vidika ohranitve naravnega okolja
in krajinskih vrednot. |
(3) Zagotovi se izgradnja komunikacijskega omrežja za nove stavbe ter v
smislu posodobitve omrežja z novimi kapacitetami in novimi
tehnologijami. |
(4) Za umeščanje v prostor in gradnjo komunikacijske infrastrukture se
prednostno uporabljajo površine obstoječega javnega dobra in obstoječih
objektov. |
|
2.4.3 Energetika |
|
22. člen |
|
(oskrba z energijo) |
|
(1) Oskrba občine z energijo bo temeljila na izhodiščih prihodnjega
razvoja občine in Lokalnega energetskega koncepta. Načrtuje se
zmanjšanje porabe energije ter prehod na pridobivanje energije iz
ekoloških in obnovljivih virov energije. |
(2) Skladno z Lokalnim energetskim konceptom Občine Mozirje so v občini
možnosti energetske izrabe naslednjih virov: |
– lesna biomasa, |
– sončna energija, |
– geotermalna energija, |
– vetrna energija in |
– vodna energija. |
(3) Pri načrtovanju energetskih sistemov imajo prednost sistemi, ki
omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije, zlasti toplotne in
električne energije ter izrabo obnovljivih virov energije. Proučijo se
možnosti izkoriščanja bioplina. |
|
23. člen |
|
(električna energija) |
|
(1) Na območju Občine Mozirje potekata naslednja visokonapetostna
elektroenergetska voda: |
– DV
110 kV Šoštanj–Mozirje, |
– DV
110 kV Podlog–Mozirje ter |
številni srednje in nizko napetostni elektroenergetski vodi. |
(2) V naselju Ljubija je zgrajena razdelilna transformatorska postaja
110/20 kV, razdelilna postaja je tudi na območju Cinkarne. |
(3) Oskrba z električno energijo bo vezana na obstoječe omrežje srednje
in nizkonapetostnih elektroenergetskih vodov. Obstoječi
elektroenergetski objekti se obnavljajo skladno z načrti upravljavca ob
upoštevanju in prilagoditvi prostoru, v katerem se nahajajo. |
(4) Za zagotavljanje novih potreb po električni energiji se dogradita
nizko in srednjenapetostno omrežje s pripadajočimi transformatorskimi
postajami. Predvideni elektroenegetski vodi se umeščajo v skladu s
srednjeročnimi in letnimi plani investicij, z ozirom na kritične razmere
v nizkonapetostnem omrežju na posameznem območju, in v skladu z Razvojem
elektrodistribucijskega omrežja (REDOS 2035). Za vse obstoječe
enosistemske vode je predvidena njihova rekonstrukcija z nadgraditvijo v
dvosistemske daljnovode. |
(5) Izven območij naselij se elektroenergetski vodi lahko gradijo v
nadzemni ali podzemni izvedbi, pri čemer se slednji gradijo s kablovodi,
ki so prosto položeni v zemlji ali pa so vloženi v PVC ceveh. V naseljih
se vodi za distribucijo električne energije gradijo v kabelski izvedbi,
po možnosti v kabelski kanalizaciji. Izjema so območja naselbinske
kulturne dediščine in arheološka območja, kjer se elektroenergetski vodi
prednostno gradijo v nadzemni izvedbi. Izven območij naselij se
elektroenergetski vodi vodijo po lesenih ali betonskih stebrih, pri
čemer njihova postavitev ne sme bistveno vplivati na krajinsko podobo
prostora. Oblikovanje transformatorskih postaj se prilagodi značilnostim
prostora, v katerega se umeščajo. |
(6) Zagotavljanje potreb po električni energiji iz omrežja mora
zagotavljati tudi varovanje pred vplivi elektromagnetnega sevanja. Novo
umeščanje elektroenergetskih vodov v prostor se prilagaja poselitvi. |
|
24. člen |
|
(obnovljivi viri energije) |
|
(1) Izraba sončne energije za proizvodnjo električne energije na
objektih je dopustna pod pogojem, da se naprave izvedejo tako, da je
njihova vizualna izpostavljenost čim manjša oziroma, da se z njimi ne
rušijo obstoječe arhitekturne in krajinske značilnosti objektov. |
(2) Sončne elektrarne se v prostor umeščajo le na zato predvidenih
območjih in pod pogoji, navedenimi v tem aktu. |
(3) Namestitev fotonapetostnih panelov se prednostno dopušča na objektih
(npr. strehah), saj so ti s prostorskega, krajinskega in okoljskega
vidika manj moteči. Poleg fotonapetostnih panelov se na strehah
dopuščajo tudi druge oblike izkoriščanja sončne energije, kot so
kolektorji za segrevanje vode. Na objektih in območjih, ki so varovani
kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo
električne energije ni dopustna. Na objektih in območjih, ki so varovani
kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih, je postavitev naprav za
proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni
preveritvi umestitve, vendar je pred tem treba pridobiti
kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. |
(4) Male hidroelektrarne (v nadaljnjem besedilu MHE) se umeščajo v
skladu z lokalnimi potrebami in programom razvoja. V primeru potreb za
lokalno oskrbo z energijo iz MHE na Savinji in njenih pritokih je treba
na tovrstnih območjih zagotoviti priključitev na javno elektroenergetsko
omrežje. Gradnja MHE je dopustna na krajinsko manj izpostavljenih
lokacijah ter na mestih, kjer je mogoče zagotoviti dostop. Izgradnja
malih hidroelektrarn oziroma vse ureditve na pritokih Savinje in na
Savinji se izvaja ob zagotavljanju pogojev za ohranitev vodnih in
obvodnih habitatov ter ob upoštevanju ekološke povezanosti habitatov na
območju. Omogočeno mora biti delovanje naravnih procesov na vodah in ob
njih. Upošteva se naravna dinamiko porečja, izvaja sonaravne ukrepe, ki
zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike. Gradnjo
MHE je treba utemeljiti na podlagi ocen vplivov na okolje in s strani
strokovne utemeljitve določiti količine minimalnega še sprejemljivega
pretoka ter zagotoviti vse omilitvene ukrepe, ki so potrebni za varstvo
okolja. |
(5) Na območju občine se dopušča izvedba raziskav ter koriščenje
geotermalne in vetrne energije. Prav tako se dopušča izkoriščanje
bioplina. |
|
2.4.4 Komunalno in vodno gospodarstvo
ter varstvo okolja |
|
25. člen |
|
(vodni viri in oskrba s pitno vodo) |
|
(1) Občina zagotavlja stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo, tako da
pri svojem razvoju ščiti vodne vire. Izvaja gradnje novih ter
rekonstrukcije in obnove obstoječih vodovodov. |
(2) V občini je zgrajen magistralni vodovod, preko katerega se
zagotavlja oskrba s pitno vodo iz Letošča. Brez povezave z vodnim virom
Ljubija ni zagotovljenega rezervnega vodnega vira v primeru nenadnega
daljšega izpada dobave vode iz Letošča, zato je nujna povezava obeh
vodovodnih sistemov ter izgradnja povezovalnega voda Lepa
Njiva–Ljubija–Mozirje. |
Vodovod poteka preko nižinskih delov občine in s prečrpavanjem se
zagotavlja voda tudi nekaterim višje ležečim območjem. |
Območje razpršene poselitve se deloma oskrbuje z vodo iz javnega
vodovoda, deloma pa z vodo iz lastnih zajetij. |
(3) Za izboljšanje oskrbe z vodo in zagotavljanje vode iz javnega
vodovodnega omrežja se zagotovi nov vodni vir. Načrtovane so dograditve
vodovodnega sistema v naseljih Mozirje, Lepa Njiva, Brezje, Radegunda,
Ljubija in Loke pri Mozirju. Načrtovana je povezava vodovoda Dobrovlje z
vodovodom Letošč ter izgradnja novega črpališča. |
(4) Naselja, zaselki in posamezne kmetije, ki jih je mogoče priključiti
na sistem oskrbe z vodo iz javnega omrežja, se priključijo na obstoječi
vodovod, zaselki in samostojne kmetije, ki jih ni mogoče priključiti na
sistem oskrbe z vodo iz javnega omrežja, pa se oskrbujejo preko lastnih
zajetij. |
(5) Pri novogradnjah, predvsem manjših stanovanjskih objektov, se z
namenom zmanjševanja porabe pitne vode lahko del vode za uporabo v
gospodinjstvih zagotovi tudi z uporabo čiste padavinske vode. |
|
26. člen |
|
(odvajanje in čiščenje komunalnih
odpadnih voda) |
|
(1) Občina nadaljuje z dograditvijo kanalizacijskega sistema, ločeno za
sistem komunalnih odpadnih in padavinskih odpadnih voda. Kjer je možno,
se ti sistemi priključujejo na centralno čistilno napravo Mozirje
(locirana v Zgornjih Lokah), ki je v skupni uporabi občin Mozirje,
Nazarje in Rečica ob Savinji in za katero je predvidena obnova in
razširitev. Območje centralne čistilne naprave je namenjeno tudi drugim
dejavnostim, skladno z določeno namensko rabo prostora. |
(2) Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda se izvaja v skladu z
operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, v
katerem je opredeljeno, da je izgradnja javnega kanalizacijskega sistema
obvezna na območju aglomeracije Mozirje. Z OPN je načrtovana gradnja
kanalizacijskih vodov tudi v naseljih Ljubija, Radegunda, Loke pri
Mozirju in Lepa Njiva. Na območjih, kjer je predvidena gradnja
kanalizacijskega omrežja, se zgradijo tudi pripadajoče čistilne naprave
ali pa se odpadne vode odvajajo in čistijo v centralni čistilni napravi
v Lokah pri Mozirju. |
(3) Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda je na območjih
poselitve, za katera ni obvezna gradnja javnih kanalizacijskih sistemov,
dopustno z individualnimi sistemi. |
|
2.4.5 Druga področja GJI lokalnega
pomena |
|
27. člen |
|
(ravnanje z odpadki) |
|
(1) Odlaganje mešanih komunalnih odpadkov občina ureja v regijskem
centru ravnanja z odpadki – CERO Celje. V okviru centralne čistilne
naprave Mozirje se uredi zbirni center, kjer bo občanom omogočeno
odlaganje gospodinjskih kosovnih odpadkov tudi med letom. |
(2) V organizirano zbiranje in prevoz odpadkov je vključen pretežni del
občine. Organizirane so tudi zbiralnice ločenih frakcij, ki se širijo
skladno s širitvijo poselitve in skladno z zakonodajo. |
|
28. člen |
|
(javna razsvetljava) |
|
Usmeritev občine je, da se prednostno na neosvetljenih pohodnih javnih
površinah uredi, drugod pa posodobi javna razsvetljava, skladno z
veljavno področno zakonodajo (zmanjšanje svetlobnega onesnaženja). |
|
29. člen |
|
(pokopališka dejavnost) |
|
V
občini sta pokopališči v Mozirju in Šmihelu nad Mozirjem. Za pokopališče
v Mozirju je predvidena širitev. |
|
2.5 Določitev območij naselij, vključno
z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana |
|
30. člen |
|
(določitev območij naselij, vključno z
območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana) |
|
(1) Na območju Občine Mozirje je skupno dvajset območij naselij (ON). Od
teh jih osem vključuje tudi razpršeno gradnjo, ki je z njimi prostorsko
povezana, štiri nova naselja so nastala kot posledica sanacije razpršene
gradnje in eno naselje kot posebno zaključeno območje poselitve. |
(2) V Občini Mozirje so naslednja območja naselij: |
– Brezje – eno območje naselja (BR1), |
– Dobrovlje pri Mozirju – eno območje naselja (DO1), |
– Lepa Njiva – štiri območja naselja (LN1 Grmadnik; LN2 Grmadnik
počitniško naselje, LN3 Lepa njiva; LN4 Ržiše), |
– Ljubija – eno območje naselja (LU1 Zg. Preseka), |
– Loke pri Mozirju – tri območja naselij (LO1 Sp. Loke, LO2 Zg. Loke in
LO3 Turistično naselje Gozdna šola), |
– Mozirje – eno območje naselja (MO1), deli območja naselja segajo v
naselja Ljubija in Loke pri Mozirju po RPE, |
– Radegunda – tri območja naselja (RA1 Žekovec, RA2 Trnavče in RA3
Turistično naselje Golte), |
– Šmihel nad Mozirjem – eno območje naselja (SM1). |
(3) Območja naselij, ki vključujejo tudi območja razpršene gradnje, ki
se vključi v naselje, so: |
– Lepa Njiva (LN3 Lepa Njiva in LN4 Ržiše), |
– Ljubija (LU1 Zg. Preseka) in |
– Loke pri Mozirju (LO1 Sp. Loke in LO2 Zg. Loke), |
– Mozirje (MO1) in |
– Radegunda (RA1 Žekovec in RA2 Trnavče). |
(4) Območja sanacije razpršene gradnje, ki se opredelijo kot nova
naselja, so: |
– v
Lepi Njivi (LN5 Završe) in |
– v
Ljubiji (LU2 Kolovrat, LU3 Sp. Preseka, LU4 Škrubov vrh). |
(5) Območje sanacije razpršene gradnje, ki se opredeli kot posebno
zaključeno območje poselitve, je v Lepi Njivi (LN6 Završe vzhod). |
|
2.6 Določitev območij razpršene
poselitve |
|
31. člen |
|
(določitev območij razpršene poselitve) |
|
Območja razpršene poselitve kot prepoznavni avtohtoni poselitveni in
krajinski vzorec se glede na prostorske značilnosti pojavlja na celotnem
območju občine in v vseh naseljih po RPE. Razpršena poselitev se na
območju občine pojavlja v obliki samotnih kmetij, manjših zaselkov ter
posameznih gruč objektov. Tak tip razpršene poselitve se kot avtohtoni
poselitveni vzorec ohranja. |
|
2.7 Usmeritve za razvoj poselitve in
celovito prenovo |
|
32. člen |
|
(razvoj naselij) |
|
(1) Razvoj naselij v Občini Mozirje se primarno usmerja v izboljšanje
bivalnih, arhitekturnih in urbanističnih kakovosti naselij z notranjim
razvojem. Le-ta se zagotavlja z načrtovanjem zgostitev, delno oziroma
celovito prenovo naselij in njihovih delov, zlasti pa s sanacijo
degradiranih območij znotraj naselij. Razvoj naselij se spodbuja v vseh
naseljih, ne glede na njihovo funkcijo, vlogo, vrsto in tip. Z razvojem
naselij se zagotavlja ustrezno razmerje med zelenimi in grajenimi
površinami ter ohranja prepoznavno identiteto naselja. Kulturno
dediščino se vključuje v načrtovanje naselij kot kakovost prostora in
dejavnik, ki bistveno prispeva h kakovosti bivalnega okolja in
potenciala za razvoj turizma. Na enak način se v razvoj naselja
vključujejo tudi posamezni elementi zelenega sistema in okoliške
krajine. |
(2) Glavno usmeritev razvoja naselij v Občini Mozirje predstavlja
notranji razvoj. |
(3) Delna prenova se usmerja zlasti na območja, kjer je pretekli razvoj
pripeljal do neustrezne kakovosti bivanja oziroma, kjer je zaradi slabe
ali neustrezne komunalne opremljenosti prostor razvrednoten. Celovita
prenova je predvidena le na območju, ki je prepoznano kot kultura
dediščina. |
|
33. člen |
|
(območja notranjega razvoja) |
|
(1) Z notranjim razvojem se zagotavlja izboljšanje kakovosti prostorskih
ureditev v območjih poselitve. Za notranji razvoj naselij je pomembno
ustvarjanje nove, kakovostnejše rabe zemljišč in objektov v naselju,
ustvarjanje nove kakovostnejše strukture urbanega prostora ter
ohranjanje stavbne in naselbinske dediščine. |
(2) Notranji razvoj na prostih, nezazidanih površinah je predviden v
medobčinskem in občinskem središču Mozirje (MO1), v lokalnem središču
Lepa Njiva (LN1 in LN2) ter v podeželskih naseljih Brezje (BR1) in
Dobrovlje pri Mozirju (DO1), kjer se z zgoščevanjem in racionalizacijo
poselitve izkoristijo nezazidana stavbna zemljišča. V medobčinskem in
občinskem središču Mozirje se notranji razvoj zagotavlja zlasti na
območju Podrožnika, severno od upravnega središča, na območju Brdc, v
zahodnem delu občinskega središča ter na desnem bregu Savinje, v
vzhodnem delu občinskega središča. |
(3) V lokalna središča se z notranjim razvojem usmerja predvsem
stanovanjska gradnja, v občinskem središču pa se gradnja prilagaja
funkciji območja, znotraj katerega se usmerja prostorski razvoj. |
(4) Razpoložljiva in ne dovolj izkoriščena stavbna zemljišča v
podeželskih naseljih ter na območju razpršene poselitve se prednostno
namenjajo gradnji za potrebe kmetij in dopolnilnih dejavnosti na
kmetiji, s poudarkom na dejavnostih, vezanih na kmetijstvo, gozdarstvo,
turizem in obrt. |
|
34. člen |
|
(območja prenove naselja) |
|
(1) Prenova naselij ima prednost pred širitvami. |
(2) Delna in celovita prenova naselij se zagotavlja kot način
urbanističnega urejanja naselja, ki poleg prostorskih ciljev vključuje
tudi možnosti za gospodarski razvoj naselja, reševanje socialnih
problemov in za zagotavljanje kakovostnejšega bivanja ob upoštevanju
vseh vidikov, pomembnih za ustvarjanje kakovostnega prostora ter se
izvaja v morfološko in funkcionalno zaokroženih območjih. S celovito ali
delno prenovo se mora ohranjati in izboljševati kakovost bivalnega
okolja, vzpostavljati ponovno rabo opuščenih območij in sanirati
degradirana območja. Prenova vključuje prenovo vseh delov in elementov
naselij, ne le območij in objektov kulturne dediščine. S prenovo se
ponovno izkoristijo notranje prostorske rezerve naselja. S celovito ali
delno prenovo se osredotoči predvsem na izboljševanje kakovosti bivanja,
pri čemer ima pomembno vlogo tudi kakovostno urejanje javnih površin in
odprtega prostora v naseljih. S prenovo se mora ohranjati identiteta
naselja, njegovi robi, prehodi iz naselja v krajino ter kakovostni
elementi zelenega sistema naselja. |
(3) Celovita prenova v smislu izboljšanja funkcionalnih, bivalnih,
gospodarskih, socialnih in kulturnih razmer je predvidena na območju
starega trškega jedra medobčinskega in občinskega središča Mozirje. |
(4) Delna prenova je predvidena na območju kompleksa Cinkarne in naselja
Šmihel, kjer je predvidena zlasti arhitekturna prenova. V vseh ostalih
naseljih je predvidena delna prenova zaradi neprimerne komunalne
opremljenosti. |
|
35. člen |
|
(območja širitev) |
|
(1) V naseljih, kjer z notranjim razvojem ni mogoče zagotoviti dovolj
prostora za razvoj posamezne dejavnosti, se prostorski razvoj zagotavlja
tudi s širitvami. S širitvami ter zaokrožitvami se sanirajo tudi območja
razpršene gradnje, ki se vključijo v naselje. |
(2) S širitvami se zagotavljajo dodatne površine za razvoj turizma,
centralnih dejavnosti, okoljske infrastrukture, razvoj gospodarskih
dejavnosti ter kmetijske proizvodnje. Dodatne površine za razvoj turizma
se zagotavlja v lokalnih središčih Radegunda (Žekovec), Loke pri Mozirju
(širitev obstoječe hotelske dejavnosti v Zg. Lokah in na območju Gozdne
šole) in Ljubija (širitev turistične kmetije v Zg. Preseki). Načrtovana
je širitev centralnih dejavnosti v vzhodnem delu Mozirja, okoljske
infrastrukture (centralne čistilne naprave) v Lokah pri Mozirju in
širitev obstoječe gospodarske dejavnosti na Brezju. Za potrebe razvoja
obstoječe kmetijske proizvodnje sta predvideni širitvi v Ljubiji (Zg.
Preseka) in Lokah pri Mozirju. Za potrebe razvoja obstoječe dejavnosti
in stanovanjsko gradnjo se načrtuje širitev v naselju Mozirje in v
Ljubiji (Škrubov vrh). |
(3) Širitve naselij v smislu sanacije razpršene gradnje, ki se vključi v
naselje, so načrtovane na območju naselij Mozirje, Lepa Njiva (Lepa
Njiva, Ržiše), Ljubija (Zg. Preseka) in Loke pri Mozirju (Zg. in Sp.
Loke), Radegunda (Žekovec in Trnavče). |
|
36. člen |
|
(razvoj dejavnosti po naseljih) |
|
(1) Dejavnosti se v naselja usmerjajo skladno z vlogo in funkcijo
naselja v omrežju naselij. Dejavnosti se razmeščajo na način, da se z
njimi zagotavlja enakomeren prostorski razvoj in da so medsebojno
združljive. |
(2) Bivanje se prioritetno usmerja v občinsko središče Mozirje.
Prostorske možnosti za bivanje pa so zagotovljene tudi v vseh ostalih
naseljih v občini. Bivanje v povezavi s kmetijsko dejavnostjo ter
dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah, zlasti turizmom se usmerja v
podeželska naselja ter na območja razpršene poselitve. |
(3) Razvoj centralnih dejavnosti se v največji meri usmerja v občinsko
središče Mozirje. V manjši meri pa se centralne dejavnosti razvijajo
tudi v lokalnih središčih Šmihel nad Mozirjem in Lepa Njiva. V omenjenih
naseljih se zagotavlja možnost prostorskega razvoja obstoječih
dejavnosti kot so gasilstvo, trgovine, dejavnost kulturnih in vaških
domov, dejavnost šol, vrtcev. |
(4) Gospodarske dejavnosti se razvijajo zlasti na območju gospodarske
cone Cinkarna ter območju obstoječih dejavnostih v naseljih Brezje
(Sela) in Ljubija (Sp. Preseka). Kmetijska proizvodnja se razvija na
območju naselij Ljubija, Loke pri Mozirju in Mozirje. |
(5) Turizem se usmerja zlasti v turistični center Radegunda (Žekovec) v
navezavi s smučarskim centrom Golte in v razvoj Mozirskega gaja. Za
potrebe smučišča je predvidena gradnja apartmajev ter ureditev parkirnih
površin. V naselju Loke pri Mozirju je predvidena ureditev turističnega
območja s kampom ob Gozdni šoli ob Savinji ter ureditev kampa v sklopu
kmetije kot dopolnilna dejavnost. |
S
prostorskim razvojem se turizem usmerja tudi v občinsko središče
Mozirje, kjer se razvija hotelski turizem v povezavi z drugimi
nastanitvenimi kapacitetami. V naselju Ljubija je ob jezeru predvidena
gradnja apartmajev. Turizem se kot pomemben razvojni element usmerja
tudi na območja razpršene poselitve kot dopolnilna dejavnost na
kmetijah. Pohodniški turizem se razvija v naselju Šmihel nad Mozirjem v
povezavi s krajinskim parkom Golte in v drugih naseljih v sklopu
obstoječih kulturnih znamenitosti ter naravnih vrednot. |
(6) Šport in rekreacija ter prostočasne dejavnosti v naravi se usmerjajo
predvsem na območja, kjer so že razviti. Šport in rekreacija se
prednostno usmerjata na širše območje Golt. Na območju občinskega
središča Mozirje se šport in rekreacija razvijata v sklopu obstoječega
športnega centra ter v povezavi s turizmom in prostočasnimi dejavnostmi
na območju Mozirskega gaja. Na območju Gozdne šole se v sklopu razvoja
turizma zagotovijo tudi površine za oddih, šport in rekreacijo. Spodbuja
se razvoj športa in rekreacije ob Savinji (čolnarjenje, ribolov, kopanje
…). |
|
37. člen |
|
(sanacija in prenova razpršene gradnje) |
|
(1) Območja sanacije razpršene gradnje, ki se vključi v naselje, so na
območjih naselij Lepa Njiva (Lepa Njiva, Ržiše), Ljubija (Zg. Preseka),
Loke pri Mozirju (Zg. in Sp. Loke), Mozirje in Radegunda (Trnavče in
Žekovec). |
(2) Območja sanacije razpršene gradnje, ki se opredelijo kot novo
naselje, so na Lepi Njivi (Završe), v Ljubiji (tri območja sanacije
razpršene gradnje, ki se opredelijo kot novo naselje: Kolovrat, Sp.
Preseka, Škrubov Vrh). |
(3) Območja sanacije razpršene gradnje, ki se opredeli kot posebno
zaključeno območje poselitve, je v naselju Lepa Njiva (Završe). |
|
38. člen |
|
(ohranjanje poselitve na območjih
razpršene poselitve) |
|
(1) Razpršena poselitev kot avtohtoni vzorec v prostoru se pojavlja na
celotnem območju Občine Mozirje. Razpršena poselitev se pojavlja v
obliki samostojnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih,
raztresenih in razpostavljenih naselij. |
(2) Na območjih avtohtone poselitve se poselitev ohranja. Razvoj
poselitve se na ta območja usmerja z zagotavljanjem ustreznih površin za
bivanje in opravljanje dejavnosti, z zagotavljanjem ustrezne
dostopnosti, urejanjem komunalne infrastrukture in posodabljanjem
elektronskih komunikacij. |
|
39. člen |
|
(urbanistično oblikovanje naselij) |
|
(1) Na območjih, ki so zaradi arhitekturne dediščine in značilnosti
stavbarstva prepoznana kot kulturna dediščina ter na vplivnih območjih
objektov kulturne dediščine, se trajno ohranjajo obstoječe kakovosti
prostora. Na teh območjih se trajno ohranjajo tudi obstoječe vedute. |
(2) Na območju starega trškega jedra Mozirje in Šmihela nad Mozirjem, ki
sta zavarovana kot kulturna spomenika, se varuje primarna, naselbinska
zasnova (komunikacijska mreža, parcelacija, nezgoščena obcestna
pozidava, razporeditev javnih in internih odprtih prostorov ipd.).
Varuje se vedute na naselja ter poglede iz naselij, podoba naselij v
prostoru (mase, gabariti objektov, oblike strešin, vrste kritine,
obcestne podobe fasad, ipd.) in odnos med posameznimi stavbami ter
odprtim prostorom. Varuje se celotno stavbno tkivo glede na valorizacijo
objektov, ohranja prostorsko pomembne naravne prvine v prostoru
(vodotok, drevesa) ter varuje morfološko, zgodovinsko strukturo naselij. |
(3) Pri posegih na vedutno občutljivih območjih v neposredni bližini
trškega jedra Mozirja ter pri sanaciji industrijskega območja ob cerkvi
svetega Nikolaja v Ljubiji se zagotavlja kakovostno in celovito urejanje
prostora. V neposredni bližini trškega jedra Mozirje se pri gradnji
objektov upošteva tradicionalni urbanizem, tlorisni in višinski gabariti
objektov pa morajo upoštevati varovanje podobe naselja ter vedut. |
(4) Na območju razpršene poselitve se ohranja vzorec obstoječe
razporeditve objektov in gabariti objektov zaradi ohranjanja krajinskih
značilnosti prostora. |
|
2.8 Usmeritve za razvoj v krajini |
|
2.8.1 Razvojna območja za posamezne
dejavnosti, ki so vezane na naravne vire |
|
40. člen |
|
(splošne usmeritve) |
|
(1) Prepoznavnost Občine Mozirje predstavlja skupek značilnosti zgradbe
in simbolnih pomenov krajine (Dobrovlje, Loke, obvodni prostor Savinje,
gozdnata območja Golt, Radegunde, Šmihela, Lepe Njive, itd.), značilni
arhitekturni elementi in umeščenost teh v prostoru (značilni celki,
kozolci ob naselju, cerkve, značilna trška jedra vasi). Pri razvoju
krajine se primarno upošteva ohranjanje obstoječih krajinskih
značilnosti in prvin Zgornje Savinjske doline, ohranjanje kmetijske
rabe, varovanje naravnih in kulturnih kakovosti prostora ter vzdržna
raba prostorskih potencialov, ob istočasnem zagotavljanju gospodarskega
razvoja. Pri ureditvah se upoštevajo enote in območja kulturne
dediščine, njihova vplivna območja in funkcionalna okolica. |
(2) Pri posegih se zagotavljata ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih
struktur, ki sta pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti
(nepretrganost in povezanost), ugodno stanje habitatnih tipov, ki se
prednostno ohranjajo ter habitatov ogroženih vrst. |
(3) Za območje je značilna razgibana gričevnata krajina, z ohranjeno
tradicionalno kmetijsko krajino na obrobju, ter kmetijska krajina
dolinskega dna v ravninskih delih občine. Ohranja se obstoječa
intenzivnost kmetijstva in tradicionalna podoba strukt ure kmetijske
krajine. Ohranja in obnavlja se tradicionalna podoba naselij ter njihova
umestitev v krajini. |
(4) Razvojne dejavnosti občine se usmerjajo na območja, ki imajo za te
dejavnosti največji prostorski potencial in istočasno najmanjšo
prostorsko ranljivost. Pri določanju območij za dejavnosti je treba
upoštevati naravne kakovosti prostora, prisotnost naravnih virov in
ogroženost prostora zaradi naravnih in drugih nesreč. Na območju z
ostrejšimi vremenskimi razmerami ter v varovalnih gozdovih se ne dopušča
posegov v podtalje ali vegetacijo, kadar bi to zavrlo ali občutno
zmanjšalo sposobnosti obnavljanja naravne zarasti, še posebno pa, kadar
bi to spodbudilo erozijske procese. |
(5) Na območjih, ki so zaradi naravnih in kulturnih kakovosti spoznana
kot vrednejša, se zagotavlja njihovo skupno varstvo. |
(6) Območja ob vodotokih in hribovita, pretežno z gozdom porasla območja
občine, se smatrajo kot pretežno naravno ohranjena krajina. Na teh
območjih se raba usmerja v ekstenzivno kmetijstvo in turistično
rekreacijske dejavnosti. Osrednje območje severno in južno od Savinje in
posamezna območja doline se ohranja in razvija skladno s tradicionalno
kmetijsko rabo, ki je značilna za kulturno krajino na tem območju. |
(7) Posegi vodnega gospodarstva se osredotočajo na zagotavljanje
poplavne varnosti, ohranjanje obstoječih retenzijskih površin in
renaturacijo vodotokov. |
|
41. člen |
|
(kmetijstvo) |
|
(1) Kmetijska pridelava se prvenstveno usmerja na najboljša kmetijska
zemljišča, predvsem na območju ravninskega in hribovitega območja
občine, kjer so ugodni pogoji za kmetovanje. Predvsem z vidika pašne
živinoreje je treba ohranjati manjše komplekse kmetijskih površin v
hribovitih predelih občine. |
(2) Kmetijska zemljišča na hribovitih predelih občine se kot kakovostna
kulturna krajina ohranjajo v obsegu obstoječih kmečkih gospodarstev, ki
predstavljajo avtohtono razpršeno poselitev. |
(3) Kmetijske površine se glede na naravne lastnosti, lego, obliko in
velikost parcel delijo na najboljša in druga kmetijska zemljišča. Na
območjih drugih kmetijskih zemljišč, ki imajo praviloma slabši
pridelovalni potencial, se s kmetijsko dejavnostjo vzdržuje kulturna
krajina in preprečuje zaraščanje. Na teh območjih se spodbuja trajnostno
naravnan turizem, povezan z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji in
promocijo ter kakovostno rabo kulturne dediščine in kulturne krajine. V
kulturni krajini s prepoznavnimi kulturnimi in simbolnimi vrednostmi je
treba ohranjati obstoječo kmetijsko rabo in krajinske vzorce. To še
posebej velja za območje Šmihela nad Mozirjem v osrednjem severnem delu
občine, ki je območje nacionalne prepoznavnosti z vidika kulturnega in
simbolnega pomena krajine, z visoko gostoto kulturne dediščine in
številnimi medsebojnimi, zgodovinsko odvisnimi povezavami. |
(4) Na območjih avtohtone razpršene poselitve (samotne kmetije, celki),
ki imajo zaradi naravnih lastnosti slabše razmere za kmetijsko pridelavo
(strma, hribovita in slabše dostopna območja), se preprečuje opuščanje
kmetijske dejavnosti ter zaraščanje kmetijskih površin. Na teh kmetijah
se uvajajo in razvijajo dopolnilne dejavnosti, trajnostno naravnan
turizem in sonaravna ter ekološka kmetijska pridelava. |
(5) Najboljša kmetijska zemljišča, ki predstavljajo temelj proizvodnje
hrane, je treba v čim večji možni meri ohranjati v kmetijski rabi. Trase
infrastrukturnih objektov se na najboljša kmetijska zemljišča usmerjajo
le, kadar so izčrpane vse druge možnosti. Trase infrastrukturnih vodov
se v čim večjem obsegu izogibajo predvsem območjem sklenjenih kmetijskih
površin. Novi posegi ne smejo razdrobiti obstoječe posestne strukture. |
(6) Pri izvajanju kmetijske dejavnosti se zagotavlja varstvo naravnih
vrednot in ohranja biotska raznovrstnost. Spodbuja se naravi prijazne
oblike kmetovanja (ekološko kmetovanje, integrirana pridelava) in takšno
rabo zaraščajočih se kmetijskih površin, ki zagotavlja ohranjanje
naravnih vrednot in območja biotske raznovrstnosti, še posebej na
habitatnih tipih travišč, starih sadovnjakov, na ekološko pomembnih
območjih in posebnih varstvenih območjih. Na večjih kmetijskih površinah
se ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo omejki, živice, gozdni otoki,
osamela drevesa in vodna telesa. |
|
42. člen |
|
(gozdarstvo) |
|
(1) Gozdovi v občini zavzemajo več kot polovico vseh površin. V
hribovitih, gozdnatih predelih občine se s prebiralno sečnjo spodbuja
sonaravno lesno proizvodnjo. Gospodarjenje v gozdovih z velikim
krajinskim, ekološkim in rekreacijskim pomenom se izvaja skladno s temi
funkcijami gozdov. Kjer pa so ekološke in socialne funkcije še posebej
poudarjene (prva stopnja), krčitve gozdov praviloma niso dopustne. |
(2) Na območju Občine Mozirje je območje gozdnega rezervata na območju
Golt ter območja varovanih gozdov ob reki Savinji ter na območju Golt.
Varovalni gozdovi in gozdni rezervat se urejajo v skladu z varstvenim
režimom. |
(3) Na gozdnatih predelih se ohranja sklenjenost gozdnih površin in
stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju habitatnih
tipov na ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih.
Ohranjajo se gozdne površine na območjih, ki so zaradi določenih
značilnosti (strmina, lega, erozija) manj primerna za druge rabe. V
območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki omogočajo gensko
povezanost njihovih populacij, se gozdove (in druge oblike naravnih
prvin) ohranja v čim bolj naravnem stanju. |
(4) Na območjih, kjer prihaja do prepletanja gozdarske in kmetijske
dejavnosti, se varujejo gozdne zaplate in gozdni koridorji, ki dajejo
obstoječi kulturni krajini značilno podobo. Gozdne površine ob robovih
naselij, ki imajo na prvi stopnji poudarjene ekološke (klimatska
funkcija) in socialne funkcije (higiensko-zdravstvena, rekreacijska
funkcija), se ohranja in vključuje v zelene sisteme naselij. |
(5) Pri posegih v območju gozdov je treba preprečevati pretirano
fragmentacijo gozdov. Upoštevati je treba razvojne potrebe gozdarstva in
drugih dejavnosti, ki imajo v gozdnem prostoru svoje interese. Posegi in
dejavnosti v gozdnem prostoru, ki onemogočajo zagotavljanje ekoloških,
socialnih in proizvodnih funkcij gozda ali poslabšujejo možnosti
njihovega uresničevanja, niso dopustni. |
(6) Zagotoviti je treba dostope do gozdnih zemljišč, na katerih se
izvaja gospodarska izraba gozdov s poudarjeno lesno-proizvodno funkcijo.
Pri urejanju gozdnih prometnic se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in
ohranja biotska raznovrstnost, zlasti na ekološko pomembnih območjih in
posebnih varstvenih območjih. |
(7) Na območju vodnih virov se varuje in ohranja gozdna vegetacija v
njihovi okolici. V gozdovih s poudarjeno hidrološko funkcijo je strogo
prepovedano odlaganje odpadkov, osuševanje, izkopavanje in nasipanje
materiala. To v splošnem velja za vse gozdne površine. |
|
43. člen |
|
(vode) |
|
(1) Vode se izkoriščajo za oskrbne, gospodarske in rekreacijske namene,
pri čemer je treba zagotavljati njihovo varstvo v smi slu trajnega
ohranjanja kemijskega in ekološkega ravnovesja. Upoštevati in varovati
je treba tudi ekološki, krajinski in doživljajski pomen voda v krajini. |
(2) Z vidika varovanja voda ter vodnega in obvodnega prostora so
predlagani sledeči ukrepi in usmeritve: |
– varovanje naravnega in sonaravnega odtočnega režima voda, |
– varovanje podzemnih voda, |
– zagotavljanje dolgoročnih in trajnih protierozijskih ukrepov. |
(3) Znotraj poplavnega območja so prepovedane vse dejavnosti in posegi,
ki lahko imajo v primeru poplav škodljiv vpliv na vode, vodna ter
priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost. Na teh območjih
se izvajajo le posegi, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim
delovanjem voda. |
(4) Dejavnosti in posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in
priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem
voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili
razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov, so na vodnem in priobalnem
zemljišču prepovedani. Med te dejavnosti spadata tudi gnojenje in
uporaba fitofarmacevtskih sredstev v kmetijske namene. Uporabniki
kmetijski zemljišč ne smejo gnojiti zemljišč tik ob vodotokih oziroma
zemljišč, ki so skladno z veljavno zakonodajo bližje od predpisanega
odmika. |
(5) Zagotavlja se dostop za potrebe vzdrževanja vodotoka ter prost
prehod do vodnega in priobalnega zemljišča. Na vodnih in priobalnih
zemljiščih zato ni dovoljeno graditi objektov ali postavljati drugih
trajnih ovir. Na teh območjih so dopustne ureditve rekreacijskih poti in
športnih površin, namenjenih rekreaciji v naravnem okolju. Hkrati je
treba ohranjati vegetacijske zaščitne pasove. |
(6) Naravne retenzijske površine (mokrišča in poplavne površine izven
naselij), ki služijo razlivanju poplavnih voda, je treba zavarovati pred
nadaljnjo gradnjo. V primeru, da pride do zmanjšanja obstoječih površin,
je treba zagotoviti nadomestne retenzijske površine. |
(7) Ob upoštevanju ekološkega pomena obvodnega rastja je treba ohranjati
in vzdrževati vegetacijske pasove ob vodotokih, saj predstavljajo
hrbtenico zelenih sistemov v območjih intenzivne urbane ali agrarne rabe
in preprečujejo širjenje površinskega onesnaženja v vodotoke. Na
območjih kmetijskih obdelovalnih površin se na novo vzpostavlja in
varuje obstoječe vegetacijske varovalne pasove (širine minimalno 5 m na
vsako stran vodotoka). Pri kmetijski proizvodnji se upošteva kriterije
za gnojenje pri sonaravnih oblikah kmetijstva in dobro kmetijsko prakso. |
(8) Pri hidroenergetski izrabi vode je treba zagotavljati ugodno stanje
vodotoka oziroma zagotavljati pogoje za ohranitev vodnih in obvodnih
habitatov ter ekološko povezanost habitatov na širšem območju. Pretok
mora omogočati naravno dinamiko reke in njenih pritokov, kar je pomembno
tudi zaradi zagotavljanja ustreznega življenjskega okolja
kvalifikacijskih živalskih in rastlinskih vrst ter habitatnih tipov na
varovanem območju Nature 2000. |
(9) Pri ureditvah in dejavnostih na območju voda se zagotavlja varstvo
naravnih vrednot in ohranja biotska raznovrstnost. Posege v krajini se
ne usmerja v obvodni pas vodotoka. Pri zajezitvah vodotokov in odvzemu
voda se zagotavlja pogoje za ohranitev vodnih in obvodnih biotopov ter
ekološko povezanost biotopa pred in za zajezitvijo. |
(10) Za območje občine je izdelana študija »Izdelava kart poplavne in
erozijske nevarnosti ter kart razredov poplavne in erozijske nevarnosti
na območju Občine Mozirje«. Na podlagi izdelane študije so iz Prikaza
stanja prostora razvidni razredi poplavne nevarnosti ter razredi
erozijske nevarnosti. Posegi na poplavna območja se izvajajo v skladu z
veljavnim predpisom, ki ureja pogoje in omejitve za izvajanje dejavnosti
in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi
povezane erozije celinskih voda in morja. |
(11) Na reguliranih vodotokih se omogoči izboljšanje njihovega
hidromorfološkega stanja. V primerih regulacij, pri katerih so bile
uničene površine za zadrževanje visokih voda, naj se pretehta možnost
sanacije z zadrževanjem visokih voda na poplavnih površinah ob vodotoku.
Preprečuje se onesnaževanje voda z ustreznimi prostorskimi in tehničnimi
rešitvami, onesnažene vodotoke oziroma njihove dele se ustrezno sanira. |
|
44. člen |
|
(turizem in rekreacija) |
|
(1) Turistične in športno-rekreacijske dejavnosti se usmerjajo tako, da
ne zmanjšujejo naravnih in kulturnih kakovosti prostora ter da se
preprečujejo konflikti z drugimi obstoječimi rabami v prostoru. Spodbuja
se razvoj trajnostnih oblik rekreacije (pohodništvo, kolesarstvo) in
dejavnosti, ki so usklajene z naravnimi danostmi, v turistično ponudbo
pa se vključuje naravne vrednote ter kulturno dediščino. |
(2) Pri razvoju turizma in rekreacije se zagotavlja dvig kakovosti
ponudbe, ustrezna infrastrukturna opremljenost turistično rekreacijskih
območij in razvoj ter nadgradnja novih turističnih proizvodov in
programov. |
(3) V občini se oblikujejo turistična območja, ki se jih med seboj
poveže s kolesarskimi potmi. Hrbtenico turistične ponudbe v Občini
Mozirje predstavljajo turistično območje Žekovec v navezavi z Goltemi,
Gozdna šola ter medobčinsko in občinsko središče Mozirje, znotraj
katerega se v enoten turistični produkt poveže zlasti trško jedro, reko
Savinjo s pritokom Trnava, naravno kopališče Kopelce, Mozirski gaj in
Brdce. Skladno z usmeritvami razvoja turizma v krajini se naravno
kopališče predvidi tudi na območju Gozdne šole. Poleg omenjenega se
turizem usmerja tudi v Loke pri Mozirju (Sp. Loke), kjer se oblikuje
manjši kamp za šotore ter na območje turistične kmetije v naselju
Ljubija (Zg. Preseka), ker se s širitvijo zagotovi celotna ponudba
obstoječe kmetije. |
|
45. člen |
|
(mineralne surovine) |
|
(1) Na območju občine so evidentirani štirje nelegalni kopi, in sicer na
območju Dobrovelj in Radegunde ter dva na območju Lepe Njive. Za
nelegalni kamnolom na Dobrovljah je predvidena sanacija (brez
izkoriščanja mineralnih surovin), nelegalni kop se sanira v stanovanjsko
območje. Na parceli št. 681, k.o. Radegunda se na južnem delu ter
vzhodno od varovanega območja varovalnega gozda načrtuje sanacija
nelegalnega kopa z izkoriščanjem mineralnih surovin, po pridobitvi
koncesije za izkoriščanje. Za območje predvidene sanacije nelegalnega
kopa se izdela občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu
OPPN), v sklopu katerega se določijo tudi pogoji za izkoriščanje
mineralnih surovin, pogoji varstva okolja in način dokončne sanacije
okolja. |
(2) V zemljiškem katastru evidentirana nelegalna kopa na parcelnih
št. 541/1 in 1551, k.o. Lepa Njiva se prepustita biološki sanaciji, brez
izkoriščanja mineralnih surovin. |
(3) Vse manjše lokacije nelegalnih kopov se bodisi sanirajo (brez
izkoriščanja mineralnih surovin) ali prepustijo biološki sanaciji.
Odločitev za en ali drug poseg je odvisna od terena in morebitne
problematike, vezane na erozijo. |
(4) Pri določanju novih lokacij je treba upoštevati značaj dejavnosti in
zagotoviti čim manjši vpliv na prostor (hrup, prah, vibracije) ter
zagotavljati varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske
raznovrstnosti. Za nova območja, za katera se predvidi možnost
izkoriščanja mineralnih surovin, je treba še pred začetkom izvajanja
dejavnosti izdelati sanacijski načrt z opredeljenim načinom sanacije
(vzpostavitev prejšnje rabe prostora ali vzpostavitev pogojev za novo
rabo prostora) in po zaključku izkoriščanja sanacijo dejansko izvesti. |
(5) Območja izkoriščanja mineralnih surovin morajo biti dovolj oddaljena
od obstoječih stanovanjskih objektov in naselij, tako da njihova
dejavnost ni moteča za prebivalce. |
(6) Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju
občine. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin se izdela OPPN. |
|
2.8.2 Posebna območja, kjer se
ohranjajo in razvijajo prepoznavne kakovosti in vrednote prostora,
pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih
značilnosti |
|
46. člen |
|
(območja ohranjanja in razvijanja
prepoznavnih kakovosti in vrednot prostora, pomembnih z vidika
krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti) |
|
(1) Območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kakovosti in
vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in
arhitekturnih značilnosti v občini, so zlasti: |
– območje Lok pri Mozirju ter obrečni prostor Savinje, |
– severni del občine – Golte, Radegunda, Šmihel nad Mozirjem, Lepa
Njiva, |
– območje Dobrovelj pri Mozirju, |
– naselja, zavarovana kot naselbinska dediščina. |
(2) Za območje Lok pri Mozirju je značilna krajina dolinskega dna z
nepravilno drobno členjeno parcelacijo kmetijskih zemljišč. Kmetijsko
krajino na severu omejuje reka Savinja s še sklenjeno obrečno
vegetacijo. Med kmetijskimi zemljišči se pojavljajo posamezne gozdne
zaplate ter koridorji, ki dajejo krajini značilen videz. |
(3) Za območje Golt, Radegunde, Šmihela nad Mozirjem in Lepe Njive je
značilna avtohtona razpršena poselitev v obliki celkov in manjših
zaselkov. Poselitev je prisotna zlasti na pobočjih. Gozd se pojavlja v
strnjenih zaplatah in manjših opisih na mejah. Ob meji s sosednjima
občinama Rečica ob Savinji in Ljubno je umeščeno športno-rekreacijsko
območje Golte. Redka poselitev na mehko oblikovanih pobočjih členi
prostor in povečuje prostorsko pestrost. |
(4) Na območju Dobrovelj pri Mozirju se zlasti varuje krajinsko zgradbo,
ekološke procese sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini,
tipologijo krajinskih prvin in povezavo s stavbno in naselbinsko
dediščino. Prevladuje razpršena poselitev z značilnimi celki. |
(5) Na območju naselja Šmihel nad Mozirjem ter trškega jedra Mozirje, ki
sta zavarovana kot naselbinska dediščina, je poselitev kakovostno vpeta
v prepoznavno kulturno krajino ter ima tradicijo in kulturno zgodovinske
kakovosti. Prisotno je večje število objektov kulturne dediščine in
imajo kot naselje kakovosti urbanističnega spomenika. |
|
47. člen |
|
(usmeritve za ohranjanje kulturne
dediščine) |
|
(1) Občina Mozirje ima bogato kulturno dediščino. Predstavljajo jo enote
arheološke dediščine, sakralne in profane stavbne dediščine (cerkve,
hiše, kašče, kozolci itd.), memorialne dediščine (grobišče, spomenik) in
naselbinske dediščine. Status kulturne dediščine naselbinskega spomenika
imata trško jedro Mozirje in razloženo naselje Šmihel nad Mozirjem. V
občini je evidentiranih osem objektov sakralne stavbne dediščine,
šestinšestdeset enot profane stavbne dediščine, štiri enote memorialne
dediščine in štiri enote arheološke dediščine. |
(2) Pri posegih na registrirano kulturno dediščino in njena vplivna
območja se upošteva varstvene režime. Poleg območja zavarovane kulturne
dediščine se varuje tudi njeno vplivno območje, določeno iz
zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika. |
(3) Varstvo kulturne dediščine se zagotavlja s celostnim ohranjanjem
dediščine in preprečevanjem škodljivih vplivov nanjo ter s skrbjo za
uveljavljanje in razvoj sistema dediščine. Celostno ohranjanje se
uresničuje s trajnostnim razvojem in predstavlja sklop ukrepov, s
katerimi se zagotavlja nadaljnji obstoj in obogatitev dediščine, njeno
vzdrževanje, obnova, prenova, uporaba in oživljanje. Zagotovi se
ustrezno trajnostno uporabo dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in
načinom življenja in se ob tem obravnava dediščino kot dejavnik
vzdržnega prostorskega razvoja, kot razvojni in prostorski potencial.
Pred izvajanjem posegov je potrebna pridobitev kulturnovarstvenih
pogojev in kulturnovarstvenega soglasja ali po potrebi soglasja za
raziskavo in odstranitev dediščine. |
(4) Pri vseh posegih v prostor je treba objekte in območja kulturne
dediščine varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo. V
času izvajanja gradbenih del se spremlja vpliv vibracij na najbližje
objekte kulturne dediščine ter se glede na rezultate zavzamejo vsi
potrebni ukrepi. |
(5) V izogib obsežnim arheološkim raziskavam, ki niso skladne z
usmeritvami varovanja kulturne dediščine, naj bodo posegi v zemeljske
plasti minimalizirani, pri gradbenih posegih je treba poiskati
najustreznejše, specifične in posebne tehnične rešitve, ki posege v
zemeljske plasti omejijo na minimum. |
(6) V občini se nahajajo tudi enote propadajoče kulturne dediščine. To
so hiše, opuščeni kmečki objekti in kozolci ob naseljih, za katere se
poskrbi in obnovi na območjih, kjer predstavljajo značilne ambiente v
prostoru ali v okviru naselij, ker pomembno vplivajo na prepoznavnost
prostora. |
|
48. člen |
|
(usmeritve za ohranjanje narave) |
|
(1) Na območju občine so območja Natura 2000 (Grintovci, Savinja
Grušovje-Petrovče in Mesarska lopa), ekološko pomembna območja
(Kamniško-Savinjske Alpe, Dobrovlje-Čreta in Savinja
Grušovlje-Petrovče), naravne vrednote državnega in lokalnega pomena
(npr. Golte, Savinja s pritoki, idr.) ter zavarovana območja-krajinski
park Golte in naravni spomeniki Izvir Ljubija, Okno v Mozirski
Požganiji, Ledenica na Golteh, Brkova Tisa, Turkova bodika. |
(2) Na območju občine se zagotavlja ohranjanje naravnih kakovosti,
predvsem na območjih ohranjanja narave. To so: |
– zavarovana območja (krajinski park Golte, naravni spomeniki), kjer se
pri urejanju upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo
zavarovanih območij, kot jih določa predpis o razglasitvi naravnih
znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine
Mozirje, |
– naravne vrednote, ki se varujejo v skladu z varstvenimi usmeritvami za
posamezne zvrsti in glede na status naravnih vrednot. Na naravnih
vrednotah se lahko posegi in dejavnosti izvajajo le, če ni drugih
prostorskih in tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje
dejavnosti, pa tudi v tem primeru jih je treba opravljati tako, da se
naravna vrednota ne uniči ali ne spreminja lastnosti zaradi katerih je
spoznana kot naravna vrednota, |
– posebna varstvena območja (območja Natura 2000), kjer se posege
načrtuje tako, da se: ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter
habitatov rastlinskih ali živalskih vrst; ohranja ustrezne lastnosti
abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične
strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo; ohranja ali izboljšuje
kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov
habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze, kot so
zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje,
selitev in prehranjevanje živali; ohranja povezanost habitatov populacij
rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta
prekinjena. Pri izvajanju posegov in dejavnosti na območjih Natura 2000
se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na
habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Čas
izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar
najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin, in sicer:
živalim se prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti
ne ali v čim manjši možni meri sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir
oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti,
vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih
oblik ter prezimovanja; rastlinam prilagodi tako, da se omogoči
semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja. Na
območjih Natura 2000 se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter
gensko spremenjenih organizmov. Posegov in dejavnosti se ne izvaja na
pomembnejših delih življenjskih prostorov rastlinskih in živalskih vrst,
zaradi katerih je določeno območje Natura 2000 (npr. drstišča,
gnezdišča, selitvene poti), razen tistih dejavnosti, ki pomembno
prispevajo k doseganju ciljev varovanega območja, |
– ekološko pomembna območja so območja habitatnega tipa, dela
habitatnega tipa ali večje ekosistemske enote, ki pomembno prispevajo k
ohranjanju biotske raznovrstnosti. Za gradnjo objektov na teh območjih,
ki niso obenem območje Natura 2000, zavarovano območje ali območje
naravnih vrednot, ni treba pridobiti naravovarstvenih pogojev in
soglasja. Na ekološko pomembnih območjih se v primeru obstoja
alternativnih možnosti prostorske ureditve ne načrtujejo, če se zaradi
njihove izvedbe lahko bistveno poslabša ugodno stanje habitatnih tipov
ali vrst, zaradi katerih je ekološko pomembno območje opredeljeno, v
drugih primerih pa se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je
neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove
habitate čim manjši, |
– območja pričakovanih naravnih vrednot-območje karbonatov na območju
Golt. Pristojne institucije spremljajo posege v naravo, predvsem
zemeljska dela, pri katerih obstaja velika verjetnost odkritja novih
naravnih vrednot, predvsem geoloških in podzemeljskih geomorfoloških.
Zemeljska dela so namenjena odkrivanju, zagotavljanju dokumentiranja,
vrednotenju in ohranjanju na novo odkritih naravnih vrednot. |
(3) S predvidenimi posegi in dejavnostmi se zagotavlja varstvo naravne
ohranjenosti in biotske raznovrstnosti tudi na območjih ustvarjenih
kakovosti prostora. |
|
2.8.3 Usmeritve za območja za varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja ter
območja in objekti za potrebe obrambe |
|
49. člen |
|
(usmeritve za območja za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja) |
|
(1) Na ogroženih območjih, to je poplavnih, erozijskih in plazljivih
območjih, se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki
lahko te procese sprožijo. Na ogroženih območjih je treba omogočati
varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov, ki lahko
ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine. |
(2) Na poplavnih in erozijskih območjih Savinje in pritokov, kot so
prikazana v Prikazu stanja prostora na podlagi izdelane strokovne
podlage, se v skladu z veljavnim predpisom upoštevajo pogoji in omejitve
za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih
zaradi poplav in z njimi povezane erozije. |
Za
zmanjšanje poplavne ogroženosti so v skladu z izdelano študijo
predvideni naslednji ukrepi: |
– na
levem pritoku Trnave se zamenjajo prepusti pod Hribernikovo cesto in
prepusti pritoka v samem centru mesta do iztoka, |
– na
desnem pritoku Ločke struge se uredi strugo pritoka do izliva v Ločko
strugo, tako da pritok prevaja pretoke vsaj krajših povratnih dob. |
Na
erozijskih območjih vodotokov so z izdelano študijo za zmanjšanje
erozijske ogroženosti predvideni naslednji ukrepi: |
– sanacija Ločkega jezu z razširitvijo in delnim znižanjem prelivnega
polja, |
– sistem zaplavnih pregrad na Mozirnici nad Mozirjem, |
– večja zaplavna pregrada z umetno povečanim zadrževalnim prostorom na
Trnavi nad trgom (na mestu, kjer Trnava prehaja iz ozke doline proti
osrednjemu delu Mozirja). |
(3) Območje Občine Mozirje je erozijsko ogroženo. Na skoraj celotnem
območju občine veljajo običajni protierozijski ukrepi, le v majhnem delu
na vzhodu občine zahtevni ukrepi. Posegi na erozijskih območjih se
izvajajo ob upoštevanju prostorskih izvedbenih pogojev, določenih v
členu »erozijska, plazljiva in plazovita območja«. |
(4) V primeru naravnih ali drugih nesreč večjega obsega je treba
zagotoviti evakuacijo prebivalcev iz ogroženih območij ter njihovo
nastanitev v primerne objekte, rušenje neuporabnih objektov ter
odstranjevanje ruševin. |
(5) Zagotoviti je treba prostorske možnosti za pokop ljudi in živali.
Pokop ljudi naj se v primeru nesreč izvaja na obstoječi h pokopališčih,
ki morajo imeti zagotovljene prostorske možnosti za širitev. Pokop
živali se v primeru nesreč izvaja na ustreznih kmetijskih zemljiščih. |
(6) V skladu s karto projektnega pospeška tal se območje uvršča v
območje potresne nevarnosti, kjer je določen projektni pospešek tal
0.150 g. |
|
50. člen |
|
(območja in objekti za potrebe obrambe) |
|
V
občini ni evidentiranih območij, pomembnih za obrambo države. |
|
2.9 Usmeritve za določitev namenske rabe
zemljišč |
|
51. člen |
|
(splošne usmeritve) |
|
(1) Namenska raba stavbnih zemljišč je določena na podlagi veljavnega
prostorskega plana, usmeritev nosilcev urejanja prostora in izdelanih
strokovnih podlag ter ob upoštevanju razvojnih potreb in teženj. Stavbna
zemljišča so korigirana na parcelno mejo natančno oziroma določena na
podlagi dejanskega stanja v prostoru. |
(2) Namenska raba kmetijskih in gozdnih zemljišč je določena na podlagi
planskega akta občine, pri čemer je meja med kmetijskimi in gozdnimi
zemljišči določena na podlagi dejanske rabe kmetijskih in gozdnih
zemljišč. |
(3) Namenska raba »območja voda« in »območja prometne infrastrukture« je
določena na podlagi izdelanega geodetskega načrta za območje občine. |
|
2.10 Usmeritve za določitev prostorskih
izvedbenih pogojev |
|
52. člen |
|
(določitev prostorskih izvedbenih
pogojev) |
|
(1) Prostorski izvedbeni pogoji so določeni po namenski rabi prostora in
po posameznih enotah urejanja prostora, na območju katerih so določeni
predvsem pogoji, ki se nanašajo na posamezne varstvene režime. |
(2) Za območja, ki se urejajo z OPPN, so določeni posegi, ki jih je
možno izvajati do sprejetja OPPN, podani pa so tudi pogoji in usmeritve
za izdelavo OPPN. |
|
2.11 Konceptualni del prostorskega
razvoja urbanega središča Mozirje, za katerega je izdelan urbanistični
načrt |
|
53. člen |
|
(splošno) |
|
Na
območju Občine Mozirje je urbanistični načrt izdelan za medobčinsko in
občinsko središče Mozirje, ki sta mu zaradi prostorske in vsebinske
povezanosti, priključena dela naselij Ljubija in Loke pri Mozirju po
RPE. |
|
54. člen |
|
(koncept razvoja naselja) |
|
(1) Mozirje se prednostno usmerja v razvoj dejavnosti, vezanih na
turizem. |
(2) Koncept razvoja naselja Mozirje temelji na: |
1. revitalizacij mestnega jedra v smislu celovite prenove s poudarkom na
prenovi stavbnega fonda in infrastrukture, |
2.razvoju turizma, predvsem na območjih: |
– Mozirskega gaja, kjer se načrtuje razvoj parka, spremljajočih objektov
ter izvajajo druge ureditve za potrebe turizma (adrenalinski park ipd.)
ter ribištva, |
– Brdc, ob jugozahodni meji naselja na levem bregu Savinje, kjer se
omogoči razvoj turistične dejavnosti, |
– obstoječega hotela Benda, v sklopu katerega je predvidena širitev
obstoječe dejavnosti in ureditev parkirišča, |
– ob
Cesti na Lepo Njivo, kjer je predvidena gradnja apartmajev za potrebe
razširitve turistične ponudbe, |
3. razvoju centralnih dejavnosti na območjih: |
– južno oziroma vzhodno od regionalne ceste, na območju Mozirskih Lav.
Načrtujejo se kakovostne, ekološke in vizualno privlačne stavbe, npr. z
ozelenjenimi strehami. V pasu ob regionalni cesti se uredijo sprehajalne
poti, kolesarske steze, |
– severno od Upravnega centra Mozirje in severno od veterinarske
postaje, kjer je načrtovan razvoj obstoječih upravnih in drugih
centralnih dejavnosti, |
– snovne šole in vrtca Mozirje, kjer se omogoča razvoj in širitev
izobraževalnih dejavnosti, |
– severno od avtobusne postaje in južno od starega trškega jedra, kjer
se pri umeščanju centralnih dejavnosti ali stanovanj upošteva
občutljivost območja zaradi bližine starega trškega jedra Mozirje ter
zagotavlja kakovostno in celovito urejanje prostora. |
4. razvoju športa in rekreacije na območjih: |
– ob
šolskem kompleksu, kjer se ohranja obstoječe smučišče za potrebe šole in
vrtca in omogoča dogradnja obstoječih športnih igrišč, |
– južno od Savinje in vzhodno od Mozirskega gaja, na območju obstoječega
športnega kompleksa, |
5. razvoju stanovanjskih površin na območjih: |
– severno od Šmihelske ceste, na desnem bregu Savinje, vzhodno in
zahodno od ceste v Loke, ob Mlinski poti, severno oziroma severozahodno
od območja za turizem na Brdcah, na skrajnem severozahodnem delu Mozirja
ob nekdanjem strelišču. Na teh območjih se načrtuje strnjena
individualna pozidava, s čimer se naselje morfološko zaokroži z
dopolnitvijo praznih prostorov in ureditvijo roba naselja, |
– ob
Upravnem središču ter na delu Brdc, kjer je že obstoječa večstanovanjska
pozidava, ki se dopolnjuje z novimi večstanovanjskimi objekti, |
– Mozirskih Trat, kjer so površine namenjene domu za starejše oziroma
varovanim stanovanjem. Ob objektih se proti Savinji uredijo sprehajalne
poti za potrebe varovancev doma ter uredi območje naravnega kopališča
Kopelce, |
6. zelenih površinah, ki: |
– se
ohranjajo med regionalno cesto in trškim jedrom. Območje se uredi kot
odprti javni zeleni prostor, ki se nameni prireditvam in druženju.
Deloma se na območju lahko uredijo urbani vrtovi ali travnata igrišča, |
– se
ohranjajo ob Savinji in ob prometnicah. |
(3) Ohranja se območje obstoječega pokopališča v severnem delu naselja.
V sklopu pokopališča se uredijo dodatne parkirne površine. |
(4) Na območju kompleksa Cinkarne se načrtuje delna prenova na vplivnem
območju kulturne dediščine cerkve svetega Nikolaja. Razvoj proizvodnih
dejavnosti je načrtovan vzhodno od Cinkarne. |
(5) Prenovi se obstoječi jez ob Cesti v Loke ter zgradijo male
hidroelektrarni na Savinji. |
|
55. člen |
|
(koncept urbanističnega in
arhitekturnega oblikovanja) |
|
(1) V strukturi pozidave se ohranjajo značilnosti obstoječe gradnje,
predvsem v starem trškem jedru, ki je razglašeno kot kulturni in
zgodovinski spomenik. |
(2) Ob robovih naselja je nove soseske in območja dopustno urejati s
sodobnejšimi pristopi urbanistično-arhitekturnega oblikovanja. |
|
56. člen |
|
(koncept prometnega omrežja in javnega
potniškega prometa) |
|
(1) Na območju Mozirja je načrtovana rekonstrukcija obstoječega cestnega
omrežja, ki se dogradi na območjih predvidene pozidave. Istočasno se v
sklopu naselja uredijo oziroma dogradijo hodniki za pešce, avtobusna
postajališča in javna razsvetljava. |
(2) Za izboljšanje prometne pretočnosti in prometne varnosti se načrtuje
rekonstrukcija križišč na regionalni cesti, tako da se uredijo krožišča,
skupaj s pločniki in kolesarsko stezo. Novi krožišči sta predvideni na
križišču regionalne ceste s Hofbauerjevo ulico in Cesto v Loke (krožišče
Gaj) ter na stiku regionalne ceste in Savinjske ceste (krožišče Šola).
Prav tako je predvidena rekonstrukcija križišča Delejev jez. Ob
regionalni cesti se uredita tudi pločnik in kolesarska steza. |
(3) Uredi se mreža peš in kolesarskih poti, ki se povežejo v
funkcionalno celoto. Od tega so najpomembnejše povezave za pešce in
kolesarje v pasu ob regionalni cesti, ki še niso povsod izvedene in pa
nove povezave na območjih širjenja poselitve. |
(4) Nova parkirišča se urejajo na območjih predvidene pozidave ter v
navezavi na mrežo javnega potniškega prometa. Za razbremenitev trškega
jedra se lahko kot deloma javna parkirišča uporabljajo večja parkirišča
v bližini središča, in sicer dve predvideni parkirišči ob Hofbauerjevi
ulici, parkirišča ob domu za starejše, parkirišča ob turističnem
središču. |
|
57. člen |
|
(koncept zelenega sistema) |
|
(1) Zeleni sistem mora biti vpet med posamezne urbane strukture ter
le-te medsebojno ločevati. |
(2) Večja območja zelenega sistema v Mozirju so obvodno območje Savinje
s pritoki, pokopališče, park Mozirski gaj, športne površine (športna
centra ob Savinji in ob šoli), rekreacijske površine (smučišče za
potrebe šole in vrtca), zelene površine ob cesti (pas ob regionalni
cesti) in odprte zelene površine znotraj naselja (manjše parkovne
ureditve, otroška igrišča, drevoredi, urejene poti). Del zelenega
sistema so tudi kmetijske površine ter gozd. Ob novih območjih poselitve
se parkovno uredijo zelene površine in postavijo nova otroška igrišča. |
(3) Povezave zelenega sistema, preko grajenega tkiva mesta,
predstavljajo predvsem vodotoki z obvodnim prostorom in zelene površine
v pasu ob regionalni cesti. Na robu naselja se urejeni deli zelenega
sistema stikajo s kmetijskimi površinami ali gozdom. |
|
58. člen |
|
(lokalni energetski koncept) |
|
(1) Dolgoročno se za ogrevanje gospodinjstev, proizvodnih, centralnih in
ostalih objektov uporablja obstoječe toplovodno omrežje. Na omrežju se
izvajajo vzdrževalna dela in rekonstrukcije. Sistem se širi in dograjuje
skladno z širitvami poselitve. |
(2) Pri načrtovanju novih energetskih objektov in naprav se upošteva
načela varstva bivalnega in naravnega okolja ter izboljševanja kakovosti
prostora. Prostorski razvoj nove energetske infrastrukture se zagotavlja
v skupnih infrastrukturnih koridorjih. Pri umeščanju v prostor se
upoštevajo značilne naravne prvine (gozdni rob, podnožje pobočij,
reliefne značilnosti), podoba krajine ter grajena struktura, vidnost
naselja in značilni pogledi. Na območjih naselbinske kulturne dediščine
in v arheoloških območjih ima prednost nadzemna izvedba infrastrukturnih
vodov. Če to s tehničnega vidika ni mogoče, so posegi možni šele po
izvedbi predhodnih arheoloških raziskav v robnih delih območij
arheološke kulturne dediščine; vsi posegi v zemeljske plasti pa morajo
biti tlorisno in globinsko minimalizirani. |
(3) Spodbuja se raba obnovljivih virov energije. Predvideva se izgradnja
malih hidroelektrarn na Savinji in sončnih elektrarn, zlasti na strehah
obstoječih stavb (šola, vrtec in drugi javni objekti, proizvodna območja
itd. …). Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki,
postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni
dopustna. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina
ter v vplivnih območjih, je postavitev naprav za proizvodnjo električne
energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar
je pred tem treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in
kulturnovarstveno soglasje. |
(4) Skladno z Lokalnim energetskim konceptom Občine Mozirje se izvajajo
ukrepi za učinkovito rabo energije, kot so: sanacija oken, izolacij,
streh, dotrajanih ogrevalnih sistemov, prezračevanj v objektih, načinov
priprave sanitarne tople vode, razsvetljave in večjih kotlovnic.
Učinkovita raba energije se zagotavlja tudi na področju javne
razsvetljave. |
|
59. člen |
|
(koncept opremljanja z GJI) |
|
(1) Obstoječa komunalna mreža se razširi in dogradi na območjih, kjer je
predviden razvoj naselja ter prenova. Vse obstoječe in načrtovane
objekte se priključi na infrastrukturno omrežje. Komunalna
infrastruktura se združuje v koridorje, ki potekajo ob obstoječih in
načrtovanih prometnicah. |
(2) Obstoječa mreža transformatorskih postaj znotraj naselja oziroma ob
njenem robu zadovoljivo napaja vse porabnike. Ob nadaljnjem povečevanju
odjemne moči se praviloma povečuje moč obstoječih transformatorskih
postaj. Vse novogradnje se priključujejo na elektro omrežje. |
(3) V skladu s potrebami se dogradi in rekonstruira javna razsvetljava,
pri čemer je treba upoštevati predpise s področja svetlobnega
onesnaževanja in druge zahteve, ki izhajajo iz varstvenih režimov. |
(4) Na območju urbanističnega načrta je obstoječe vodooskrbno omrežje,
ki se ga v primeru nezadostnih kapacitet rekonstruira. Novogradnje se
priključujejo na vodovodno omrežje. |
(5) Znotraj območja mesta je zgrajeno kanalizacijsko omrežje, ki je
zgrajeno v mešanem, delno pa tudi v ločenem sistemu. Kanalizacijsko
omrežje Mozirja se navezuje na centralno čistilno napravo, ki se nahaja
vzhodno od območja urbanističnega načrta. Dolgoročno je treba na območju
celotnega mesta zgraditi ločen sistem odvajanja odpadnih voda. Pred
izpustom padavinskih voda v vodotoke je treba poskrbeti za njihovo
zadrževanje. Na območjih predvidenih širitev naselja je treba urediti in
razširiti omrežje odvajanja komunalnih odpadnih in padavinskih voda. |
(6) Zagotovi se enakomerna pokritost z elektronskimi komunikacijami na
celotnem območju mesta. Pri načrtovanju novih posegov v prostor je treba
upoštevati obstoječe telekomunikacijsko omrežje, ki ga je treba
zaščititi oziroma prestaviti, v kolikor bi le-to oviralo razvoj novih
dejavnosti. Za vse predvidene širitve je treba načrtovati novo ali pa
razširitev obstoječega telekomunikacijskega omrežja. Do posameznih novih
objektov se predvidijo nove trase telekomunikacijskih vodov, do novih
območij širitev grajene strukture se predvidijo novi telekomunikacijski
vodi. Skladno z razvojem na tem področju se omogoči posodobitev omrežja
z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami. |
(7) Znotraj območja mesta je zgrajeno toplovodno omrežje. Pri umeščanju
novih objektov v prostor je treba upoštevati obstoječe trase in se jim
prilagajati, v kolikor je to možno in načrtovane objekte priključiti na
toplovodno omrežje. V skladu z izvedbo predvidenih posegov je treba
povečevati priključne moči na posameznih območjih. |
|
III. IZVEDBENI DEL |
|
3.1 Splošne določbe |
|
60. člen |
|
(vsebina izvedbenega dela) |
|
Izvedbeni del OPN za celotno območje občine po posameznih enotah
urejanja prostora določa: |
– območja namenske rabe prostora, |
– prostorske izvedbene pogoje, |
– območja, za katere se pripravi OPPN. |
|
61. člen |
|
(namenska raba prostora) |
|
(1) Območje občine se glede na osnovno namensko rabo deli na: območja
stavbnih zemljišč, območja kmetijskih zemljišč, območja gozdnih
zemljišč, območja voda in območja drugih zemljišč. |
(2) Podrobnejša namenska raba je v grafičnem delu OPN določena v skladu
s predpisom, ki določa vsebino, obliko in način priprave občinskega
prostorskega načrta. Določeni podrobnejši namenski rabi prostora (npr.
SS, SK itd.) so na nekaterih površinah dodane še podrobnejše členitve
rabe glede na dejavnosti ali tipiko objektov (npr. SSig). |
(3) Podrobnejša namenska raba prostora ter členitve podrobnejše rabe so
razvidne iz spodnje tabele. |
Osnovna namenska raba prostora |
Podrobnejša namenska raba prostora in
členitve |
Grafični znak namenske rabe |
I. območje stavbnih zemljišč |
S |
Območja stanovanj |
|
|
SS |
Stanovanjske površine |
SS |
|
Površine večstanovanjske pozidave |
SSvs |
|
Površine prostostoječe
poslovno-stanovanjske pozidave |
SSig |
|
SB |
Stanovanjske površine za posebne namene |
B |
|
SK |
Površine podeželjskega naselja |
SK |
|
SP |
Površine počitniških hiš |
SP |
|
C |
Območja centralnih dejavnosti |
|
|
CU |
Osrednja območja centralnih dejavnosti |
CU |
|
CD |
Druga območja centralnih dejavnosti |
CD |
|
Površine za izvajanje dejavnosti vzgoje in
izobraževanja |
CDsb |
|
Površine za izvajanje verske dejavnosti |
CDr |
|
I |
Območja proizvodnih dejavnosti |
|
|
IG |
Gospodarske cone |
IG |
|
IK |
Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
IK |
|
B |
Posebna območja |
|
|
BT |
Površine za turizem (hoteli, apartmaji in
drugi nastanitveni objekti) |
BT |
|
BD |
Površine drugih območij |
BD |
|
Z |
Območja zelenih površin |
|
|
ZS |
Površine za oddih, rekreacijo in šport |
ZS |
|
ZP |
Parki |
ZP |
|
ZK |
Pokopališča |
ZK |
|
ZD |
Druge urejene zelene površine |
ZD |
|
P |
Območja prometnih površin |
|
|
PC |
Površine cest |
PC |
|
Površine mostov in drugih premostitvenih
objektov čez vodo |
PCvc |
|
PO |
Ostale prometne površine |
PO |
|
T |
Območja komunikacijske infrastrukture |
T |
|
O |
Območja okoljske infrastrukture |
|
|
Čistilne naprave |
Očn |
|
Vodohrani, zbiralniki pitne vode, črpališča |
Ov |
|
E |
Območja energetske infrastrukture |
|
|
Energetska infrastruktura |
E |
|
Male hidroelektrarne |
Evc |
|
Sončne elektrarne |
Es |
|
A |
Območja razpršene poselitve |
|
|
Površine razpršene poselitve |
A |
|
Površine razpršene poselitve (turistični
objekti) |
Abt |
|
Površine razpršene poselitve
(kmetijsko-gozdarski objekti) |
Aik |
|
Površine razpršene poselitve (obrt) |
Aig |
|
Površine razpršene poselitve (počitniške
hiše) |
Asp |
|
Razpršena gradnja |
|
|
Objekti kot stanje prostora (fundusi) |
|
II. območja kmetijskih zemljišč |
K |
Območja kmetijskih zemljišč |
|
Najboljša kmetijska zemljišča |
K1 |
Druga kmetijska zemljišča |
K2 |
III. Območja gozdnih zemljišč |
G |
Gozdna zemljišča |
|
Lesno-proizvodni gozd |
G |
Varovalni gozd |
Gv |
Gozdni rezervat |
Gr |
Gozd s poudarjeno izobraževalno funkcijo |
Gzp |
Vegetacija ob vodotokih |
Gvc |
IV. Območja voda |
V |
Površinske vode |
|
Celinske vode |
VC |
Območja vodne infrastrukture |
VI |
V. Območja drugih zemljišč |
L |
Območja mineralnih surovin |
|
Površine nadzemnega pridobivalnega prostora |
LN |
|
62. člen |
|
(enote urejanja prostora) |
|
(1) Območje občine je razdeljeno na enote urejanja prostora (v
nadaljnjem besedilu EUP). |
(2) EUP so določene glede na namensko rabo prostora, značilnosti
prostora ali glede na varstvene režime. |
(3) EUP so označene z dvočrkovno oznako naselja, opredeljenega po RPE,
ter zaporedno številko enote (npr. Mozirje 01 – MO01). EUP, ki so
določene vodotokom imajo dodano še eno zaporedno številko (npr. BR38-1,
LN58-1 itd.). |
(4) Legenda črkovnih oznak naselja: |
– Brezje: BR, |
– Dobrovlje pri Mozirju: DO, |
– Loke pri Mozirju: LO, |
– Lepa Njiva: LP, |
– Ljubija: LU, |
– Mozirje: MO, |
– Radegunda: RA, |
– Šmihel nad Mozirjem: SM. |
|
63. člen |
|
(prostorski izvedbeni pogoji in določila
za uporabo) |
|
(1) Prostorski izvedbeni pogoji se delijo na: |
– splošne prostorske izvedbene pogoje, ki veljajo za celotno območje
občine, |
– podrobne prostorske izvedbene pogoje, ki so določeni za posamezno
namensko rabo prostora in |
– posebne prostorske izvedbene pogoje, v kolikor so ti za posamezno
enoto urejanja prostora določeni. |
(2) V primeru neskladja med prostorskimi izvedbenimi pogoji se upošteva
najprej posebne prostorske izvedbene pogoje, nato podrobnejše in zatem
splošne prostorske izvedbene pogoje, ki veljajo, če posebni ali
podrobnejši pogoji ne določajo drugače. |
(3) Za območja predvidenih OPPN so podani pogoji, ki jih je treba
upoštevati do njihove izdelave. |
|
3.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji |
|
3.2.1 Splošni prostorski izvedbeni
pogoji glede dopustnih gradenj in namembnosti objektov |
|
64. člen |
|
(vrste dopustnih gradenj) |
|
(1) V kolikor ta odlok ne določa drugače, so na celotnem območju Občine
Mozirje dopustne gradnje novih objektov (dozidave, nadzidave), spremembe
namembnosti v skladu z določili odloka, rekonstrukcije in odstranitve
obstoječih objektov ter vzdrževanje objektov. |
(2) Ne glede na določila prejšnjega odstavka tega člena, so na objektih
in v območjih varovane kulturne dediščine posamezne vrste gradenj
dopustne le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, pri čemer je
pred tem treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno
soglasje. |
(3) Dozidave, nadzidave, rekonstrukcije ter vzdrževanje objektov je
dopustno le na zakonito zgrajenih objektih in s pridobitvijo ustreznih
soglasij oziroma dovoljenj. |
(4) Odstranitve objektov, z izjemo enostavnih objektov, prizidkov
oziroma pomožnih objektov, niso dovoljene na območju kulturne dediščine,
kjer bi lahko zaradi rušitve objekta prišlo do rušenja obstoječe
morfologije naselja kot celote. Odstranitve so dopustne v primeru, če je
investitor pridobil ustrezno soglasje pristojne službe za varstvo
kulturne dediščine oziroma bo po rušitvi na mestu odstranjenega objekta
postavil nov objekt, ki bo po velikosti, arhitekturnem oblikovanju in
namembnosti enak odstranjenemu objektu in bo za gradnjo novega objekta
pridobil vsa potreba soglasja in dovoljenja. |
(5) Na celotnem območju občine je dovoljena gradnja gradbenih
inženirskih objektov ter vseh objektov in naprav gospodarske javne
infrastrukture kot npr. vodov in naprav vodovodnega omrežja, vodov in
naprav kanalizacijskega omrežja (padavinska kanalizacija in kanalizacija
za komunalne odpadne vode), distribucijskega plinovodnega omrežja,
toplovodnega omrežja, elektroenergetskega omrežja ter omrežja javne
razsvetljave. Gradnja prenosnega plinovodnega omrežja, nadzemnih in
podzemnih elektroenergetskih objektov, vodov in naprav ter vodov
komunikacijskih omrežij je dovoljena le pod posebnimi zakonsko
določenimi pogoji. Na območju obstoječih žičnic in pripadajočih objektov
ter naprav so dopustne rekonstrukcije, vzdrževanje in gradnja
nadomestnih žičniških objektov ter naprav. |
(6) Na strehah objektov so dovoljeni tudi kolektorji za ogrevanje vode
ter fotonapetostni paneli za proizvodnjo električne energije. Na
objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev
in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni dopustna. Na
objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v
vplivnih območjih, je postavitev naprav za proizvodnjo električne
energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar
je pred tem treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in
kulturnovarstveno soglasje. |
(7) Na zakonito zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni z
namensko rabo prostora, so dopustne rekonstrukcije, vzdrževalna dela,
dozidave, nadzidave in odstranitev objektov. Za potrebe razvoja
obstoječih dejavnosti v legalno zgrajenih objektih je dopustna tudi
gradnja novih objektov, ki jih posamezna dejavnost potrebuje za svoj
razvoj, ne glede na vrste objektov, navedenih po posameznih EUP v
podrobnejših PIP. Gradnja novih objektov iz prejšnjega stavka ni
dopustna v primerih, ko je to v nasprotju z varstvenim režimom ali s tem
ne soglašajo pristojni soglasodajalci. |
|
65. člen |
|
(splošni prostorski izvedbeni pogoji
glede namena in možnosti spremembe namembnosti objektov) |
|
(1) Na posamezno območje znotraj predvidene enote urejanja prostora ni
dovoljeno vnašanje dejavnosti, ki bi bistveno ogrožale sedanjo
namembnost ter negativno vplivale na obstoječo funkcijo naselja oziroma
ureditve. |
(2) Sprememba namembnosti obstoječih objektov na območjih razpršene
gradnje ni dovoljena. |
|
3.2.2 Splošni prostorski izvedbeni
pogoji glede lege zahtevnih in manj zahtevnih objektov |
|
66. člen |
|
(regulacijske črte) |
|
Pri
umeščanju novih objektov v prostor se upoštevajo črte oziroma gradbene
linije ob glavni dostopni cesti, ki jih tvorijo in narekujejo že
zgrajeni objekti. |
|
67. člen |
|
(odmiki) |
|
(1) Nove stavbe, ki so uvrščene med zahtevne in manj zahtevne objekte
(nad in pod terenom) morajo biti z najbolj izpostavljenim delom strehe
(napuščem) od meje sosednjih parcel oddaljene za najmanj 4 m. Manjši
odmiki od predpisanih so dopustni na podlagi soglasja mejaša oziroma
upravljavca gospodarske javne infrastrukture, če se z načrtovano
ureditvijo posega v infrastrukturni varovalni pas ter v primeru iz
prejšnjega člena tega odloka. |
(2) Ne glede na določila prejšnjega odstavka tega člena morajo biti
razmiki med stavbami najmanj tolikšni, da so zagotovljeni
svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji ter da
je v okviru parcele in predvidene rabe možno normalno izvajanje
vzdrževalnih del ter intervencije v primeru požara in drugih nesreč. |
(3) Novi objekti se morajo od roba cestišča javne ceste odmakniti
najmanj 1,5 m. Odstopanje je možno v soglasju z upravljavci gospodarske
javne infrastrukture oziroma kadar morajo zaradi obstoječega stanja
stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji dela naselja ali
naselja kot celote oziroma za naselja, za katera veljajo pogoji varstva
kulturne dediščine. |
(4) Ograje med posameznimi parcelami se postavijo na mejo zemljiških
parcel obeh lastnikov, s čimer morata soglašati oba lastnika mejnih
parcel. V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o postavitvi ograje na
parcelno mejo ne soglašata, mora biti ograja od sosednjega zemljišča
oddaljena za najmanj 0.5 m. Pri predpisanem odmiku za 0.5 m mora vsak
lastnik vzdrževati svoj del ograje ter čistiti svoj del vmesnega
prostora med ograjo in parcelno mejo. |
(5) Če je sosednje zemljišče javna cesta, je najmanjši odmik ograje ali
opornega zidu od ceste 1.0 m, razen če upravljavec ceste soglaša z
manjšim odmikom. Za postavitev ograje in opornega zida ob javnih cestah
je treba pridobiti soglasje upravljavcev, ki določijo ustrezne odmike in
višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter
predvidenih ureditev. |
(6) Med javno površino in uvozom na parkirišče, dvorišče ali v garažo
oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom
pot do parkirnih (garažnih) mest, je treba zagotoviti najmanj 5 m
prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop
do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje. |
(7) Nove stavbe morajo biti oddaljene od gozdnega roba najmanj 10 m.
Manjši odmik je dopusten na podlagi soglasja pristojnega zavoda za
gozdove. |
|
3.2.3 Splošni prostorski izvedbeni
pogoji glede velikosti zahtevnih in manj zahtevnih objektov |
|
68. člen |
|
(določanje velikosti objektov) |
|
(1) Dozidave legalno zgrajenih objektov se dovolijo v tlorisni velikosti
do 50 % tlorisne površine objekta na stiku z zemljiščem. |
(2) Merila za določanje velikosti objektov so opredeljena s: |
– faktorjem zazidanosti (v nadaljnjem besedilu FZ), |
– deležem zelenih površin (v nadaljnjem besedilu DI_DZP), |
– višino objektov (v nadaljnjem besedilu DI_H). |
(3) Velikost objekta je določena s faktorjem zazidanosti, ki se določi
kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele,
namenjene gradnji. Faktor zazidanosti ne sme presegati v spodnjih
tabelah navedenih vrednosti. |
FZ |
Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP |
Max 0,4 |
SS, Sk, Abt |
Max 0,6 |
Asp, SP, SSvs, SB, CU, CD, CDsb, BT |
Max 0,8 |
SSig, SK, IG, IK, BD, A, Aig, Aik |
(4) Do navedenega FZ je znotraj parcele posamezne namenske rabe možna
gradnja enega ali več novih zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in
enostavnih objektov. Do navedenih faktorjev zazidanosti so dopustne tudi
dozidave. Ko so zgoraj navedene vrednosti presežene, gradnja objektov ni
več možna. |
(5) Kadar je obstoječa zazidanost (FZ) parcele večja od dovoljene
oziroma določene s tem odlokom, je na obstoječih že zgrajenih objektih
dopustno vzdrževanje objektov ter rekonstrukcije oziroma prenove, brez
povečanja površine objektov, volumna in višine objektov. Poleg
omenjenega so dopustne tudi spremembe namembnosti objektov, ki ne
zahtevajo novih parkirnih mest in so skladne z dopustno namembnostjo
območja. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena. |
(6) Stavbe se višinsko prilagajajo prevladujoči višini obstoječih stavb
iste namembnosti v posamezni enoti urejanja prostora. |
(7) Delež zelenih površin se določi na podlagi faktorja zelenih površin
na parceli, namenjeni gradnji. Pri tem se za izračun uporabijo le
dejanske zelene površine. Površine, kot so travnata parkirišča, se pri
izračunu DI_DZP ne upoštevajo kot del zelenih površin. Z gradnjo
objektov mora biti na parceli, kjer stoji objekt, zagotovljenih vsaj
toliko zelenih površin, kot je prikazano v tabeli. |
DI_DZP |
Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP) |
Min 0,2 |
SSvs, SSig, CU, CD, CDr, IG, IK, BD, Aig,
Aik, SS, SK, SB, SP, CDsb, BT, Asp, Abt |
|
3.2.4 Splošni prostorski izvedbeni
pogoji glede oblikovanja zahtevnih in manj zahtevnih objektov, urejanja
zelenih in parkirnih površin |
|
69. člen |
|
(splošni prostorski izvedbeni pogoji
glede oblikovanja objektov) |
|
(1) Oblikovanje objektov (oblike, nakloni streh, smeri slemen, materiali
in barva kritine, barve in materiali fasad ter oblikovanje odprtin) se
prilagaja urbanističnim in arhitekturnim značilnostim obstoječih
kakovostno oblikovanih objektov, pri čemer so za vzor tradicionalni tipi
objektov, kot sta pritlična hiša z izkoriščenim podstrešjem ter
pritlična hiša z mansardo nad vhodom. Pri dozidavah in nadzidavah se
zagotavlja oblikovno skladnost z obstoječim objektom, dopustna pa je
kombinacija dveh oblik strehe (npr. dvokapna in ravna). Na varstvenih
območjih se upoštevajo pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim. |
(2) Streha naj bo ravna, enokapna v razponu med 5°–25° ali dvokapna v
razponu med 25°–45°. Dvokapna streha je lahko simetrična ali
nesimetrična, vendar enakih naklonov strešin. Dopustna je kombinacija
dveh različnih vrst strehe. Kritine so sive, rjave ali opečne barve in
ne smejo biti trajno bleščeče. Strehe dozidanega objekta morajo imeti
enak naklon strehe kot osnovni objekt ter enako vrsto in bravo kritine
ali pa so ravne. Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena z
strešnimi okni ali frčadami. Frčade morajo imeti dvokapno, enokapno ali
ravno streho. Na celotni strehi morajo biti enotno oblikovane. Dopustne
so tudi trikotne in trapezne frčade. Strešna okna, kolektorji in
fotonapetostni paneli na objektu so dovoljeni, v kolikor ti ne kazijo
podobe objekta. Fotonapetostni moduli ne smejo presegati slemena streh
in morajo biti postavljeni vzporedno z ravnino ploskve strešine. |
(3) Fasade in oblikovanje objektov: prevladovati morajo naravni
materiali, kot so omet, les, kamen, dopustna je tudi uporaba stekla in
kovine. Pri nestanovanjskih stavbah je dopustna uporaba tudi ostalih
materialov. Izvedba balkonov, lož, teras in izzidkov je dopustna, razen
če je to v nasprotju z varstvenim režimom. Dopustna je uporaba le bele
barve fasade in pastelnih barv. Pastelne barve so vsi odtenki barv z
deležem barvne pigmentacije manj kot 20 % v beli osnovi. Pastelna barva
ne izstopa iz okolice, ni agresivna, fluorescentna ali intenzivna.
Dopustni so fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih do 25 % fasadne
površine. |
|
70. člen |
|
(velikost, urejanje in oblikovanje
javnih zelenih površin) |
|
(1) Na območjih strnjene enostanovanjske in večstanovanjske gradnje je
treba zagotoviti ustrezne parkovne površine in otroška igrišča. |
(2) Ob stanovanjskih objektih za posebne namene je treba zagotoviti
ustrezno velike zelene površine za počitek in sprostitev stanovalcev. |
(3) Igrišča za igro otrok morajo biti umaknjena od prometnic. Umeščajo
se na lokacijo, ki omogoča varen dostop do igrišča in je v bližini
območij, namenjenih bivanju. Na območju otroških igrišč je prepovedano
uporabljati visoko alergene vrste in vrste rastlin, ki imajo strupene
dele. |
(4) V urbanem in ruralno-urbanem okolju se obcestne ureditve in
parkirišča urejajo z drevoredi. |
(5) Zasaditev javnih površin je treba izvajati s funkcionalnimi drevesi.
Izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene
zahteve. |
(6) Kadar je zaradi novogradnje objekta treba odstraniti obstoječa
drevesa, je treba odstranjena drevesa nadomestiti na območju parcele
novega objekta. Odstranitev drevesa ni možna, kadar gre za naravno
vrednoto. |
(7) Obstoječe drevorede in drevesa je treba ohranjati. Če to zaradi
tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je treba nadomestiti
oziroma sanirati. |
(8) Ozelenitev javnih parkirnih mest ne nadomešča zahtevane ozelenitve
parcele objekta. |
(9) Obrežne drevnine ni dovoljeno odstranjevati. Če je odstranitev
zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jih je treba nadomestiti
oziroma sanirati. |
(10) Na vseh območjih se ohranja čim več obstoječe vegetacije, pri novih
zasaditvah pa se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne
vrste listavcev. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti
oziroma preglednosti. V okolici javnih objektov je prepovedano
uporabljati visoko alergene vrste in vrste rastlin, ki imajo strupene
dele. |
(11) Višinske razlike na zemljišču je treba premostiti z ozelenjenimi
brežinami. Izjemoma se višinske razlike lahko premostijo z opornimi
zidovi do višine 1,5 m. Gradnja opornega zidu, višjega od 1,5 m je
dopustna, kadar obstaja nevarnost rušenja terena. Če je zaradi terenskih
razmer višina opornega zidu večja od 2 m, mora biti oporni zid izveden
kaskadno ali intenzivno ozelenjen. |
(12) Pri vseh posegih v prostor mora izvajalec gradbenih del med gradnjo
objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami. Ob zaključku izvedbe del
in po končani gradnji pa sanirati poškodovano drevnino, odstraniti
začasne objekte in naprave ter odvečni gradbeni material. |
(13) Obstoječe drevorede je treba ohranjati in obnavljati. Če to zaradi
tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je treba nadomestiti. |
|
71. člen |
|
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za
gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž) |
|
(1) Pri novogradnjah, rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti je
treba na parceli objekta zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna
mesta ali garaže v kletnih etažah, tako za stanovalce kakor tudi
zaposlene in obiskovalce. |
(2) Obstoječih parkirnih mest ob večstanovanjskih objektih ni dovoljeno
zmanjševati. Pri večstanovanjskih objektih z več kot 8 stanovanjskimi
enotami se priporoča izgradnja parkirnih mest v podzemni garaži.
Parkirna mesta se lahko zagotavljajo tudi v samostojnih objektih,
garažnih hišah. |
(3) Parkirne površine in garažne stavbe morajo biti razporejene in
zgrajene tako, da njihova uporaba ne škodi zdravju ter hrup in smrad ne
motita bivanja, dela in počitka v okoliških objektih in okolici. |
(4) Parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 PM, je treba
ozeleniti z najmanj enim drevesom na 6 PM. Drevesa morajo biti po
parkirišču čim bolj enakomerno razporejena. |
(5) Površine parkirnih mest, manipulativnih površin in platojev morajo
biti utrjene, tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate.
Zagotovljeno mora biti odvajanje padavinskih voda preko peskolovov in
lovilcev olj. |
(6) Parkirna mesta, garaže in njihovi pomožni objekti morajo zadostiti
zahtevam protipožarne zaščite. |
(7) Parkirnih mest in garaž za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 tone, za
avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih območjih
ni dopustno urejati. |
(8) Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, morajo imeti dovolj
debelo humusno plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke
vegetacije ali pa morajo na terenu imeti streho garaže urejeno kot javno
površino (odprto športno igrišče, otroško igrišče, nadzemno parkirišče,
zelenica, trg ipd.). Dopustna je tudi postavitev foto napetostne
elektrarne, če ta ni v konfliktu z ostalimi rabami v enoti urejanja
prostora oziroma v prostoru. |
(9) Pri urejanju parkirnih površin in garažnih stavb je treba v skladu s
predpisi zagotoviti parkirna mesta, rezervirana za invalidne osebe. |
(10) Parkirnih površin in garažnih stavb ni dovoljeno uporabljati v
nasprotju z namembnostjo, dokler so potrebna za parkiranje obstoječih
motornih vozil stalnih uporabnikov in obiskovalcev objektov. |
(11) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in
urejene tako, da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javno cesto. |
|
72. člen |
|
(določitev števila parkirnih mest) |
|
(1) Pri dimenzioniranju parkirišč je treba upoštevati veljavne normative
za določanje parkirnih mest po posameznih dejavnostih. |
(2) Poleg predpisanega števila parkirnih mest je za objekte, za katere
je potrebnih več kot deset PM, treba zagotoviti še najmanj 20 % dodatnih
parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila, ki morajo biti
zaščitena pred vremenskimi vplivi. |
(3) Pri določanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo je treba
zagotoviti vsaj 5 % ali vsaj eno parkirno mesto za invalide. |
(4) V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnosti se
upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju. |
(5) Najmanjša dovoljena dimenzija parkirnega mesta za osebni avtomobil
znaša 2.4 x 5.0 m. |
|
73. člen |
|
(objekti in naprave za oglaševanje) |
|
(1) Postavitev objektov za oglaševanje je dopustno skladno z občinskim
predpisom, ki ureja to področje. |
(2) Ne glede na določilo prejšnjega odstavka tega člena, je na objektih
in v območjih varovane kulturne dediščine postavitev objektov in naprav
za oglaševanje dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve,
pri čemer je pred tem treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in
kulturnovarstveno soglasje. Prav tako postavitev reklamnih panojev,
jumbo plakatov, ipd. ni dopustna na območjih ohranjanja narave v odprti
krajini. Na območju voda je pri postavitvi objektov in naprav za
oglaševanje treba upoštevati prepovedi, ki izhajajo iz predpisov o
vodah. |
(3) Označevanje zavarovanih območij, naravnih vrednot in območij biotske
raznovrstnosti se izvaja skladno s predpisom o označevanju zavarovanih
območij naravnih vrednot. |
|
3.2.5 Splošni prostorski izvedbeni
pogoji glede nezahtevnih in enostavnih objektov |
|
74. člen |
|
(nezahtevni in enostavni objekti) |
|
(1) Nezahtevni in enostavni objekti se razvrščajo skladno s predpisom o
razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje in ne smejo presegati
dimenzij, ki jih določa veljavna zakonodaja, ki ureja to področje. |
(2) Na parceli, namenjeni gradnji, se lahko gradi največ toliko
objektov, da ni presežena meja faktorja zazidljivosti. |
(3) Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih je dopustno graditi
na območju posamezne podrobne namenske rabe, so določene v podrobnih
prostorskih izvedbenih pogojih tega odloka. |
(4) Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so stavbe znašajo
najmanj 1,5 m od sosednje parcelne meje. Ostali nezahtevni in enostavni
objekti morajo biti od sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 0,5 m.
Manjši odmiki od predpisanih so dopustni na podlagi soglasja mejaša
oziroma upravljavca gospodarske javne infrastrukture, če se z načrtovano
ureditvijo posega v infrastrukturni varovalni pas. |
(5) Vse stavbe so brez balkonov – gankov, raznih izzidkov ter brez frčad
in strešnih okenskih odprtin. Stavbe velikosti nad 20 m2so
podolgovate oblike, strehe simetrične dvokapnice naklona od 35 do 45
stopinj, enokapnice naklona do 25 stopinj ali ravne. |
|
3.2.6 Splošni prostorski izvedbeni
pogoji in merila za parcelacijo |
|
75. člen |
|
(merila za določitev parcele) |
|
(1) Pri določitvi novih parcel za stavbe je treba upoštevati: |
– velikost in namembnost predvidenega objekta na parceli, z vsemi nujno
potrebnimi površinami za nemoteno uporabo ter vzdrževanje objekta, pri
čemer se kot nujne površine upoštevajo parkirna mesta, ki jih je treba
zagotoviti v skladu z veljavnimi predpisi, ustrezno velike
manipulacijske prometne površine, ustrezno velike utrjene površine,
namenjene pešcem, površine dostopov do javnih cest ter površine
funkcionalnega zelenja, |
– obliko, namembnost in velikost parcele objektov v odnosu do obstoječih
parcel, pri čemer naj bodo parametri nove parcele podobni oziroma
približno enaki parametrom obstoječih parcel znotraj območja, kjer se
predvideva gradnja stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, |
– položaj, namembnost in velikost obstoječih in predvidenih javnih
površin, |
– ustrezne intervencijske dostope ter velikost potrebnih površin za
nemoteno izvajanje aktivnosti za zavarovanje ljudi, živali in stvari v
primeru požarov in drugih naravnih nesreč, |
– da
pri določanju parcele, namenjene gradnji, ni dopustno parcelacije
izvesti tako, da ostane del zemljišča, na katerem ni mogoča gradnja
novega objekta. |
(2) Delitev parcel, ki predstavljajo parcele obstoječih objektov
(zazidana stavbna zemljišča), je dovoljena le v primeru, če nova parcela
obstoječega objekta ustreza pogojem iz prejšnjega odstavka. |
(3) Za obstoječe večstanovanjske objekte, katerim parcela ni bila
določena, razpoložljivo zemljišče, ki predstavlja dejansko funkcionalno
zemljišče objekta v uporabi, pa ne omogoča oblikovanja parcele po zgoraj
navedenih pogojih, se parcela določi v okviru dejansko razpoložljivih
zemljišč, katerih površine ni dopustno zmanjševati. |
|
3.2.7 Splošni prostorski izvedbeni
pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo
in grajeno javno dobro ter glede gradnje infrastrukture |
|
3.2.7.1 Pogoji glede priključevanja na
gospodarsko javno infrastrukturo |
|
76. člen |
|
(splošno) |
|
(1) Gradnja objektov, razen objektov gospodarske javne infrastrukture,
je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih. |
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je gradnja objektov
dovoljena tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se na
podlagi pogodbe o opremljanju, sočasno z gradnjo objektov, zagotavlja
komunalno opremljanje stavbnih zemljišč. |
|
77. člen |
|
(predpisana obvezna GJI) |
|
(1) Stavbna zemljišča za gradnjo objektov so komunalno opremljena, če
imajo zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode,
priključitev na elektroenergetsko omrežje ter dostop do javne ceste. |
(2) Če objekti ne potrebujejo vse v prvem odstavku tega člena navedene
komunalne opreme, se predpisana komunalna oprema določi v projektu za
pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objektov. |
(3) Investitor lahko zagotovi predpisano komunalno opremo objektov tudi
na način, ki ga prostorski akt ali drug predpis ne določa, če gre za
način oskrbe, ki sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na
okolje in z njim soglaša pristojna služba občine. |
|
78. člen |
|
(priključevanje na GJI) |
|
(1) Objekte je treba priključiti na predpisano obvezno gospodarsko javno
infrastrukturo iz prejšnjega člena tega odloka in na drugo komunalno
opremo, ki jo za posamezne vrste objektov oziroma enote urejanja
predpisuje ta odlok ali drug predpis. Vsi objekti na območjih, na
katerih obvezna komunalna oprema po tem odloku še ni zagotovljena kot
gospodarska javna infrastruktura, morajo zagotoviti lasten sistem
komunalnega opremljanja v skladu z določili tega odloka. |
(2) Pri obveznosti priključevanja objektov na javno vodovodno omrežje se
lahko izjemoma zaradi fizičnih ovir med objektom in vodovodnim omrežjem,
velike višinske razlike, oddaljenosti posameznih objektov od omrežja,
prečkanja vodotokov, itd., s soglasjem pristojnega upravljavca
vodovodnega omrežja dovoli tudi uporaba lastnih sistemov za oskrbo z
vodo (lastno zajetje, cisterna) ali ureditev individualnega vodovodnega
sistema. |
(3) Pri obveznosti priključevanja objektov na javno kanalizacijsko
omrežje se na območjih izven vodovarstvenih območij zaradi fizičnih ovir
med objektom in kanalizacijskim omrežjem, velike višinske razlike,
oddaljenosti posameznih objektov od omrežja, prečkanja vodotokov, itd.
lahko, s soglasjem pristojnega upravljavca kanalizacijskega omrežja,
dovoli tudi uporaba individualnih sistemov za odvajanje odpadne vode
(mala komunalna čistilna naprava ali nepretočna greznica). |
(4) Po izgradnji javnega vodovodnega ali kanalizacijskega omrežja se
morajo vsi objekti, za katere je priključitev možna, priključiti na
javno vodovodno oziroma kanalizacijsko omrežje. |
(5) Priključki na javno cesto morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo
prometa. Načrtujejo se na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem
pristojnega organa ali javne službe, ki upravlja z javno cesto. |
(6) Na javno cesto je treba praviloma priključevati več objektov s
skupnim priključkom na cesto. |
|
3.2.7.2 Varovalni pasovi gospodarske
javne infrastrukture |
|
79. člen |
|
(varovalni pasovi grajenega javnega
dobra in GJI) |
|
(1) Varovalni pasovi cest znašajo, merjeno od zunanjega roba cestnega
sveta: |
Vrsta ceste |
Varovalni pas |
za reginalno cesto |
15 m |
za lokalno cesto (LC, LG, LZ, LK) |
8 m oziroma za LK 6 m |
za javno pot |
5 m |
za kolesarske javne |
2 m |
(2) Širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka na vsako
stran od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje
razdelilne ali transformatorske postaje in znaša: |
Elektroenergetski vod nazivne napetosti |
Varovalni pas |
za nadzemni večsistemski daljnovod in
razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 35 kV in
110kV |
15 m |
za podzemni kabelski sistem nazivne
napetosti 110 kV in 35 kV |
3 m |
za nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih
napetosti od 1 kV do vključno 20 kV |
10 m |
za podzemni kabelski sistem nazivne
napetosti do vključno 20 kV |
1 m |
za nadzemni vod nazivne napetosti do
vključno 1 kV |
1,5 m |
za razdelilno postajo srednje napetosti,
transformatorsko postajo srednje napetosti |
2 m |
(3) Varovalni pasovi ostale infrastrukture: |
Gospodarska javna infrastruktura |
Varovalni pas |
vodovod |
3 m |
padavinska kanalizacija |
3 m |
kanalizacija za komunalne odpadne vode |
3 m |
telekomunikacije |
3 m |
(4) Če so varovalni pasovi posameznega infrastrukturnega omrežja,
opredeljeni v drugih predpisih, drugačni od navedenih v tem odloku, se
upošteva določila drugih predpisov. |
(5) V varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna
gradnja objektov in naprav v skladu z določili tega odloka in drugih
predpisov ter na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega
upravljavca infrastrukturnega omrežja. |
(6) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali
vzdrževanja omrežja. |
|
3.2.7.3 Pogoji za gradnjo gospodarske
javne infrastrukture in grajenega javnega dobra |
|
80. člen |
|
(splošni pogoji glede gradnje objektov
in naprav GJI) |
|
(1) Vsa GJI se mora graditi in vzdrževati v skladu z veljavnimi
področnimi predpisi in tehničnimi normativi. |
(2) Trase gospodarske javne infrastrukture je treba medsebojno
uskladiti. Potekati morajo tako, da je možno priključevanje vseh
objektov v posameznem območju opremljanja ter da je omogočeno nemoteno
obratovanje in vzdrževanje komunalne opreme. |
(3) Gradnja omrežij GJI mora potekati sočasno in usklajeno. Možne so
tudi posamične gradnje za zagotavljanje celovite javne komunalne oskrbe
ali izboljšanje ekonomske učinkovitosti izvajalcev gospodarskih javnih
služb. Pri gradnji GJI je treba, v kolikor z zakonodajo, pravilniki ter
odloki upravljavcev GJI to ni določeno, upoštevati v spodnjih
preglednicah navedene minimalne odmike, globine in načine križanja, ki
pa ne veljajo za 110 kV kablovode. |
Preglednica 1: Minimalni medsebojni odmiki (v metrih). |
GJI |
ELEKTRIKA |
VODOVOD |
KANALIZACIJA ZA KOMUNALNE ODPADNE VODE |
PADAVINSKA KANALIZACIJA |
TOPLOVOD |
PTT/CATV |
ELEKTRIKA |
0 |
0,5 |
0,5 |
0,5 |
0,5 |
0,5 |
VODOVOD |
0,5 |
0 |
0,75 |
0,5 |
0,5 |
0,5 |
KANALIZACIJA ZA KOMUNALNE ODPADNE VODE |
0,5 |
0,75 |
0 |
0,5 |
0,5 |
0,5 |
PADAVINSKA KANALIZACIJA |
0,5 |
0,5 |
0,5 |
0 |
0,5 |
0,5 |
TOPLOVOD |
0,5 |
0,5 |
0,5 |
0,5 |
0 |
0,5 |
PTT/CATV |
0,25 |
0,5 |
0,5 |
0,5 |
0,5 |
0 |
Preglednica 2: Minimalni odmik od objektov in minimalna globina
polaganja (v metrih). |
GJI |
ODMIK |
GLOBINA |
ELEKTRIKA |
0,5 |
0,8 |
VODOVOD |
0,5 |
1,2 |
KANALIZACIJA ZA KOMUNALNE ODPADNE VODE |
0,5 |
1,5 |
PADAVINSKA KANALIZACIJA |
0,5 |
1,2 |
TOPLOVOD |
0,5 |
0,8 |
PTT/CATV |
ob objektu |
0,8 |
Preglednica 3: Križanje vodov. |
GJI |
ELEKTRIKA |
VODOVOD |
KANALIZACIJA ZA KOMUNALNE ODPADNE VODE |
PADAVINSKA KANALIZACIJA |
TOPLOVOD |
PTT/CATV |
ELEKTRIKA |
nad ali pod |
pod |
pod |
pod |
pod |
nad |
VODOVOD |
nad |
nad ali pod |
pod |
pod |
nad ali pod |
nad |
KANALIZACIJA ZA KOMUNALNE ODPADNE VODE |
nad |
nad |
nad ali pod |
nad |
nad |
nad |
PADAVINSKA KANALIZACIJA |
nad |
nad |
pod |
nad ali pod |
nad |
nad |
TOPLOVOD |
nad |
nad |
pod |
pod |
nad ali pod |
nad |
PTT/CATV |
nad ali pod |
pod |
pod |
pod |
pod |
nad |
(4) V kolikor se v fazi projektiranja najdejo racionalnejše rešitve, se
lahko upoštevajo tudi odmiki in globine opredeljene v projektantskih
rešitvah, vendar le v primeru, če so te skladne s pravilniki in
standardi, ki veljajo za načrtovanje gospodarske javne infrastrukture. |
(5) Ob gradnji nove ali rekonstrukciji posamične obstoječe GJI je treba
v okviru območja predvidenega posega predvideti tudi rekonstrukcijo
preostalih vodov, objektov in naprav komunalne opreme, ki zaradi
dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe, posledic
poškodb ali urbanističnih zahtev, ni več ustrezna. |
(6) Omrežja GJI morajo praviloma potekati po javnih površinah, razen na
odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogo v potek po
javnih površinah ni možen. |
(7) V poselitvenih območjih ter v območjih varstva kulturne dediščine je
treba omrežja komunikacijske in elektroenergetske opreme graditi
praviloma v podzemni izvedbi. |
(8) Omrežja in jaške GJI na javnih cestah se umešča zunaj vozišča. Če to
ni mogoče, se jaški umestijo tako, da so pokrovi zunaj kolesnic vozil. |
(9) Globina podzemnih vodov GJI in njenih objektov na kmetijskih
zemljiščih mora zagotavljati normalno kmetijsko obdelavo. Po izvedeni
gradnji komunalnih vodov je treba zagotoviti vzpostavitev prvotnega
stanja kmetijskega zemljišča. |
(10) Prečkanja GJI pod strugo vodotoka je treba načrtovati tako, da ni
zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka. |
(11) Predvidena GJI in grajeno javno dobro sta razvidna iz grafičnega
dela OPN. Odstopanja od predvidenih tras so možna v primeru, če se pri
nadaljnjem, podrobnejšem proučevanju ali pri projektiranju izkaže, da so
nove rešitve tehnično ali ekonomsko sprejemljivejše. Pri tem se ne smejo
poslabšati prostorske in okoljske razmere, prav tako rešitve ne smejo
biti v nasprotju z javnimi interesi. |
|
81. člen |
|
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za
gradnjo in urejanje cest) |
|
(1) Dimenzija tipskega prečnega profila cestišča se določi glede na
vrsto ceste, prometno obremenitev in projektno hitrost v skladu s
predpisom, ki ureja projektiranje cest. |
(2) Dimenzijo tipskega prečnega profila vseh voznih površin je mogoče
zmanjšati v primeru, če gradnjo prometnih površin onemogoča legalno
zgrajen objekt in ga ni mogoče ali smiselno porušiti. V primeru
zmanjšanja elementov prečnega profila se najprej v sprejemljivem obsegu
zmanjša širina cestišča, potem kolesarske steze in nazadnje pločnika. |
(3) Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališča. |
(4) Gradnja mostov in cest v območju vodotokov ne sme posegati v
pretočni profil vodnega telesa. Varnost pred stoletnimi visokimi vodami
mora biti zagotovljena z minimalno 50 cm proste višine med objektom in
višinsko koto stoletnih vod. |
(5) Avtobusna postajališča morajo biti urejena izven vozišča javnih cest
in v skladu s predpisi o tehničnih normativih in minimalnih pogojih, ki
jih morajo izpolnjevati avtobusna postajališča. |
(6) Obvezna je gradnja pločnikov ob lokalnih zbirnih cestah, praviloma
pa se pločniki gradijo ob vseh lokalnih cestah v naseljih. Obvezna je
tudi izgradnja pločnikov ob javnih cestah, ki vodijo do objektov
družbene javne infrastrukture, pri čemer se prioritetno zagotovijo
pločniki do vrtcev in osnovnih šol. |
(7) Minimalna širina enosmerne kolesarske steze znaša 1,50 m in
dvosmerne kolesarske steze 2,50 m. Minimalna širina pločnika znaša 1,20
m. |
(8) Za posamezne nezazidane celote se določi zasnova umestitve prometne
infrastrukture v prostor glede na obstoječe prostorske danosti. Detajlna
umestitev v prostor se za celoto določi z idejno zasnovo in projektnimi
pogoji upravljavcev GJI, pri čemer pa mora biti idejna zasnova izdelana
tako, da omogoča dostop in izgradnjo GJI za vsa zemljišča na območju. |
|
82. člen |
|
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za
gradnjo in urejanje vodovodnega omrežja) |
|
(1) Javno vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno
vodo in za sanitarne potrebe, zagotavljanju požarne varnosti,
tehnološkim potrebam ter javni rabi. |
(2) Vodovodi za požarne namene so lahko javni ali interni. Za
zagotavljanje požarne varnosti se na vodovodnem omrežju, v odvisnosti od
terenskih razmer, namestijo bodisi nadzemni ali podzemni hidranti.
Hidrante je treba umeščati zunaj javnih voznih ali pohodnih površin. |
(3) Uporabniki industrijske vode morajo uporabljati zaprte sisteme z
uporabo recikliranja porabljene vode. |
(4) Vodohran mora imeti dostopno pot. Najožja območja zajetij in
vodohranov morajo biti zavarovana z zaščitno ograjo za preprečitev
nepooblaščenega pristopa. |
|
83. člen |
|
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za
gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja) |
|
(1) Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne
odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in utrjenih površin,
tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin. |
(2) Novo kanalizacijsko omrežje se gradi v ločenem sistemu. |
(3) Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in
drugih voznih utrjenih ali tlakovanih površin se izvaja v skladu s
področnimi predpisi. Ločeni kanalizacijski sistem za padavinsko odpadno
vodo ne sme biti priključen na obstoječi mešani sistem. |
(4) Zadrževalni bazeni, ki zadržujejo viške padavinske vode, morajo biti
izvedeni podzemno, pri čemer je treba zagotoviti vsaj 1,0 m nadkritja z
zemljino, lahko tudi z nadvišanjem terena. Do zadrževalnega bazena je
treba zagotoviti dovoz z javne ceste. Nad zadrževalnim bazenom je
dopustno urediti rekreacijske ali zelene površine, vključno z
zasaditvijo vegetacije. |
(5) Čistilne naprave naj bodo dovolj oddaljene od strnjenih
stanovanjskih površin oziroma locirane tako, da se v največji možni meri
zmanjšajo vplivi čistilne naprave. Lokacija naj omogoča morebitno
razširitev čistilne naprave. Do čistilne naprave je treba zagotoviti
dovoz z javne ceste. Čistilna naprava mora biti praviloma zavarovana z
zaščitno ograjo. |
(6) Male komunalne čistilne naprave in nepretočne greznice morajo biti
izvedene podzemno v skladu z veljavnimi predpisi. Dopustna je tudi
gradnja rastlinske čistilne naprave. |
(7) Vsi individualni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode
morajo biti redno vzdrževani in evidentirani pri izvajalcu javne službe
odvajanja in čiščenja odpadnih voda. |
(8) Pri gradnji objektov je treba zagotoviti ponikanje čim večjega dela
padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin. Na območjih, kjer
ponikanje zaradi značilnosti tal ni možno, se padavinska voda odvaja v
kanalizacijo na podlagi pogojev pristojnega organa oziroma upravljavca
kanalizacijskega sistema, pri čemer naj se čim večji delež padavinske
vode pred odvodom v kanalizacijsko omrežje začasno zadrži na lokaciji
(posebne ureditve na zelenih površinah parcele stavbe ali na parcelah
večjega števila stavb, h katerim pripadajo). |
(9) Padavinske vode iz objektov in njihovih funkcionalnih površin ni
dopustno usmeriti na javne površine, niti v naprave za odvodnjavanje
javnih površin. |
(10) Pri odvajanju padavinskih voda v površinske odvodnike se v čim
večji možni meri zmanjšuje hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni da
se predvidi zadrževanje padavinskih voda z zatravitvami, travnimi
ploščami, suhimi zadrževalniki ipd. |
|
84. člen |
|
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za
gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja) |
|
(1) Gradnja novih in rekonstrukcija obstoječih vodov elektroenergetskega
omrežja napetostnega nivoja 35 kV in več je dovoljena v koridorjih
daljnovodov, pri čemer je gradnja oziroma rekonstrukcija daljnovodov v
višji napetostni nivo dopustna, če ne omejuje namenske rabe prostora,
določene s tem OPN, in so upoštevani tehnični predpisi o
elektromagnetnem sevanju. |
(2) Elektroenergetsko distribucijsko omrežje napetostnega nivoja 20 kV
in manj mora biti zgrajeno s podzemnimi kabli, praviloma v kabelski
kanalizaciji. Gradnja nadzemnih vodov napetostnega nivoja 20 kV in manj
je dopustna le zunaj strnjenih območij poselitve, razen v primerih, ko
terenske razmere gradnje podzemnega voda ne omogočajo. Nadzemni
elektroenergetski vodi ne smejo potekati v vedutah na naravne in
ustvarjene prostorske dominante. |
(3) Razdelilne transformatorske postaje se morajo izvesti z uporabo
sodobnih tehnologij in tako da: |
– se
vplivi na okolje zmanjšajo na minimum, |
– se
zmanjšajo potrebne površine za postavitev objekta, |
– se
vse stikalne in transformatorske naprave izvede v kvalitetno oblikovanih
zaprtih objektih, |
– so
vse razdelilne transformatorske postaje zaščitene pred nepooblaščenim
dostopom, |
– se
vse priključitve praviloma izvedejo s podzemnimi kabli. |
(4) Transformatorske postaje so praviloma prosto stoječi objekti
pravokotnega tlorisa oziroma so v primeru gradnje večjih objektov
umeščene v objekt. Prosto stoječe transformatorske postaje morajo biti
čim manjše, oblikovane kot tipski objekti ali prilagojene oblikovanju
osnovnega objekta oziroma kot sestavni del z drugimi infrastrukturnimi
objekti ali ureditvami, kot so zbirna mesta za odpadke, nadstrešnice in
podobno. |
(5) V varovalnih pasovih daljnovodov je prepovedana gradnja nadzemnih
objektov, v katerih se nahaja vnetljiv material in parkiranje vozil, ki
prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale. Za gradnjo
drugih objektov v varovalnih pasovih prenosnih daljnovodov je treba
pridobiti pisno soglasje izvajalca gospodarske javne službe sistemskega
operaterja prenosnega omrežja ter upoštevati predpis, ki določa pogoje
in omejitve gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v
območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij. |
(6) V varovalnih koridorjih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav
ter komunikacijskih oddajnih sistemov, ki predstavljajo vir sevanja, ni
dopustna gradnja objektov, ki zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem. |
(7) V varovalnih koridorjih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja
110 kV in več je na obstoječih objektih dopustno vzdrževanje objektov,
gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, ki služijo obstoječemu
objektu (garaže, parkirišča, lope). Gradnja objektov, namenjenih bivanju
v varovalnih pasovih 110 kV, 220 kV in 440 kV daljnovodov ni dopustna. |
(8) Za vse objekte, novogradnje, nadzidave, dozidave objektov in
spremembe namembnosti, ki so namenjeni bivanju in ki posegajo v
elektroenergetske varovalne koridorje obstoječih daljnovodov, je treba
pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne
vrednosti dopustnih vrednosti elektromagnetnega sevanja v skladu s
predpisi. |
|
85. člen |
|
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za
gradnjo in urejanje javne razsvetljave) |
|
Javne površine na urbanih območjih se opremijo z javno razsvetljavo
skladno s funkcijo in pomenom posamezne površine in okoliških objektov.
Pri tem je treba upoštevati predpise glede preprečevanja svetlobnega
onesnaženja in glede zmanjševanja porabe električne energije. |
|
86. člen |
|
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za
gradnjo in urejanje komunikacijskega omrežja) |
|
(1) Komunikacijsko omrežje mora biti izvedeno s podzemnimi kabli,
praviloma v kabelski kanalizaciji. Zunaj strnjenih območij poselitve je
dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov. |
(2) Zagotovi se ustrezno število komunikacijskih central in
komunikacijsko omrežje tako, da bo zagotovljena možnost prenosa signala
za potrebe oskrbe objektov z najsodobnejšimi komunikacijskimi
storitvami. |
(3) Objekte in naprave mobilne telefonije je treba umeščati v prostor
tako, da se v čim večji možni meri združujejo v obstoječe ali načrtovane
infrastrukturne koridorje in naprave. Objekte in trase komunikacijskih
vodov mora potrditi strokovna služba občine. |
(4) Gradnja objektov v koridorjih brezžičnih komunikacijskih povezav
omrežij upravljavcev z javnim pooblastilom je dovoljena samo do tiste
višine, ki ne prekinja teh povezav. |
(5) Pri gradnji objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba
upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in
elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje: |
– gradnja objektov mobilne telefonije s samostoječimi antenskimi stolpi
ni dopustna v območju 100 m pasu, merjeno od stavb za zdravstvo,
stanovanjskih stavb, stavb za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno
delo ter od otroških igrišč, pokopališč in kulturnih spomenikov, |
– gradnja objektov mobilne telefonije na zavarovanih območjih naravne in
kulturne dediščine ni dopustna, razen ob soglasju pristojnih
pooblaščenih javnih služb za ohranjanje narave in varstva kulturne
dediščine. |
(6) Vizualni vpliv zgrajenih objektov na vidne kakovosti prostora naj bo
čim manjši. Oblikovanje objektov (barve, oblika stebrov in anten) mora
biti čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji
ter naravnim danostim prostora. |
|
87. člen |
|
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za
objekte in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov) |
|
(1) Komunalne odpadke je treba zbirati v za to določenih posodah,
smetnjakih, ki jih določi upravljavec javne službe v skladu z veljavnimi
področnimi predpisi. |
(2) Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti pri novogradnjah
praviloma v objektu ali na parceli objekta, h kateremu pripada. Locirano
naj bo na utrjeni površini z odtokom in zaščiteno z nadstrešnico.
Praviloma služi zbirno mesto tudi kot odjemno mesto. |
(3) Odjemno mesto za komunalne odpadke mora biti dobro prometno dostopno
in zunaj prometnih površin. V primeru, ko odjemno mesto ni tudi zbirno
mesto, je treba takoj po prevzemu odpadkov na odjemnem mestu posode za
zbiranje odpadkov postaviti nazaj na zbirno mesto. |
(4) Za ločeno zbiranje odpadkov se v skladu s predpisi na primerno
dostopnih mestih, na utrjenih javnih površinah, locirajo zbiralnice
odpadkov, ekološki otoki. Ekološki otoki so praviloma razporejeni tako,
da zajemajo gravitacijsko območje 300 prebivalcev. |
(5) Zbirni center za odpadke mora biti zaradi dobre dostopnosti umeščen
v bližini pomembnejših mestnih cest. Imeti mora vratarnico, nadstrešek
in ograjo. Zbirni center je lahko izveden tudi kot zaprt objekt. |
(6) Posebni odpadki se do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali do
odvoza na odlagališče posebnih odpadkov, skladiščijo v območju
proizvodnih in obrtnih obratov, kjer so nastali ter v posebnih namensko
zgrajenih skladiščih. |
|
3.2.8. Pogoji glede ohranjanja
narave, varstva kulturne dediščine, okolja in naravnih dobrin ter
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami |
|
3.2.8.1 Ohranjanje narave in varstvo
kulturne dediščine |
|
88. člen |
|
(splošno) |
|
Omilitveni pogoji glede ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine
so navedeni v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih po posameznih
enotah urejanja prostora. |
|
89. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
(1) Za gradnjo objekta na območju, ki ima na podlagi predpisov s
področja ohranjanja narave poseben status, je treba pridobiti
naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje. Za posege v
varovanih območjih (krajinski park, Natura 2000) je treba v postopku
pridobitve naravovarstvenega soglasja ali dovoljenja za poseg v naravo
izvesti presojo vplivov na naravo. |
(2) Za posege na območjih in objektih iz prvega odstavka tega člena je
treba v primeru neskladja določb tega odloka s pogoji organa,
pristojnega za varstvo narave, upoštevati pogoje tega organa oziroma
varstvenega režima. |
(3) Na območjih ohranjanja narave se upošteva naslednje usmeritve in
pogoje: |
– z
naravnimi vrednotami je treba ravnati na način, da se ne ogrozi njihov
obstoj. Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni
drugih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti, |
– na
območju pričakovane naravne vrednote je treba v primeru najdbe mineralov
ali fosilov ter odkritju jame med gradnjo ravnati v skladu s predpisom o
ohranjanju narave. V primeru najdbe je treba začasno ustaviti dela,
najdbo zaščititi in o najdbi obvestiti organizacijo, pristojno za
ohranjanje narave, |
– pri izvajanju dopustnih posegov in dejavnosti na ekološko pomembnih
območjih se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden
vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim
manjši, |
– pri izvajanju dopustnih posegov in dejavnosti območjih Natura 2000, se
izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na
habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate cim manjši. Čas
izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar
najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se:
živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne,
ali v cim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir
oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti,
vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih
oblik ter prezimovanja; rastlinam prilagodi tako, da se omogoči
semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja. Na Natura
območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko
spremenjenih organizmov. |
Na
območjih ohranjanja narave se pri lociranju in gradnji objektov v čim
večji meri ohranja posamično večje drevje, skupine dreves, travniški
sadovnjaki in omejki. Postavljanje obor in ograjevanje parcel v odprti
krajini na območjih ohranjanja narave se ne izvaja. Za zasaditev okolice
objektov v območjih ohranjanja narave se uporabijo avtohtone, rastiščnim
razmeram prilagojene drevesne in grmovne vrste. Tujerodnih ali
eksotičnih rastlinskih vrst (npr. cipres) se ne vnaša. Pri trasiranju
podzemnih kablovodov se je treba izogniti koreninskemu sistemu dreves.
Večje drevje ob trasah se varuje pred poškodbami. |
(4) Pri rekonstrukcijah in vzdrževanju določenih prednostnih odsekov
regionalnih cest, ki predstavljajo črne točke za dvoživke, in sicer:
pred vstopom v Mozirje, proti Lokam pri Mozirju, mimo Brezja proti
Radegundi in proti Nazarjam, je treba zagotoviti ustrezne prehode in
zaščitne ograje za neovirano prehajanje dvoživk. |
(5) Pri krčitvah gozda na območju EPO Dobrovlje - Čreta in naravne
vrednote Škrubov potok se po izvedeni krčitvi znotraj območja urejanja
vzpostavi gozdni rob, tako da se pas izkrčenega zemljišča proti gozdu
prepusti zaraščanju, s ciljem vzpostavitve novega gozdnega roba. Nov
gozdni rob se nato ustrezno vzdržuje. Po vzpostavitvi kmetijskih površin
je na območju izkrčenih gozdnih površin dopustno ekološko kmetovanje. Na
območje priobalnega zemljišča (vsaj 5 metrov od meje vodnega zemljišča)
Škrubovega potoka se s krčitvami ne posega. Obvodna vegetacija na
priobalnem zemljišču se v celoti ohranja. Če se pri vrednotenju
primernosti krčitev gozdnih površin izkaže, da te niso primerne za
kmetijske površine, se območja ohranja kot gozd. |
|
90. člen |
|
(varstvo kulturne dediščine) |
|
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani
po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju
objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki,
vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine,
registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine. |
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja
prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem
načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s
področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih
spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine). |
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki
prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter
dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). |
(4) Na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni: |
– gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli
zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in |
– rekonstrukcija objekta, na način, ki bi prizadel varovane vrednote
objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in
materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot. |
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij
kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo
predpisi s področja varstva kulturne dediščine. |
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in
drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno
ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega
odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja
kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne
dediščine. |
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je treba varovati pred
poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja
kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje se
ne smejo premakniti potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov,
komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se
izkoriščati za deponije viškov materialov ipd. |
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o
razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka
z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo
prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o
razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne
elemente spomenika je treba izdelati konservatorski načrt, ki je del
projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in
izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja
varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi
konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s
konservatorskim načrtom. |
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji,
kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij
dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih
območij dediščine. |
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni
varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini
izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso
dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno
dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine in so
navedeni v nadaljevanju tega odloka. |
1. Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote,
kot so: |
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti), |
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, |
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), |
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega
prostora, |
– sestavine in pritikline, |
– stavbno pohištvo in notranja oprema, |
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, |
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih –
cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), |
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici
značilnostim stavbne dediščine), |
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
2. Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane
vrednote, kot so: |
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev
odprtih prostorov), |
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim
prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim
prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote), |
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa,
vodotoki itd.), |
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne
značilnosti, poti itd.), |
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja, |
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin,
kritina), |
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz
njega), |
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade
itd.), |
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov, |
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
V
primeru, da pri posamezni enoti kulturne dediščine varujemo tudi
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami je potrebno
upoštevati tudi PIP za registrirana arheološka najdišča. |
3. Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v
prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline.
Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in
premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko
poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in
prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem: |
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati
kmetijska zemljišča, |
– graditi gozdne vlake, |
– poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer, |
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati, |
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in |
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z
nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak,
razen, kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo
arheološkega najdišča. |
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna
zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob
izpolnitvi naslednjih pogojev: |
– če
ni možno najti drugih rešitev in |
– če
se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav
izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. |
V
primeru, da se območje urejuje z OPPN, je treba predhodne arheološke
raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča
opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta. |
4. Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote,
kot so: |
– avtentičnost lokacije, |
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih
nepremičnin, |
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute. |
(11) V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in
dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se
prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi
katere je bilo vplivno območje določeno. |
(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika,
varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino ali dediščino
priporočilno, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob
uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti
kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne
dediščine. Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege
v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi
pogoji, ki veljajo za to območje urejanja. Če se upravičeno domneva, da
je v nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in
obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno
poškodovanja ali uničenje, je treba izvesti predhodne raziskave skladno
s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Obseg in čas
predhodnih raziskav dediščine določi pristojna javna služba. Za izvedbo
raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po
predpisih s področja varstva kulturne dediščine. |
(13) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa
dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo,
notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo,
razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se
štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve
objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so
dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov. |
(14) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega
spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine,
naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba
pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev
arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred
pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev
arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo
kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih
predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških
raziskav določi pristojna javna služba. |
(15) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in
ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča
izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v
zemeljske plasti. |
(16) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni
arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/
investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da
najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj
obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki
situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. |
(17) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi
Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do
zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje
strokovnega nadzora nad posegi. |
|
3.2.8.2 Varstvo okolja in naravnih
dobrin |
|
91. člen |
|
(varovanje in izboljšanje okolja) |
|
(1) Gradnja objektov, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter
spremembe namembnosti v obstoječih objektih ter druge prostorske
ureditve so dopustne, če ne povzročajo večjih motenj v okolju, kot so s
predpisi dovoljene. |
(2) Za posege, ki lahko pomembno vplivajo na okolje in so opredeljeni v
okoljevarstvenih predpisih, je treba izvesti presojo vplivov na okolje
ter pridobiti okoljevarstveno soglasje pristojnega ministrstva. |
(3) Pri obstoječih dejavnostih, ki imajo čezmerne vplive na okolje, je
izvajanje dejavnosti pogojeno z njihovo sočasno sanacijo. |
|
92. člen |
|
(kakovost zunanjega zraka) |
|
(1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba
upoštevati predpise s področja varstva zraka. |
(2) Pri posameznih obstoječih virih, ki lahko potencialno onesnažujejo
zrak, mora lastnik oziroma upravljavec vira onesnaženja zagotoviti, da
emisije škodljivih snovi ne presežejo dovoljenih vrednosti. Izvajati je
treba meritve v skladu z veljavnimi predpisi, zagotoviti ustrezno
zaščito oziroma sanacijo. |
(3) Kakovost zunanjega zraka se zagotavlja s spremembo načina ogrevanja,
preprečevanjem neprijetnih vonjav, prašnih delcev ter drugimi načini, ki
vplivajo na kakovost zunanjega zraka. |
|
93. člen |
|
(varstvo površinskih voda) |
|
(1) Pri gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati določbe
predpisov s področja varstva voda. |
(2) Prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, je treba
umeščati izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna, ter v
ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata
nepozidanost in javna dostopnost. |
(3) S prostorskimi ureditvami se ne sme poslabšati stanja voda in
vodnega režima oziroma je treba zagotoviti izravnalne ukrepe. |
(4) Posegi na vodna zemljišča morajo biti izvedeni tako, da ne
povzročajo sprememb morfoloških značilnosti voda in drugih krajinskih
kakovosti. |
(5) Treba je ohranjati retenzijske sposobnosti območij in zagotavljati
njihovo ponovno vzpostavitev, če je to mogoče. Spreminjanje obsega
retenzijskih površin ali vodnega režima je možno le ob izkazanem javnem
interesu ter ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih
ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje
voda. |
(6) Nedopustno je povzročanje ovir za pretok visokih voda. |
(7) Premostitve voda in gradnje na vodnem in priobalnem zemljišču se
načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne
poslabšuje stanje vodnega režima in stanja voda. |
(8) Pri načrtovanju poteka trase GJI je treba predvideti čim manjše
število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z
vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od
zakonsko določenih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so
prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšana
obstoječa stabilnosti brežin vodotokov. |
(9) Prečkanja vodov gospodarske javne infrastrukture pod strugo vodotoka
morajo biti načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost
struge vodotoka. |
(10) Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dopustno, razen na krajših
razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko vodotoka v primeru,
ko gre za objekt javne prometne infrastrukture (most, prepust na javnih
cestah ipd.). |
(11) Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice
za namakanje sta dovoljeni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in
varstvo voda. |
(12) Pri načrtovanju aktivnosti, posegih v prostor, je treba upoštevati
meje priobalnih zemljišč. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah
1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5
metrov od meje vodnega zemljišča. Zunanja meja priobalnega zemljišča na
vodah 1. reda zunaj območij naselja sega najmanj 40 m od meje vodnega
zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi
nasipi. |
(13) Priobalno zemljišče se ugotavlja za vse vodotoke, tudi za potoke in
vodne jarke, ki niso vrisani v kopije katastra ter za vodotoke v ceveh. |
(14) Kadar vodotok ni vrisan na karti katastra oziroma je njegov potek
prikazan linijsko, se območje priobalnega zemljišča določi v sodelovanju
s pristojnim organom za vodno gospodarstvo. |
(15) Dopustne posege v priobalno zemljišče določa zakon. Na priobalnem
zemljišču vodotoka mora biti omogočen dostop in vzdrževanje vodotoka. |
(16) Pri uporabi in skladiščenju nevarnih snovi in pri gradnji objektov
morajo biti dela izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali
direktno v podtalnico ali v kanalizacijo. |
(17) Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni
režim ali stanje voda, je treba pridobiti pogoje oziroma soglasje
pristojnega organa za vode. |
(18) Onesnažene padavinske, komunalne ali industrijske odpadne vode se
pred iztokom v vodotoke ustrezno prečisti na ustreznih čistilnih
napravah. |
(19) Upošteva se vodne pravice, ki so bile podeljene v skladu s predpisi
o vodah. |
(20) Pred začetkom umeščanja MHE v prostor je treba pridobiti vodno
pravico, za poseg na vodno in priobalno zemljišče pa vodno soglasje v
skladu s predpisi o vodah, ki urejajajo pridobitev vodne pravice in
vodnega soglasja. |
|
94. člen |
|
(varstvo vodnih virov ter podzemnih
voda) |
|
(1) Na območju Občine Mozirje so z odlokom varovani varstveni pasovi
vodnega vira Ljubija. |
(2) Za gradnjo in druge prostorske ureditve na vodovarstvenih območjih
je treba upoštevati veljavni odlok. |
(3) Vodni vir je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v
prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov. |
(4) Vse obstoječe in predvidene vodne vire, podzemne vode ter tla, je
potrebno varovati pred onesnaženjem, ki nastane zaradi kmetijske uporabe
tal in posledično vnosa hranilnih snovi v tla in podzemen vode. |
(5) Na vodovarstvenih območjih so prepovedane dejavnosti, ki bi lahko
ogrozile količinsko ali kakovostno stanje vodnih virov. Dovoljeni so
ukrepi, s katerimi se zavaruje količina ali kakovost vodnih virov. |
(6) V obstoječih in predvidenih vodovarstvenih pasovih so dovoljeni le
posegi v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki določajo
kriterije za določitev vodovarstvenih območij, oziroma posege, za katere
iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje sledi, da je tveganje za
onesnaženje zaradi tega posega sprejemljivo in v skladu s predpisi o
vodovarstvenih območjih. |
(7) Za posege v prostor na vodovarstvenem območju je treba pridobiti
soglasje službe, pristojne za vode. |
|
95. člen |
|
(vododeficitarna območja) |
|
Na
vododeficitarnih območjih so dopustne samo dejavnosti, ki ne potrebujejo
velikih količin vode oziroma je večja poraba upravičena iz okoljskega,
prostorskega, tehnološkega in ekonomskega vidika. |
|
96. člen |
|
(varstvo tal in reliefa) |
|
(1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba
upoštevati predpise s področja varstva tal. |
(2) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba v
največji možni meri ohranjati reliefne oblike ter urejati poškodovana
ali razgaljena tla na način, da se ohranja oziroma obnovi njihova
plodnost in da so ustrezno zaščitena z vegetacijo. |
(3) Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti
in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za
rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih
zemljišč. |
(4) Varstvo tal in reliefa se zagotavlja tudi pri kmetijski uporabi tal
(predvsem zaradi vnosa hrailnih snovi v tla) in pri vgradnji oziroma
trajnemu odlaganju viškov materiala v tla zaradi izkopov. |
|
97. člen |
|
(varovalni gozdovi) |
|
(1) Varovalni gozdovi so določeni s področnimi predpisi ter razvidni iz
Prikaza stanja prostora. |
(2) V varovalnih gozdovih je dopustno samo vzdrževanje obstoječih
objektov ter prostorske ureditve, ki krepijo varovalno funkcijo gozdov,
sanitarna sečnja, sanacije erozijskih žarišč in usadov, malopovršinska
obnova panjevskih sestojev v skladu s predpisi iz prejšnjega člena ter s
soglasjem Zavoda za gozdove Slovenije. |
|
98. člen |
|
(gozdovi s posebnim namenom) |
|
(1) Gozdovi s posebnim namenom so opredeljeni s področnimi predpisi. |
(2) Gradnje in druge prostorske ureditve znotraj območij gozdnih
rezervatov so prepovedani, razen vzdrževanja poti, postavitve
informativnih tabel, vzdrževanja objektov kulturne dediščine ter
izvajanja znanstveno-raziskovalnih del in del v skladu z določbami
predpisov iz prejšnjega člena ter s soglasjem Zavoda za gozdove
Slovenije. |
|
99. člen |
|
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za
območja za raziskovanje mineralnih surovin) |
|
Zaradi varovanja mineralnih surovin kot naravnega vira so v območjih za
raziskovanje mineralnih surovin dovoljeni le tisti posegi, ki imajo za
cilj vzdrževanje naravnega ravnovesja in obstoječe rabe prostora oziroma
raziskovanje mineralnih surovin. |
|
3.2.8.3 Varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obramba |
|
100. člen |
|
(varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami) |
|
Gradnje in prostorske ureditve morajo biti izvedene tako, da
zagotavljajo pogoje za varen umik ljudi in premoženja ter zadostne
prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru naravne
ali druge nesreče. |
|
101. člen |
|
(erozijska, plazljiva in plazovita
območja) |
|
(1) Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih
dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki. V ogroženih območjih se ne
načrtuje nove poselitve, infrastrukture ter dejavnosti oziroma
prostorskih ureditev, ki bi lahko s svojim delovanjem povzročile naravne
nesreče ali povečale ogroženost prostora. |
(2) Na erozijskih in plazljivih območjih so dopustni zaščitni ukrepi, ki
služijo stabiliziranju terena, skladno s predpisom o vodah. |
(3) Na erozijskih območjih je prepovedano: |
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje
hudournikov, |
– ogoljevanje površin, |
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in
snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje
ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, zasipavanje izvirov, |
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali
plazljivih zemljiščih, |
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda
in slabšanje ravnovesnih razmer, |
– odlaganje in skladiščenje lesa in drugih materialov, |
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom, |
– odvzemanje naplavin z dna brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne
sposobnosti, hudourniške struge, |
– vlačenje lesa. |
(4) Na plazljivem območju se v zemljišče ne sme posegati tako, da bi se
zaradi tega sproščalo gibanje hribin in ogrozila stabilnost zemljišča.
Prepovedano je: |
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi
lahko pospešili zamakanje zemljišč, |
– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig
podzemne vode, |
– izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali
razbremenjujejo podnožje zemljišča, |
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki
pospešuje plazenje zemljišč. |
Na
območjih, kjer obstaja nevarnost plazenja se priporoča izdelava
geološko-geotehničnega poročila za območje parcele, namenjene gradnji
ter ureditev za potrebe gradnje. Morebitne zaščitne ukrepe se izvede
pred začetkom gradnje oziroma se gradnjo opusti, v kolikor je iz
poročila razvidno, da ustreznih ukrepov ni mogoče izvesti. |
(5) Za vse posege v erozijskih in plazljivih območjih je treba pridobiti
soglasje organa, pristojnega za upravljanje z vodami. |
|
102. člen |
|
(območja potresne ogroženosti) |
|
Objekti morajo biti protipotresno grajeni na območju celotne občine. Pri
gradnjah se upošteva veljavna zakonodaja s tega področja oziroma s
področja o mehanski odpornosti in stabilnosti stavb v skladu z evropskim
standardom. |
|
103. člen |
|
(poplavna območja) |
|
(1) Na poplavno ogroženih območjih se omejuje razvoj oziroma izvajajo
sanacije in ureditve na način, da ni ogroženo človekovo življenje ali
njegove materialne dobrine. |
(2) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu
s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag.
Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne
nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora. |
(3) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne
nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri prostorskih
ureditvah oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis,
ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti
na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se
ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven
njega. Če nova prostorska ureditev oziroma izvedba posegov v prostor
povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba načrtovati tudi
celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo
izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma
sočasno z njo. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja
prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevamosti ter
karte razredov poplavne nevamosti za novo stanje. Na poplavnem območju,
za katerega razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so
dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječlh objektih,
v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov. |
(4) Ne glede na določbe prejšnjih dveh odstavkov so na poplavnem območju
dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred
škodljivim delovanjem voda ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo
predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi. |
|
104. člen |
|
(varstvo pred požarom) |
|
(1) Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev je treba upoštevati
požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara
zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, z vplivi
obstoječih in novih industrijskih objektov in tehnoloških procesov ter z
možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji. |
(2) Pri gradnjah objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati
prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred
požarom. Za primer požara je treba zagotoviti zadostne odmike med
objekti oziroma požarno ločitev objektov, prometne, manipulacijske poti
oziroma površine za intervencijska vozila ter vire za zadostno oskrbo z
vodo za gašenje. |
(3) Na območjih brez hidrantnega omrežja je treba zagotoviti bazene ali
druge ureditve, ki zagotavljajo požarno varnost. |
(4) Gradnje in ureditve v prostoru morajo zagotavljati dostop do
vodotokov, hidrantov in požarnih bazenov. |
(5) Obstoječe in nove urgentne poti morajo zagotavljati dostope
intervencijskim vozilom z minimalnimi radiji 11,5 m ter širino utrjenih
poti 3,5 m, ob objektih 5,0 m. |
(6) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj
zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu Zasnova požarne varnosti, za
požarno zahtevne objekte pa v elaboratu Študija požarne varnosti.
Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o
zasnovi in študiji požarne varnosti. |
|
105. člen |
|
(obramba) |
|
V
občini ni evidentiranih območij, pomembnih za obrambo države, zato
ukrepi niso potrebni. |
|
3.2.9 Splošni prostorski izvedbeni
pogoji glede varovanja zdravja in tehničnih zahtev objektov |
|
106. člen |
|
(splošni pogoji) |
|
(1) Z vidika kakovosti zraka se pri gradnjah novih objektov in
rekonstrukcijah zagotavlja učinkovita in varčna raba energije. Uporablja
se obnovljive vire energije, zlasti vodo (male hidroelektrarne na
Savinji) ter sončno energijo, pa tudi geotermalno energijo, lesno
biomaso, ki se usmerja v skupne kotlovnice, ipd. Pri prenovi in
novogradnji vseh javnih in zasebnih stavb je treba upoštevati veljavni
predpis s področja učinkovite rabe energije v stavbah. Podrobnejšo
namensko rabo površin in s tem razmestitev dejavnosti se načrtuje na
način, da ne pride do stika konfliktnih območjih (območja stanovanj in
območja proizvodnih dejavnosti). Objekte, ki so pomemben vir
onesnaževanja zraka oziroma predstavljajo pomemben vir vonjav (farme,
bioplinarne, kompostane ipd.) se umešča v ustrezni oddaljenosti od
poselitvenih območij, kar se določi na osnovi strokovne ocene. |
(2) Za vse prebivalce na območju občine je treba zagotoviti ustrezno
oskrbo s pitno vodo ter zagotavljati varstvo vseh vodnih virov. |
(3) Ohranja se kmetijska dejavnost z namenom pridelave zdrave,
kakovostne in lokalno pridelane hrane. Spodbuja se sonaravni način
kmetovanja, ki dolgoročno zagotavlja ohranjanje kakovostnega okolja. |
(4) Stanje okolja s stališča varovanja zdravja ljudi pred vplivi iz
okolja se spremlja z naslednjimi kazalci: |
– tla oziroma podrobnejša namenska raba prostora (analiza tal na vzorčni
lokaciji v okviru raziskav onesnaženosti tal, delež zelenih površin,
urbano vrtnarjenje, šport in rekreacijo, ekološko pridelavo hrane ipd.), |
– ustrezno čiščenje komunalnih odpadnih voda (število gospodinjstev, ki
nimajo ustrezno urejenega odvajanja komunalne odpadne vode, vrednosti
merjenih parametrov na iztoku centralne čistilne naprave Mozirje-Loke), |
– kakovost zraka (število konfliktnih območij, kjer se stikata namenski
rabi: območja stanovanj in območja proizvodnih dejavnosti, načini
ogrevanja, število virov vonjav in oddaljenost od poselitvenih območij,
število pomembnih onesnaževalcev zraka ipd.), |
– obremenjenost območij s hrupom pod mejnimi vrednostmi (povprečni letni
dnevni promet – števno mesto Ljubija, število objektov z varovanimi
prostori, ki so manj kot 50 m oddaljeni od mej območij proizvodnih
dejavnosti, delež ali površina podrobnejše namenske rabe prostora s
povečano II. stopnjo varstva pred hrupom, dolžina pomembnih cest skozi
naselja, območja z umirjenim prometom, dolžine kolesarskih poti ipd.), |
– ustrezna oskrba s pitno vodo (število zajetij pitne vode, število
zajetij pitne vode za potrebe občine, delež prebivalcev, ki se s pitno
vodo oskrbuje v okviru javne službe), |
– učinkovito ravnanje z odpadki (letne količine ločeno zbranih odpadkov
in število ekoloških otokov na območju občine, število zbiralnic in
zbirnih centrov na prebivalca v občini), |
– umeščanje območij stanovanj izven varovalnih pasov elektroenergetskega
omrežja-visokofrekvenčni viri sevanja (število stanovanjskih objektov,
ki so v varovalnem pasu visokonapetostnih DV in RTP, površine s I.
stopnjo varstva pred sevanjem v vplivnem območju virov elektromagnetnega
sevanja), |
– ohranjanje porabe električne energije za javno razsvetljavo (delež
doseganja ciljne vrednosti, določene v predpisu o mejnih vrednostih
svetlobnega onesnaževanja okolja, število (ne)ustreznih svetil za javno
razsvetljavo). |
|
107. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
(1) Ta odlok glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa določa
stopnje varstva pred hrupom, ki so določene za zmanjševanje
onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne površine. |
(2) Določitev stopenj varstva pred hrupom: |
– II. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše
namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki
je moteč zaradi povzročanja hrupa, |
– III. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše
namenske rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj
moteči posegi v okolje, |
– IV. stopnja varstva pred hrupom je določena za stavbe na površinah
podrobnejše namenske rabe, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je
lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa. |
(3) Preglednica stopenj varstva pred hrupom po posameznih podrobnejših
namenskih rabah prostora: |
PNRP/Stopnja varstva pred hrupom |
II. |
III. |
IV. |
Območja stanovanj (S) |
|
|
|
Stanovanjske površine (SS, SSvs, SSig) |
X |
|
|
Stanovanjske površine za posebne namene
(SB) |
X |
|
|
Površine podeželskega naselja (SK) |
|
X |
|
Površine počitniških hiš (SP) |
X |
|
|
Območja centralnih dejavnosti (C) |
|
|
|
Osrednja območja centralnih dejavnosti (CU) |
|
X |
|
Druga območja centralnih dejavnosti (CD,
CDr, CDsb) |
|
X |
|
Posebna območja (B) |
|
|
|
Površine za turizem (BT) |
X |
|
|
Površine drugih območij (BD) |
|
|
X |
Območja proizvodnih dejavnosti (I) |
|
|
|
Gospodarske cone (IG) |
|
|
X |
Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
(IK) |
|
|
X |
Območja zelenih površin (Z) |
|
|
|
Površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS) |
|
X |
|
Parki (ZP) |
|
X |
|
Pokopališča (ZK) |
|
X |
|
Druge urejene zelene površine (ZD) |
|
X |
|
Območja prometnih površin (P) |
|
|
|
Površine cest (PC, PCvc) |
|
|
X |
Ostale prometne površine (PO) |
|
|
X |
Območja komunikacijske infrastrukture (T) |
|
|
|
Območja komunikacijske infrastrukture (T) |
|
|
X |
Območja okoljske infrastrukture |
|
|
|
Območja okoljske infrastrukture (Ov, Očn) |
|
|
X |
Območja energetske infrastrukture (E) |
|
|
|
Območja energetske infrastrukture (E, Evc,
Es) |
|
|
X |
Območja razpršene poselitve |
|
|
|
Površine razpršene poselitve (A, Abt, Asp,
Aig, Aik) |
|
X |
|
Območja kmetijskih zemljišč |
|
|
|
Najboljša in druga kmetijska zemljišča (K1
in K2) |
|
|
X |
Gozdna zemljišča |
|
|
|
Gozdna zemljišča (G, Gv, Gr, Gzp, Gvc) |
|
|
X |
Površinske vode |
|
|
|
Celinske vode (VC) |
|
X |
|
Vodna infrastruktura (VI) |
|
|
X |
Območja mineralnih surovin |
|
|
|
Površine nadzemnega pridobivalnega prostora
(LN) |
|
|
X |
(4) V Občini Mozirje je II. stopnja varstva pred hrupom določena tudi na
območju Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje, na
Savinjski cesti. Preveritev, ali vsa območja namenske rabe SS in BT
izpolnjujejo pogoje za II. stropnjo varstva pred hrupom se izdela v
okviru strokoven podlage (ocene) obremenitev okolja s hrupom. |
(5) V IV. stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstoječe
stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo
varstva pred hrupom. |
(6) Meja med III. in IV. stopnjo varstva pred hrupom je v OPN določena z
namensko rabo prostora, pri čemer je posamezno območje podrobnejše
namenske rabe prostora uvrščeno v posamezno stopnjo varstva pred hrupom
skladno s predpisom o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Meja se
lahko spremeni na podlagi strokovne podlage. |
(7) Novogradnje objektov z vartovanimi prostori v vplivnme območju cest,
kjer so mejne vrednosti hrupa presežene, niso dopustne. Obstoječe stavbe
se ščitijo pred prekomernim hrupom z aktivno zaščito pred hrupom (s
protihrupno ograjo, ipd.) ali pasivno zaščito (npr. s primerno
zasteklitvijo in izbiro fasad). |
(8) Če je vir hrupa cesta ali druga prometna infrastruktura, mora
upravljavec teh virov hrupa zagotoviti izvedbo ukrepov za zmanjšanje
emisije hrupa v okolje in omejiti hitrost vožnje, tako da se prepreči
čezmerne obremenitve okolja s hrupom. |
(9) V času javnih prireditev, javnih shodov ali drugih dogodkov, kjer se
uporabljajo zvočne naprave, se za začasno čezmerno obremenitev okolja s
hrupom pridobi dovoljenje, ki ga izda pristojni občinski organ, skladno
s predpisom, ki ureja način uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in
prireditvah povzročajo hrup. Hrup v času javnih prireditev, javnih
shodov ali drugih dogodkov v nobenem primeru ne sme presegati kritičnih
vrednosti, predpisanih v veljavni uredbi. |
|
108. člen |
|
(varstvo pred elektromagnetnim
sevanjem) |
|
(1) Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir
elektromagnetnega sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih
določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem
okolju za stopnjo varstva pred sevanjem v katerem se objekt nahaja. |
(2) Za gradnjo objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je treba
izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje skladno z
področno zakonodajo. |
(3) Pri posegih v vplivne pasove virov elektromagnetnega sevanja je
treba upoštevati predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in
življenjskem okolju. V vplivnem območju virov elektromagnetnega sevanja,
kjer je določena I. stopnja varstva pred sevanjem, ni dovoljeno umeščati
novogradenj, namenjenih bivanju oziroma izvajanju dejavnosti, medtem ko
v vplivnem območju II.stopnje varstva pred elektromagnetnim sevanjem ni
dovoljeno umeščati objektov z varovanimi prostori. |
(4) Območja v življenjskem in naravnem okolju se glede na občutljivost
posameznega območja za učinke elektromagnetnega sevanja delijo na I. in
II. območja, ki so določena v skladu s predpisom, ki ureja
elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju. I. stopnja
varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo
pred sevanjem. Na območju občine je I. stopnja varstva pred sevanjem
določena na območju namenskih rab prostora SS, SSvs, SSig, SB, SK, SP
CU, CD, CDsb, BT, BD, ZS, ZP, ZD, A, Abt in Aig. II. stopnja varstva
pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki
je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti območje brez
stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni
proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni dejavnosti (namenski rabi
IK in IG) ter vsa druga območja, ki niso določena kot I. območje. II.
stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I.
območju namenjene javnemu cestnemu prometu. Pri daljnovodih nazivne
napetosti 110 kV in več je treba upoštevati minimalne potrebne odmike od
virov elektromagnetnega sevanja, v katere ni dopustno umeščati objektov
z varovanimi prostori in se določijo na osnovi predpisa o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. |
|
109. člen |
|
(varstvo pred svetlobnim onesnaženjem) |
|
(1) Pri osvetljevanju objektov je treba upoštevati ukrepe za
zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določa predpis s področja
svetlobnega onesnaženja okolja. |
(2) Prepovedana je trajna uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste in
oblike, mirujočih ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti
površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu. Skladno s predpisom, ki
ureja mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja mora biti
razsvetljava nameščena tako, da osvetljenost, ki jo povzroča na oknih
varovanih prostorov, ne presega mejnih vrednosti. |
(3) Zunanje osvetljevanje objektov v nočnem času naj bo prostorsko in
časovno omejeno, pri čemer se upošteva predpis o mejnih vrednostih
svetlobnega onesnaževanja okolja. Objektov v varovanih območjih narave
se praviloma ne osvetljuje. Zunanje osvetljevanje stavb z varovanimi
prostori ni dovoljeno, izjeme veljajo za objekte, kjer takšnih prostorov
ni. |
|
110. člen |
|
(zagotavljanje ustreznega osončenja in
drugi pogoji za kakovostno ter zdravo bivalno okolje) |
|
(1) Pri vseh stanovanjskih bivalnih prostorih je treba zagotoviti
minimalen čas osončenja, ki je ob zimskem solsticiju 1 uro, ob
ekvinokcijih 3 ure in ob letnem solsticiju 5 ur. |
(2) Kakovostno in zdravo bivalno okolje se zagotavlja z vzpostavitvijo
ustreznega deleža zelenih površin oziroma športno rekreacijskih površin,
površin za urbano vrtnarjenje, kolesarskih površin, območij umirjenega
prometa, okoljskimi conami, povečano stopnjo varstva pred hrupom v
skladu s priporočilom mednarodne zdravstvene organizacije glede povečane
stopne varstva pred hrupom na Ldvn 55 in Lnoč dBA ipd. |
|
111. člen |
|
(arhitektonske ovire) |
|
Pri
izvajanju gradenj se morajo zagotoviti dostop, vstop in uporaba brez
grajenih in komunikacijskih ovir vsem ljudem ne glede na stopnjo njihove
individualne telesne sposobnosti, v skladu s predpisi. |
|
3.2.10 Splošni prostorski izvedbeni
pogoji na območjih razpršene gradnje |
|
112. člen |
|
(razpršena gradnja) |
|
(1) Razpršena gradnja je zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih
zemljišč. Stavbe na območju razpršene gradnje so npr.: stavbe na
samotnih kmetijah; stanovanjske stavbe; samostojno locirana gospodarska
poslopja ali gospodarska poslopja, zgrajena ob stanovanjski stavbi;
sadne lope; kmetijske stavbe: kozolci, mlini; stavbe kulturnega ali
simbolnega pomena: kapelice; druge stavbe, ki nimajo določenega
stavbnega zemljišča. |
(2) Dopustna je odstranitev, rekonstrukcija, nadomestna gradnja ter
vzdrževanje legalno zgrajenih stavb, dozidave do največ 40 % površine
osnovnega tlorisa ali nadzidave za zvišanje kolenčnega zidu do skupne
višine 0,8 m. Navedeno je dopustno, če gre za izboljšanje bivalnega
standarda v stavbah, ne pa v smislu dodajanja novih prostorov za
opravljanje dejavnosti. Za gradnje veljajo pogoji glede velikosti in
oblikovanja, kot so določeni za objekte na površinah razpršene
poselitve. Nadomestna gradnja je gradnja novega objekta na mestu
odstranjenega objekta, pri čemer mora biti nov objekt zgrajen v enakih
gabaritih in mora biti enake namembnosti. |
(3) Stavbam, ki so zgrajene pred letom 1967 in jim ni bilo določeno
funkcionalno zemljišče ali gradbena parcela, ki je parcela namenjena
gradnji, se le-ta določi po splošnih pogojih tega odloka glede pogojev
in meril za parcelacijo. |
(4) Postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov je dopustna le v
primerih, ko ima objekt določeno gradbeno parcelo ali funkcionalno
zemljišče, pri čemer se uporabljajo določila za gradnjo objektov na
površinah razpršene poselitve. |
|
3.3 Podrobni prostorski izvedbeni pogoji |
|
3.3.1 Podrobni pogoji glede dopustnih
dejavnosti, dopustnih stavb in ureditev ter nezahtevnih in enostavnih
objektov |
|
113. člen |
|
(dopustne dejavnosti po namenski rabi
prostora) |
|
(1) Skladno s tem odlokom so na območju posamezne podrobnejše namenske
rabe prostora dopustne dejavnosti, ki jih je mogoče glede na veljavno
zakonodajo, ki določa klasifikacijo dejavnosti, razvrstiti v enega izmed
sklopov dejavnosti, prikazanih v spodnji tabeli. |
PNRP |
Dopustne dejavnosti po določenih sklopih |
SK, IK, A, Aik, G**, K1 in K2 |
(A) Primarne dejavnosti kmetijstva in
gozdarstva (pridelava, reja, lov) |
SSig, SK, IG, IK, A, Aig, Aik |
(B) Predelovalne dejavnosti |
IG, SSig, Aig |
(C) Sekundarne proizvodne dejavnosti
(industrija, obrt) |
CD, E, Evc, Es, IG, IK |
(D) Dejavnosti proizvodnje, dobave in
oskrbe z energijo in energenti |
Ov, Očn |
(E) Kom. dejavnosti (oskrba z vodo,
odvajanje odpadne vode, ravnanje z odpadki) |
CU, CD, BT, BD, Abt, SS, SSvs, SK |
(F) Trgovina ter dejavnost prodaje izdelkov
na debelo in drobno |
SSig, SK, IG, IK, PC, PO, A, Aig, Aik |
(G) Dejavnosti prometa, logistike in
skladiščenja |
SSvc, SSig, SK, CU, CD, CDr, BT, BD, IG,
IK, Abt, Aik, Aig, ZP, ZS, PC, PO |
(H) Sejemske dejavnosti |
SS, SSvs, SB, SK, CU, CD, BT, BD, ZP, ZS,
A, Abt |
(I) Gostinske dejavnosti |
SS, SK, SB, SP, CU, CD, BT, A, Abt, Asp |
(J) Dejavnosti, vezane na turistične
dejavnosti in nastanitev gostov |
* |
(K) Storitvene dejavnosti |
* |
(L) Druge poslovne (nepredelovalne in
neproizvodne) dejavnosti |
CU, CD, T |
(M) Dejavnosti zagotavljanja televizijskih,
radijskih in telekomunikacijskih povezav |
SS, SK, SB, CU, CD, CDsb, CDr, A |
(N) Vzgojno-izobraževalne dejavnosti in
znanstveno-izobraževalne dejavnosti |
SS, SB, BT, CU, CD, Abt |
(O) Zdravstvene dejavnosti |
SS, SB, CU, CD |
(P) Dejavnosti zagotavljanja socialnega
varstva in oskrbe |
SS, SSvs, SB, SK, CU, CD, CDsb, BT, ZS, ZP,
ZD, A, Abt |
(Q) Športno-rekreacijske dejavnosti |
SS, SK, CU, CD**, BT, ZP, ZS, A |
(R) Kulturne in razvedrilne dejavnosti |
SK, CU, CD, CDsb, CDr, A |
(S) Verske dejavnosti |
X |
(T) Druge dejavnosti, ki jih ni mogoče
uvrstiti v nobeno od naštetih skupin |
S**, CU, CD**, BT**, A** |
|
|
(V) Bivanje (stalno ali začasno) |
SS, SSig, SK, BT, A, Abt, Aig, Aik |
(W) Dejavnosti gospodinjstev z zaposlenimi
hišnimi osebami |
SS, SK, IK, A** |
(X) Dopolnilne dejavnosti na kmetijah |
CDr, ZK |
(Y) Pokopavanje |
LN, IG, Aig |
(Z) Dejavnosti vezane na proizvodnjo
mineralnih surovin |
∞, K1, K2, G** |
(Φ) Dejavnosti varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami |
Opomba: * pomeni, da je opravljanje dejavnosti dopustno na stavbnih
zemljiščih, razen na območju zelenih površin; X pomeni, da se dejavnosti
smiselno umešča na podlagi njihovega morebitnega vpliva na druge
dejavnosti znotraj EUP; ** pomeni, da je dopustna tudi na vseh členitvah
podrobnejše namenske rabe; ∞ pomeni, da je opravljanje dejavnosti
dopustno na vseh stavbnih zemljiščih, kjer je treba izvesti
protipoplavne ali protierozijske ukrepe. |
(2) Sklopi dejavnosti so splošni in določeni tako, da je mogoče določila
posameznega sklopa smiselno uporabiti in prenesti na vse opredeljene
dejavnosti v veljavni klasifikaciji dejavnosti. |
(3) Ne glede na določila prvega odstavka tega člena se šteje, da so na
posamezni namenski rabi dopustne tudi tiste dejavnosti po predpisu, ki
ureja standardno klasifikacijo dejavnosti, ki so skladne z namenom
objektov iz 114. člena odloka. |
|
114. člen |
|
(dopustni objekti in ureditve po
namenski rabi prostora) |
|
(1) Skladno z odlokom se lahko na območja posamezne namenske rabe
umeščajo navedene stavbe ter druge ureditve, ki so v tabeli razvrščene
glede na tip stavbe ali ureditve oziroma njen namen. Zahtevnost objekta
se določi na podlagi veljavne zakonodaje, ki ureja področje graditve
objektov. Skladno s tem odlokom se lahko na posamezno namensko rabo
umeščajo različne stavbe oziroma objekti ne glede na zahtevnost, če so
za njihovo umeščanje in gradnjo izpolnjeni pogoji iz veljavne zakonodaje
in je njihova gradnja skladna z določili tega odloka. |
PNRP |
Dopustne stavbe in naprave |
SS, SSig, SK, SP, CU, CD, A, Aig |
1110 Enostanovanjske stavbe
1121 Dvostanovanjske stavbe |
SS, SSvs, SB, CU, CD |
1122 Tri in več stanovanjske stavbe |
|
|
SB, CU, CD |
11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi
stanovanji |
SSvs, CU, CD, CDsb, SB |
11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne
družbene skupine (razen domovi za starejše občane) |
SB |
11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne
družbene skupine (samo domovi za starejše občane) |
|
|
BT, CU, CD |
12111 Hotelske in podobne gostinske stavbe
za kratkotrajno nastanitev |
CU, CD, BT, SS, SK, Abt, IG, BD, A |
12112 Gostilne, restavracije in točilnice |
A, BT, Asp, Abt, SP, SS, SK, CU, CD |
12120 Druge gostinske stavbe za
kratkotrajno nastanitev |
|
|
CU, CD, SS, SK |
1220 Poslovne in upravne stavbe |
|
|
CU, CD, SS, SK, BT, BD, IG |
12301 Trgovske stavbe |
CU, CD, IG, BD, BT, IG |
12302 Sejemske dvorane, razstavišča |
CD, CU, SS, SK |
12303 Bencinski servisi |
CU, CD, SS, SSig, SK, BT, BD, IG, A |
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti |
|
|
PC, PO, T, Abt |
12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe
za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe |
SS, SSig, SSvs, SB, SK, SP, CU, CD, CDr,
CDsb, A, Abt, Aig, Aik, IG, IK, BD, BT, PO |
12420 Garažne stavbe |
Asp, ZS, ZP, ZD, ZK, PO, PC, |
12420 Garažne stavbe (samo kolesarnice) |
|
|
IG, SSig, Aig, IK |
12510 Industrijske stavbe |
A, SS, SK, Aig, SSig, IG |
12510 Industrijske stavbe (samo pekarne,
mizarske in avtomehanične delavnice in podobno) |
IG |
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča |
SK, A, Aik, IG, IK, Aig |
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča
(samo silosi) |
|
|
CU, CD, BT, BD |
12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo |
CU, CD, BT, BD |
12620 Muzeji in knjižnice |
CU, CD, CDsb, IG |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstveno
raziskovalno delo |
CU, CD |
12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo |
SK, A |
12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo (samo
veterinarske klinika in veterinarske ambulante) |
CU, CD, CDsb, BT, BD, SS, SSv |
12650 Stavbe za šport |
|
|
SS, SSig, SK, A, Aik, IK |
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe |
CDr |
12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov |
ZK |
12722 Pokopališče stavbe (razen
krematoriji) |
* |
1273 Kulturna dediščina, ki se ne uporablja
v druge namene |
SB, CU, CD, CDsb, IG |
12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
(samo prevzgojni domovi, zapori, vojašnice, stavbe za nastanitev
policistov, gasilski domovi, stavbe za nastanitev sil za
zaščito, reševanje in pomoč) |
* |
12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
(samo nadstrešnice za potnike na avtobusnih in drugih
postajališčih) |
SS, SSvs, SK, A, Aik, IG, IK |
12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
(samo zavetišča in hoteli za male živali, pesjaki, konjušnice in
podobno) |
* |
12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
(samo zaklonišča) |
SS, SSig, SSvs, SB, SK, SP, CU, CD, CDr,
CDsb, A, Abt, Aig, Aik, Asp, IG, IK, BD, BT |
12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
(samo pomožne stavbe: drvarnica, lopa, ropotarnica, letna
kuhinja, ute in podobno) |
Opomba: * pomeni, da je gradnja teh objektov dopustna na vseh
zemljiščih, razen na območju kmetijskih in gozdnih in zemljišč ter na
obm očju voda. Gradnja objektov na kmetijskih in gozdnih zemljiščih ter
na območju voda je dopustna le, če je tako oprede ljeno v podrobnih
pogojih za posege na kmetijskih in gozdnih zemljiščih ter na območju
voda. |
(2) Skladno s tem odlokom se lahko na posamezno namensko rabo umešča
različne gradbene inženirske objekte ne glede na zahtevnost, če so za
njihovo umeščanje in gradnjo izpolnjeni pogoji iz veljavne zakonodaje,
in je njihova gradnja skladna z do ločili tega odloka. |
PNRP |
Dopustni gradbeno inženirski objekti |
* |
211 Ceste |
|
|
T |
21302 Letalski radio-navigacijski objekti |
|
|
* |
214 Mostovi, viadukti, predori in podhodi |
|
|
VC, VI |
21510 Pristanišča in plovni kanali |
VC, VI |
21520 Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni
objekti |
* |
21530 Sistemi za namakanje in osuševanje,
akvadukti |
|
|
* |
221 Daljinski cevovodi, daljinska
(hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni)
elektroenergetski vodi |
|
|
* |
222 Lokalni cevovodi, lokalni
(distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna)
komunikacijska omrežja (razen čistilne naprave) |
* |
222 Lokalni cevovodi, lokalni
(distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna)
komunikacijska omrežja (samo čistilne naprave) |
|
|
LN |
23010 Objekti za pridobivanje in
izkoriščanje mineralnih surovin |
E, Evc, Es, VC, VI |
23020 Elektrarne in drugi energetski
objekti |
IG |
23030 Objekti kemične industrije |
IG |
23040 Drugi industrijski gradbeni
kompleksi, ki niso uvrščeni drugje |
|
|
ZS, ZP, BT, CD, CDsb |
24110 Športna igrišča |
ZS, ZP, ZD, CU, CD, SSvs, BT, Abt |
24122 Drugi gradbeno inženirski objekti za
šport, rekreacijo in prosti čas |
* |
24122 Drugi gradbeno inženirski objekti za
šport, rekreacijo in prosti čas (samo otroška igrišča) |
|
|
Očn |
24203 Objekti za ravnanje z odpadki |
ZK |
24204 Pokopališča |
* |
24205 Drugi gradbeno inženirski objekti, ki
niso uvrščeni drugje |
Opomba: * pomeni, da je gradnja teh objektov dopustna na vseh
zemljiščih, razen na območju kmetijskih in gozdnih in zemljišč ter na
obm očju voda. Gradnja objektov na kmetijskih in gozdnih zemljiščih ter
na območju voda je dopustna le, če je tako oprede ljeno v podrobnih
pogojih za posege na kmetijskih in gozdnih zemljiščih ter na območju
voda. |
|
115. člen |
|
(nezahtevni in enostavni objekti ter
druge ureditve) |
|
Na
območjih stavbnih zemljišč je dovoljena postavitev naslednjih
nezahtevnih in enostavnih objektov: |
PNRP |
Dopustni objekti |
SS, SSvs, SSig, SB, SK, SP, CU, CD, A, Abt,
Aik, Aig, Asp, |
Majhna stavba in majhna stavba kot
dopolnitev obstoječe pozidave |
* |
Pomožni objekt v javni rabi |
* |
Ograja |
* |
Podporni zid |
* |
Mala komunalna čistilna naprava |
* |
Nepretočna greznica |
* |
Rezervoar |
* |
Vodnjak, vodomet |
* |
Priključek na objekte gospodarske javne
infrastrukture in daljinskega ogrevanja |
* |
Samostojno parkirišče |
* |
Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in
podobne |
VC, VI |
Pomol |
* |
Športno igrišče na prostem |
* |
Vodno zajetje in objekti za akumulacijo
vode in namakanje |
* |
Objekt za oglaševanje |
SS, SK, A, Aik |
Objekt za rejo živali |
K1, K2 |
Objekt za rejo živali (samo čebelnjak) |
SS, SK, A, Aik |
Pomožni kmetijsko-gozdarski objekt |
K1, K2 |
Pomožni kmetijsko-gozdarski objekt (razen
kleti in vinske kleti) |
SS, SK, A, Aik |
Objekt za kmetijske proizvode in dopolnilno
dejavnost |
* |
Pomožni komunalni objekt |
* |
Pomožni letališki, pristaniški objekt in
pomožni objekt na smučišču |
* |
Pomožni objekti namenjeni obrambi in
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt
za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov |
Opomba: * pomeni, da je gradnja teh objektov dopustna na vseh
zemljiščih, razen na območju kmetijskih in gozdnih in zemljišč ter na
obm očju voda. Gradnja objektov na kmetijskih in gozdnih zemljiščih ter
na območju voda je dopustna le, če je tako oprede ljeno v podrobnih
pogojih za posege na kmetijskih in gozdnih zemljiščih ter na območju
voda. |
|
3.3.2 Podrobni pogoji glede višine in
oblikovanja objektov ter drugi pogoji po posameznih namenskih rabah |
|
116. člen |
|
(podrobni pogoji za gradnjo na območjih
stanovanj) |
|
(1) Območja namenske rabe S (območja stanovanj) so namenjena bivanju in
spremljajočim dejavnostim. |
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni
prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
S
Območja stanovanj |
PNRP |
SS
Stanovanjske površine z ali brez
spremljajočih dejavnosti |
SB
Stanovanjske površine s posebnim pomenom |
SK
Podeželska naselja z ali brez spremljanih
dejavnosti |
SP
Površine počitniških hiš |
Členitev PNRP |
SS |
SSvs |
SSig |
SB |
SK |
SP |
Dopustne višine |
DI_H |
Max 11 m |
Max 21 m |
Max 11 m |
Max 15 m |
Max 11 m |
Max 11 m |
Pogoji glede oblikovanja objektov |
Maksimalna dopustna etažnost |
(K)+P+1+M |
(K)+P+4+M |
(K)+P+1+M |
(K)+P+2+M |
(K)+P+1+M |
(K)+P+M |
Kota pritličja |
Max 50 cm nad najvišjo koto raščenega
terena merjenega tik ob objektu. Na območjih ostale in majhne
poplavne nevarnosti, kjer je dopustna gradnja stanovanjih
objektov mora biti kota pritličja vsaj 50 cm nad koto poplavne
vode. |
Dopustno razmerje stranic osnovnega objekta |
1:1.2–1:3.0 |
1:1.5–1:3.0 |
1:1.2–1:1.5 |
1:1.5–1:2.0 |
1:1.2–1:1.5 |
1:1.2–1:1.5 |
Fasade in oblikovanje objektov |
Določeno v splošnih prostorskih izvedbenih
pogojih glede oblikovanja objektov. |
Strehe |
Pri eno in dvo stanovanjskih stavbah so na
pretežnem delu stavbe (več kot 60 % tlorisa stavbe) dopustne le
dvokapne strehe z naklonom med 35° in 45°. Možna je kombinacija
z ravno streho.
V primeru dvokapne strehe pri
večstanovanjskih objektih je ta naklona med 28° in 40°.
Smer slemena dvokapne strehe mora biti
vzporedna z daljšo stranico. Strehe so lahko z napuščem ali brez
njega.
Kritina frčad poenotena z osnovno streho
ali kovinska (pločevina) v enaki barvi. Čopi so dovoljeni, če
gre za enote urejanja prostora, kjer so ti avtohtoni oziroma
prevladujoči. |
Drugi pogoji |
Posebnosti |
Izrazito podolžen tloris, ki presega
predpisane gabarite in razmerja stranic, je dopusten izjemoma,
kadar takšen tloris narekuje in opravičuje tehnologija objekta.
Na osnovni tloris je dopustno dodajati
manjše volumne (L,T oblike) do največ 40 % osnovnega tlorisa.
Dopustni so samo pravokotni izzidki.
Polkrožni, trapezni, več kotni izzidki, stolpiči so
prepovedani.
Gradnja stanovanjskih objektov, ki
odstopajo od določil tega odloka je dovoljena samo na območjih z
namensko rabo SS, če se gradnja prilagodi obstoječi tipiki
gradnje na območju in da soglasje h gradnji pristojna občinska
služba za urejanje prostora.
Za obstoječe kmetije na območju namenske
rabe SS veljajo glede dopustnih dejavnosti, dopustnih stavb in
ureditev ter nezahtevnih in enostavnih objektov tudi določila,
ki se nanašajo na namensko rabo SK. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
117. člen |
|
(podrobni pogoji za gradnjo na območjih
centralnih dejavnosti) |
|
(1) Območja namenske rabe C (območja centralnih dejavnosti) so namenjena
oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju. |
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni
prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
C
Območja centralnih dejavnosti |
PNRP |
CU
Območja centralnih dejavnosti, ki so
namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter
bivanju |
CD
Druga območja centralnih dejavnosti, kjer
prevladuje določena dejavnost, razen stanovanj |
Členitev PNRP |
CU |
CD |
CDsb |
CDr |
Dopustne višine |
DI_H |
Max 21 m |
Max 18 m |
Max 18 m |
Max 35 m |
Pogoji glede oblikovanja objektov |
Maksimalna dopustna etažnost |
(K)+P+4+M |
(K)+P+2+M |
(K)+P+1+M |
(K)+P+M |
Kota pritličja |
Max 50 cm nad najvišjo koto raščenega
terena merjenega tik ob objektu. Na območjih ostale in majhne
poplavne nevarnosti, kjer je dopustna gradnja stanovanjih
objektov mora biti kota pritličja vsaj 50 cm nad koto poplavne
vode. |
Dopustno razmerje stranic objekta |
Min 1:1.4 |
Min 1:1.4 |
Min 1:1.4 |
Min 1:1.4 |
Fasade in oblikovanje objektov |
Oblikovanje fasad naj bo sodobno in čim
bolj enostavno.
Dovoljena je uporaba tudi drugih sodobnih
materialov.
Glavni vhodi v stavbe naj se, če objekt
stoji ob pomembnem javnem prostoru, oblikuje na glavni fasadi. |
Strehe |
Dopustne so simetrične in asimetrične
dvokapnice z naklonom v smeri daljše stranice in naklonom med 5°
in 45° stopinj.
Dopustna je izvedba čopov.
Večkapne strehe so dovoljene izjemoma in le
v primeru, kadar se z njimi smiselno optično zmanjšuje volumen
stavbe in le kadar to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba).
Na posamičnih dominantnih objektih kot npr.
cerkev, samostan, je dovoljen drugačen naklon strešin. |
Drugi pogoji |
Posebnosti |
Dovoljeno je združevanje posameznih
objektov v nize in/ali v kareje.
Gradnja bencinskih servisov se izvaja v
skladu s tehničnimi zahtevami.
Pri objektih namenjenih opravljanju
dejavnosti je dovoljena uporaba drugačnih barv in tipov fasad v
skladu s celotno podobo pojetja. |
|
118. člen |
|
(podrobni pogoji za gradnjo na območjih
proizvodnih dejavnosti) |
|
(1) Območja namenske rabe I (območja proizvodnih dejavnosti) so pretežno
namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter
servisnim dejavnostim. |
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni
prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
I
Območja proizvodnih dejavnosti |
PNRP |
IG
Območja proizvodnih dejavnosti, ki so
pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in obrtnim ter
spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim |
IK
Območja z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
Členitev PNRP |
IG |
IK |
Dopustne višine |
DI_H |
Max 13 m |
Max 11 m |
Pogoji glede oblikovanja objektov |
Maksimalna dopustna etažnost |
(K)+P+1+IP |
(K)+P+M |
Dopustno razmerje stranic objekta |
Min 1:1.2 |
Min 1:1.4 |
Fasade in oblikovanje objektov |
Oblikovanje fasad naj bo sodobno in čim
bolj enostavno.
Fasade stavb, ki mejijo na javni prostor,
naj bodo oblikovane kot glavne in mesto tvorne fasade, z
njihovim oblikovanjem pa naj se zagotavljajo kakovostni
ambienti.
Objekti v ozadju kompleksa morajo biti
nižji od glavnih stavb, ob javnem mestnem prostoru. Dovoljeno je
združevanje objektov v nize.
Objekti naj ne bodo višji ali bistveno
nižji od obstoječega grajenega tkiva, kar pa ne velja za dele
stavb in objektov, ki morajo biti zaradi funkcionalnih in
tehnoloških zahtev izrazito višji – tovarniški dimniki, silosi,
mlini. Oblikujejo naj se kot kakovostno in prepoznavno
oblikovani prostorski poudarki oziroma točke identifikacije. |
Strehe |
Za objekte znotraj proizvodnih območij, se
dovolijo vse vrste streh, vendar naj bodo poenotene.
Za objekte večjih dimenzij se priporočajo
ravne, lahko pa tudi enokapne strehe majhnega naklona.
V primeru dvokapnih streh mora biti smer
slemena vzporedna z daljšo stranico.
Za objekte, ki mejijo na mestni javni
prostor, se dovolijo strehe, usklajene s kakovostnimi
obstoječimi objekti. Dovolijo se odstopanja in novosti, če se s
tem doseže novo urbanistično-arhitekturno kakovost.
Dovoljena je tudi kritina v črni in temno
zeleni barvi, ki ne sme biti trajno bleščeča. Odstopanje v barvi
je dovoljeno le v primeru ravnih streh. Za slednje je
priporočeno, da so te ozelenjene. |
|
119. člen |
|
(podrobni pogoji za gradnjo na posebnih
območjih) |
|
(1) Območja namenske rabe B (posebna območja) so pretežno namenjena
posebnim dejavnostim, kot so npr. območja za turizem in površine
nakupovalnih središč. |
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni
prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
B
Posebna območja |
PNRP |
BT
Površine za turizem:
gostinski objekti, hoteli, bungalovi,
apartmaji in drugi objekti za nastanitev ter objekti za potrebe
turizma v povezavi s športom in z rekreacijo |
BD
Površine drugih območij zlasti trgovskih
centrov, tržnic, sejmišč in drugih podobnih površin |
Členitev PNRP |
BT |
BD |
Dopustne višine |
DI_H |
Max 21 m |
Max 21 m |
Pogoji glede oblikovanja objektov |
Maksimalna dopustna etažnost |
(K)+P+4+M |
(K)+P+2+IP |
Dopustno razmerje stranic objekta |
Min 1:1.4 |
Min 1:1.2 |
Fasade in oblikovanje objektov |
Pri gabaritih objektov (gostinski objekti,
hoteli, lovski, gozdarski ali planinski domovi, ipd.), ki so
samostojni objekti v prostoru in niso del turističnih
kompleksov, naj se upoštevajo predpisani gabariti za oblikovanje
stanovanjskih objektov v SS oziroma SK.
Oblikovanje fasad naj bo sodobno in čim
bolj enostavno. |
Strehe |
Pogoji so določeni v splošnih prostorskih
izvedbenih pogojih glede oblikovanja objektov. |
|
120. člen |
|
(podrobni pogoji za gradnjo na območjih
zelenih površin) |
|
(1) Območja namenske rabe Z (območja zelenih površin) so pretežno zelene
površin, namenjene preživljanju prostega časa in oddiha v naravi,
urejanju javnih zelenih površin in zelenih barier oziroma ureditvam,
namenjenih izvajanju pokopališke dejavnosti. |
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni
prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
Z
Območja zelenih površin |
PNRP |
ZS
Površine za oddih, šport in rekreacijo so
namenjene preživljanju prostega časa na prostem |
ZP
Parki kot urejena območja odprtega prostora
v naselju, ki so namenjeni pretežno preživljanju prostega časa,
pa tudi izvajanju raznih dogodkov in prireditev |
ZD
Druge urejene zelene površine – zeleni
pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo: obcestne zelenice,
ločevalni zeleni pasovi, zelene bariere … |
ZK
Pokopališča |
Členitev PNRP |
ZS |
ZP |
ZD |
ZK |
Dopustne višine |
DI_H |
6 m |
/ |
/ |
Max 7.5 m |
Pogoje glede oblikovanja objektov in
dopustne gradnje |
Maksimalna dopustna etažnost |
P |
/ |
/ |
(K)+P+M |
Dopustno razmerje stranic objekta |
/ |
/ |
/ |
Max 1:1.2 |
Oblikovanje in dopustna gradnja |
Dopustni so le objekti, ki so v funkciji
podrobne namenske rabe območja.
Ureditve, objekti, naprave in ograje morajo
biti znotraj območja urejanja oblikovno poenoteni ter usklajeni
z zunanjimi ureditvami.
Pri oblikovanju objektov in njihovemu
umeščanju v prostor se ohranja značilen stik naselij in odprte
krajine oziroma kakovostnih grajenih struktur naselja.
Ohranjajo se tudi vidno privlačni deli
krajine, vedute oziroma kakovostni pogledi. |
Dopustna le gradnja gradbeno-inženirskih
objektov ter pokopaliških stavb. |
Posebnosti |
Notranje poti morajo biti enotno urejene.
Pri urejanju poti naj se uporabljajo naravni avtohtoni
materiali.
Pri urejanju se v največji meri ohranja
obstoječa vegetacija. Območja morajo imeti urejen način ravnanja
z odpadki.
Ureditve morajo biti ustrezno ozelenjene.
Pri ozelenitvi naj se uporabljajo avtohtone rastline, značilne
za posamezno območje urejanja. |
|
121. člen |
|
(podrobni pogoji za gradnjo na območjih
razpršene poselitve) |
|
Na
območjih namenske rabe A (območja razpršene poselitve) veljajo naslednji
podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
A
Območja razpršene poselitve |
PNRP |
A, Asp, Aig, Aik, Abt |
Pogoji za gradnjo objektov |
A |
Stanovanjska gradnja: povzemajo se določila
za SS. |
A |
Kmetije in gospodarski objekti na kmetijah:
povzemajo se določila za SK. |
A/Asp |
Počitniški objekti: povzemajo se določila
za SP. |
Aig |
Objekti gospodarskih dejavnosti na območju
razpršene poselitve: povzemajo se določila za IG. |
Aik |
Objekti za kmetijsko proizvodnjo (kozolci,
hlevi, seniki, staje za živali …): povzemajo se določila za IK. |
Abt |
Turistični objekti: povzemajo se določila
za SS. |
Drugi pogoji |
Posebnosti |
Na območjih samotnih kmetij je treba
ohranjati njihovo značilno tipiko ter morfologijo posameznih
objektov.
Pri posegih v prostor se zagotavlja varstvo
naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, zlasti na
območju ohranjanja ogroženih habitatnih tipov ter habitatov
ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, ki se prednostno
ohranjajo. Na območjih ohranjanja narave se gradnja novih
objektov izvaja tako, da se ne povzroča fragmentacije naravnih
območij ter da se ohranja mejice, grmišča, posamezna drevesa in
skupine dreves. Ograjevanje parcel z žično (mrežno) ograjo se na
območjih ohranjanja narave v odprti krajini ne izvaja. |
|
122. člen |
|
(podrobni pogoji za gradnjo na območjih
prometne, komunikacijske, okoljske in energetske infrastrukture) |
|
Objekti na območju namenskih rab P (PC, PCvc, PO), T, O (Očn, Ov) in E
(Evc, Es) se gradijo skladno s splošnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji
ter skladno s tehničnimi zahtevami za gradnjo tovrstnih objektov. |
|
123. člen |
|
(podrobni pogoji za posege na kmetijskih
zemljiščih) |
|
Na
območjih najboljših in drugih kmetijskih zemljišč (K1 in K2) veljajo
naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
K
Območja kmetijskih zemljišča |
PNRP |
K1
Najboljša kmetijska zemljišča |
K2
Druga kmetijska zemljišča |
Členitev PNRP |
K1 |
K2 |
Dopustni posegi in druge prostorske
ureditve |
Dopustne so:
– agrarne
operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih
zemljišč,
– enostavni in
nezahtevni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti v skladu z
uredbo, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, razen kleti
in vinske kleti,
– objekti, ki so
proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične
zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, ki se po
uredbi, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, lahko
uvrstijo med pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, razen kleti in
vinske kleti, po velikosti pa ne presegajo nezahtevnih objektov,
razen grajenega rastlinjaka, ki lahko presega velikost
nezahtevnih objektov,
– čebelnjak, to
je lesen enoetažen pritlični objekt na točkovnih temeljih,
namenjen gojenju čebel, tlorisne površine do vključno 40 m2,
– staja, to je
lesen enoetažen pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen
zavetju rejnih živali na paši, tlorisne površine do vključno 100
m2,
– pomožna
kmetijsko-gozdarska oprema kot je brajda, klopotec, kol,
količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo
proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za
trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični
tunel in nadkritje, zaščitna mreža,
– pomožni objekti
za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov,
– raziskovanje
podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega
vira,
– začasni objekti
in začasni posegi, in sicer za čas dogodka oziroma v času
sezone:
– oder z
nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov,
– cirkus, če so
šotor in drugi objekti montažni,
– začasna
tribuna za gledalce na prostem,
– premični
objekti za rejo živali v leseni izvedbi kot so premični
čebelnjaki, premični kokošnjaki, premični zajčniki in podobno,
– opazovalnica,
to je netemeljena lesena konstrukcija kot je lovska preža,
ptičja opazovalnica in podobno,
– začasne
ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter začasno skladiščenje lesa,
– dostop do
objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt:
– ki ga je
dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih,
– ki je
prepoznan kot razpršena gradnja,
– ki ga je
dopustno graditi na površinah razpršene poselitve,
– gradbeno
inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi
enotne klasifikacije vrst objektov in o odločitvi objektov
državnega pomena uvrščeni v skupini:
– daljinski
cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in
daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s pripadajočimi
objekti in priključki nanje,
– lokalni
cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in
lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, s pripadajočimi
objekti in priključki nanje,
– rekonstrukcije
občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste.
Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana
rekonstrukcija ceste kot naprimer nadkrita čakalnica na
postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni
zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni
cestni objekti, urbana oprema in podobno ter objekti gospodarske
javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi
ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste,
– mala vetrna
elektrarna do nazivne moči 1MW, če gre za kmetijsko zemljišče z
boniteto manj kot 35.
Posegi morajo
biti načrtovani tako, da omogočajo lastnikom kmetijskih zemljišč
dostop do kmetijskih zemljišč. V kolikor je s posegom onemogočen
dostop do kmetijskih zemljišč, je le-tega treba nadomestiti.
Dopustni posegi,
gradnje in druga dela ne smejo bistveno prizadeti obdelovalnega
potenciala kmetijskih zemljišč. V primeru bistvenih poškodb je
treba kmetijska zemljišča ustrezno sanirati in rekultivirati.
Lokacije za nove
kmetijsko-gozdarske objekte morajo biti določene tako, da ne
zmanjšujejo vrednosti krajinske slike prostora in sledijo
posebnostim tradicionalnega umeščanja takšnih objektov v
prostor, v sklopu kmetijskih gospodarstev in ob gozdnem robu.
V primeru
umeščanja novih objektov v prostor mora biti to izvedeno na
način, da se za dostop do objektov lahko uporabljajo obstoječe
poljske poti, ki lahko hkrati služijo več lastnikom zemljišč
hkrati. |
|
124. člen |
|
(podrobni pogoji za posege v gozd) |
|
Na
območjih gozda (namenska raba G, Gv, Gr, Gzp, Gvc) veljajo naslednji
posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
G
Območja gozdnih zemljišč |
PNRP |
G
Gozd |
Členitev PNRP |
G
Gozd |
Gv
Varovalni gozd |
Gr
Gozdni rezervat |
Gzp
Gozd s poudarjeno izobraževalno funkcijo |
Gvc
Vegetacija ob vodotokih |
Dopustni posegi in druge ureditve |
Vsi posegi v gozd morajo biti skladni z
Gozdnogospodarskim načrtom gozdnogospodarskega območja (GGO)
Nazarje in Gozdnogospodarskim načrtom za gozdnogospodarsko enoto
(GGE) Nazarje. Za vse posege v gozd je treba pridobiti soglasje
pristojnega zavoda za gozdove.
Na gozdnih zemljiščih, razen na območju
varovalnega gozda in gozdnega rezervata, je ob predhodnem
soglasju pristojnega zavoda dopustna ureditev:
– gozdnih cest, gorskih, kolesarskih in
jahalnih stez, ki se urejajo po obstoječih gozdnih cestah in
dostopov do objektov in zemljišč,
– mostov in brvi, pod pogojem, da so iz
naravnih materialov,
– nasipov in podobnih objektov za zaščito
pred poplavami in drugim negativnim delovanjem voda,
hudourniških naprav in objektov,
– namakalnih kanalov in drugih objektov za
dovajanje vode,
– lokalnih cevovodov od črpališč ali
zajetij do lokalnega vodovodnega omrežja in vodohranov, lokalnih
vodnih zajetij ter vodohranov, kanalskih vodov za odvajanje
padavinske vode, lokalnih elektroenergetskih vodov in lokalnih
komunikacijskih omrežij, elektroenergetskih in komunikacijskih
priključkov pod pogojem, da se izvajajo v kabelski izvedbi in
drugo infrastrukturo v soglasju s pristojnim zavodom.
Od nezahtevnih in enostavnih objektov je
dopustna postavitev:
– grajenega spominskega obeležja, grajene
opreme trim steze in vadbene opreme ter križa,
– priključka na objekte gospodarske javne
infrastrukture in daljinskega ogrevanja,
– kolesarske poti, peš poti, gozdne poti in
podobno,
– vodnega zajetja in objektov za
akumulacijo vode in namakanje,
– čebelnjaka; postavitev čebelnjakov je
dopustna pod pogojem, da je lastnik čebelnjaka član Čebelarske
družine in ima minimalno 6 panjev,
– krmišča, grajene obore za rejo divjadi in
grajene gozdne prometnice,
– objektov, namenjenih varstvu pred
naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožnih objektov za
spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.
Na gozdnih zemljiščih je dopustno izvajati
tudi:
– gozdarske prostorsko ureditvene
operacije, skladno s področno zakonodajo o gozdovih,
– vsa dela, ki so v skladu z
gozdnogojitvenimi načrti,
– sanacije nelegalnih kopov, brez možnosti
nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin; dopustno je
raziskovanje mineralnih surovin in geotermičnega energetskega
vira pod pogojem, da raziskovanje trajno ne spreminja in
poškoduje naravnega stanja na površini in podtalju in da se po
raziskovanju zemljišča vrnejo v prejšnje stanje,
– krčitve gozda v kmetijske namene do 0,5
ha, pri čemer je za poseg treba pridobiti dovoljenje pristojnega
zavoda. Krčitev gozda ne sme povzročiti erozije tal, v ta namen
se za izravnavo depresij uporabi zemljino iz površine
obravnavanega območja.
Vsi navedeni posegi so dopustni pod
pogojem, da niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in
funkcijami gozda, ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v
nasprotju z interesi gozdarstva in je zanje treba pridobiti
ustrezno soglasje.
V večje sklenjene gozdne komplekse gozda in
gozdnega prostora poseganje praviloma ni dopustno. Posege v
gozdni prostor se usmerja v robna območja gozdnih kompleksov in
v gozdove s slabšo zasnovo oziroma na območja zaraščajočih se
površin.
Vsi posegi se morajo izvajati na način, da
omogočajo lastnikom gozdov dostop do gozdnih zemljišč. |
Posebnosti |
Gv |
Varovalni gozdovi so območja namenjena
gozdovom, ki varujejo zemljišča usadov, izpiranja in krušenja
ter gozdovom, ki v hudourniških območjih zadržujejo prenaglo
odtekanje vode in zato varujejo zemljišča pred erozijo in
plazovi. Na območju varovalnega gozda je gospodarjenje z gozdom
dovoljeno na podlagi gozdnogospodarskih načrtov. V varovalnih
gozdovih niso dopustni posegi v podtalje ali vegetacijo, kadar
bi to zavrlo ali občutno zmanjšalo sposobnosti obnavljanja
naravne zarasti ali spodbudilo erozijske ukrepe. Posegi, ki niso
povezani z gospodarjenjem z varovalnimi gozdovi in ne vplivajo
negativno na funkcije gozdov, zaradi katerih je bil gozd
razglašen za varovalni gozd, se lahko izvajajo na podlagi
predhodno pridobljenega dovoljenja, ki ga izda pristojni organ. |
Gzp |
So gozdovi s poudarjeno
izobraževalno-rekreacijsko funkcijo (območje Alpskega vrta),
zato je v njih dovoljena tudi raba za potrebe izobraževanja,
turizma in rekreacije na prostem, vendar le do stopnje, ko te
nimajo bistvenega vpliva na naravno okolje in druge funkcije
gozda. Posegi se izvajajo v soglasju pristojnega zavoda za
gozdove. |
Gvc |
Obrečna vegetacija se ohranja. Odstranitev
obrečne vegetacije je možna le v primeru, da se z odstranitvijo
ne spreminja krajinska podoba in se z odstranitvijo vegetacije
ne spreminja vodni režim ali poslabšujejo poplavne razmere.
Posegi v obrečne koridorje do varovalnega pasu vodotokov so
dopustni le v soglasju s pristojnimi nosilci urejanja prostora
za področje gospodarjenja z vodami ter varstva narave. V primeru
posegov se degradirani prostor ustrezno sanira. Pri zasaditvi se
uporablja avtohtona vegetacija. |
|
125. člen |
|
(podrobni pogoji za posege na območjih
voda) |
|
Na
območju voda, ki se delijo na območja površinskih voda in območja vodne
infrastrukture, veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
Območja voda |
PNRP |
VC
Celinske vode, ki so namenjene za izvajanje
dejavnosti s področja rabe voda |
VI
Območja vodne infrastrukture, ki so
namenjena vodnim zemljiščem površinskih voda in vodnim objektom
kot so pregrade, jezovi, zadrževalniki in podobno |
Dopustni posegi in druge ureditve |
Na območju voda je dopustno:
– gradnja objektov javne infrastrukture,
komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na
javno infrastrukturo,
– gradnja objektov grajenega javnega
dobra,
– izvajati ukrepe, ki se nanašajo na
izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih
voda,
– izvajati ukrepe, ki se nanašajo na
ohranjanje narave,
– gradnja objektov, potrebnih za rabo voda,
ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem
oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust
vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred
utopitvami v naravnih kopališčih,
– gradnja objektov, namenjenih varstvu voda
pred onesnaženjem, in
– gradnja objektov, namenjenih obrambi
države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter
izvajanju nalog policije ter drugih objektov in naprav na
podlagi soglasja organa, pristojnega za vode.
Na območju, ki je po namenski rabi
opredeljena kot vodna infrastruktura je dopustna tudi ureditev
objektov za zagotavljanje poplavne varnosti (nasipi,
zadrževalniki ipd.).
Vsi posegi so dopustni pod pogoji, kot jih
določajo veljavni predpisi in ob pogoju pridobitve ustreznih
soglasij. Ureditve na vodotokih se izvajajo skladno z
usmeritvami hidrotehnične stroke. |
Posebnosti |
Pri vseh posegih na Savinji in ostalih
vodotokih z naravovarstvenim statusom je treba pridobiti
naravovarstveno soglasje. Za posege v varovanih območjih (Natura
2000) je treba v postopku pridobitve naravovarstvenega soglasja
ali dovoljenja za poseg v naravo izvesti presojo vplivov na
naravo. Utrditve brežin vodotokov naj se izvajajo sonaravno z
biotehničnimi ukrepi. Klasična trapezasta regulacija s
poravnanimi brežinami in uporabo betona naj se ne izvaja. Ob
vodotokih naj se ohranja zveznost obrežne vegetacije.
Pri rekonstrukciji obstoječih objektov na
vodotokih ter gradnji novih dopustnih objektov se ohranja
značilen obstoječi stik objekta z odprto krajino. Vidno
izpostavljeni objekti se ustrezno ozelenijo. |
|
126. člen |
|
(podrobni pogoji za posege na območjih
mineralnih surovin) |
|
Posegi na območju namenske rabe LN (površine nadzemnega pridobivalnega
prostora) se na podlagi splošnih določil tega odloka izvajajo skladno z
veljavno zakonodajo in pod pogoji, določenimi v OPPN. |
|
3.4 Posebni prostorski izvedbeni pogoji |
|
3.4.1 Posebni prostorski izvedbeni
pogoji po enotah urejanja prostora |
|
127. člen |
|
(enote urejanja prostora s posebnimi
prostorskimi izvedbenimi pogoji) |
|
(1) Na območjih znotraj spodaj navedenih enot urejanja prostora veljajo
poleg splošnih in podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev tudi posebni
pogoji, ki jih je treba upoštevati pri projektiranju in gradnji oziroma
pri izdelavi OPPN, kadar je ta predviden. Posebni pogoji so opredeljeni
predvsem za specifična območja s posameznimi varstvenimi režimi in
izhajajo iz usmeritev nosilcev urejanja prostora ali so povzeti iz
okoljskega poročila. |
(2) Za območja oziroma enote urejanja prostora, navedene v prejšnjem
odstavku tega člena, veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni
pogoji: |
EUP_OPN |
BR03 – poseg v vodotok za gradnjo MHE na
potoku Šumek (pritok potoka Globenc)
Na območju, kjer je predvidena umestitev
strojnice in pripadajoče infrastrukture, je treba v procesu
pridobivanja vodne pravice, pri pridobivanju gradbenega
dovoljenja in izvedbi del določiti ekološko sprejemljiv pretok.
Ohranja se obstoječa širina omenjenih vodotokov, poglabljanje se
ne izvaja. Treba je ohraniti prehodnost vodotokov za vodne
organizme. Morebitne utrditve brežine vodotokov naj se izvedejo
na naraven način (biotehnični ukrepi). Zagotovljen mora biti
takšen mehanizem, da se v sušnih mesecih, ko je pretok manjši od
ekološko sprejemljivega pretoka MHE ustavi, tako da vsa voda
steče po naravni |
strugi. Pregrada (jez) čez strugo potoka ni
dovoljena. Dovoljeno je t.i. zajetje preko rešetke. Dovoljeno je
pretočno obratovanje MHE, brez akumulacije vode. Cevovod mora
biti vkopan ter speljan do strojnice izven struge in doline
potoka, preko parcel: 28/3, k.o. Brezje in 768, 767, 766 vse
k.o. Radegunda. Strojnica mora biti na lokaciji obstoječega
objekta, na parceli 7 in 28/3, obe k.o. Brezje. V obrežje
(morfologija in vegetacija) potoka se med zajemom vode in
strojnico ne sme posegati. |
BR25 (domačija) – profana stavbna
dediščina
Na območju profane stavbne dediščine se
ohranja obstoječa morfologija in tipika gradnje. Dozidave,
nadzidave obstoječih objektov ter gradnja novih objektov je
dopustna le v soglasju pristojnega zavoda. Rušitve obstoječih
objektov so pod nadzorom pristojnega zavoda za varstvo kulturne
dediščine dopustne v kolikor gre za objekte, ki niso varovani
kot kulturna dediščina, so neavtohtoni in neprimerni ter s svojo
pojavnostjo degradirajo varovana območja. |
BR26 – objekt profane stavbne dediščine
Posegi v neposredno bližino objekta profane
stavbne dediščine niso dovoljeni. Posegi na objektu se izvajajo
le v soglasju pristojnega zavoda. |
BR34 – objekt profane stavbne dediščine
Posegi v neposredno bližino objekta profane
stavbne dediščine niso dovoljeni. Posegi na objektu se izvajajo
le v soglasju pristojnega zavoda. |
BR40, BR41, RA53, RA55, RA56, RA62 –
naravna vrednota Mozirnica s pritoki
BR40, BR41, RA55, RA62: Gradnja objektov na
stavbnih zemljiščih se načrtuje zunaj varovalnega pasu vodotoka
in v taki oddaljenosti od vodotoka, da za njihovo poplavno
varnost ne bo treba izvesti kakršnih koli del na brežini ali v
strugi potoka (nasipi, oporni zidovi ipd.). Ohranja se obvodna
vegetacija, njena zveznost in naravna vrstna sestava. Sadnja
neavtohtonih vrst grmovnic ali dreves na območju naj se ne
izvaja. Brežin potoka se ne utrjuje z betonskimi poravnanimi
brežinami (klasična regulacija). Možna je biotehnična utrditev
izpostavljenih delov brežine z lesenimi piloti in vrbovimi
prepleti. Gradbenega materiala in odpadkov se ne odlaga v
obvodni pas, temveč na za to primerni prostor za odlaganje izven
varovanega območja. Območje je potrebno primerno komunalno
opremiti (kanalizacija oziroma ČN).
Navedeni pogoji in usmeritve se smiselno
uporabljajo tudi na območju EUP v neposredni bližini naravne
vrednote, in sicer: RA53 in RA56. |
BR42, BR43, BR44, BR45 – arheološka
dediščina Štrucljevo gradišče
Posegi v zemeljske plasti morajo biti
minimalizirani. Za vse posege je treba pridobiti
kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojnega zavoda, ki bo
določil obseg in metodologijo predhodnih arheoloških raziskav. |
DO04 – EPO 13200 Dobrovlje-Čreta
Na območju stavbnih zemljišč, kjer je v
naravi gozd se ta ohranja v čim večji možni meri. V primeru
ozelenitve naj se v to vključi obstoječa drevesa oziroma naj se
izvede z avtohtono vegetacijo. Obstoječe naravne reliefne
značilnosti prostora naj se ohranijo skupaj z mikroreliefnimi
posebnostmi: robovi, naklon brežin. Vrtač in drugih naravno
ohranjenih depresij v okolici se ne zasipava. Višinske
premostitve ob objektih naj se izvedejo pretežno v obliki
zatravljenih brežin. Prehodi v okoliški teren naj bodo postopni,
mehki. Oporne zidove (škarpe) se gradi le izjemoma, ko ni možno
drugačno uravnavanje višin zemljišč ali zavarovanje brežin, pri
čemer naj na vidnih delih ne bo betona. Območja se ne ograjuje z
ograjami, ki bi onemogočale prehod prostoživečih vrst. Zagotovi
se ustrezno odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda.
Osvetljevanje objektov se uredi tako, da je z ustreznimi
tehničnimi rešitvami svetloba prostorsko usmerjena proti tlom
ter časovno omejena. |
DO06 – EPO 13200 Dobrovlje-Čreta
V fazi izdelave OPPN se glede na krajinsko
sliko območja predvidi manjše število objektov. Pri ozelenitvi
območja se uporabi avtohtone grmovnice in drevesne vrste. Na
zemljišču se v čim večji možni meri ohranja obstoječe drevje.
Obstoječe naravne reliefne značilnosti prostora naj se ohranijo
skupaj z mikroreliefnimi posebnostmi: robovi, naklon brežin.
Vrtač in drugih naravno ohranjenih depresij v okolici se ne
zasipava. Višinske premostitve ob objektih se izvedejo pretežno
v obliki zatravljenih brežin. Prehodi v okoliški teren naj bodo
postopni, mehki. Oporne zidove (škarpe) se gradi le izjemoma, ko
ni možno drugačno uravnavanje višin zemljišč ali zavarovanje
brežin, pri čemer naj na vidnih delih ne bo betona. Za zasaditev
okolice se uporabijo avtohtone, rastiščnim razmeram prilagojene
drevesne in grmovne vrste. Tujerodne ali eksotične rastlinske
vrste naj se ne sadi (npr. ciprese). Območja se ne ograjuje z
ograjami, ki bi onemogočale prehod prostoživečih vrst. Uredi se
ustrezno odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda.
Osvetljevanje objektov se uredi tako, da je z ustreznimi
tehničnimi rešitvami svetloba prostorsko usmerjena proti tlom
ter časovno omejena. |
LN01, LN02, LN04, LN05 – naravna vrednota
spodnja soteska Ljubije
Na območju naravne vrednote se trajno
ohranjajo naravne kvalitete prostora. Posegi na območje so
dovoljeni le v soglasju pristojnega zavoda. |
LN09 – objekt profane stavbne dediščine
Posegi v neposredno bližino objekta profane
stavbne dediščine niso dovoljeni. Posegi na objektu se izvajajo
le v soglasju pristojnega zavoda. |
LN34, LN38 – vplivno območje naravne
vrednote Škrubov vrh
Na območju Grmadnika, ki se nahaja na
vplivnem območju naravne vrednote Škrubov vrh in pritokov, je
treba zagotoviti ustrezno odvajanje in čiščenje komunalnih
odpadnih voda, da se prepreči obremenitev potoka oziroma
pritokov. |
LN45 – sakralna stavbna dediščina Cerkev
Matere božje
Posegi v neposredno bližino objekta
sakralne stavbne dediščine niso dovoljeni. Dozidave, nadzidave
niso dovoljenje. Posegi na objektu se izvajajo le v soglasju
pristojnega zavoda. Pri rekonstrukciji, vzdrževanju cerkve se
dela prilagodijo življenjskemu ciklusu netopirjev. Morebitno
urejanje okolice cerkva se prilagodi tako, da se ohranja
drevesa, sklenjene mejice, grmovje in gozd. |
LN46, LN47, LN48 – vplivno območje kulturne
dediščine Cerkve Matere božje
Na območju vplivnega območja Cerkve Matere
božje se ohranja obstoječa morfologija in tipika gradnje.
Dozidave, nadzidave obstoječih objektov ter gradnja novih
objektov je dopustna le v soglasju pristojnega zavoda. Gradnja
novih objektov ne sme vplivati na kvalitetne vedute. Rušitve
obstoječih objektov so pod nadzorom pristojnega zavoda za
varstvo kulturne dediščine dopustne, v kolikor gre za objekte,
ki niso varovani kot kulturna dediščina, so neavtohtoni in
neprimerni ter s svojo pojavnostjo degradirajo varovana območja. |
LN70 – objekt profane stavbne dediščine
Posegi v neposredno bližino objekta profane
stavbne dediščine niso dovoljeni. Posegi na objektu se izvajajo
le v soglasju pristojnega zavoda. |
LN73 – objekt profane stavbne dediščine
Posegi v neposredno bližino objekta profane
stavbne niso dovoljeni. Posegi na objektu se izvajajo le v
soglasju pristojnega zavoda. |
LN83 – poseg v vodotok zaradi gradnje MHE
Strojnico se izvede na lokaciji obstoječih
objektov (bivši mlin). V procesu pridobivanja vodne pravice, pri
pridobivanju gradbenega dovoljenja in izvedbi del treba je
določiti ekološko sprejemljivi pretok. Ohranja se obstoječa
širina vodotokov, poglabljanje se ne izvaja. Zajem vode, ki se
spelje do strojnice, mora biti na lokaciji obstoječega jezu in
sicer na koti vodostaja jezu. Zagotoviti je treba prehodnost
Ljubije (ribjo stezo) na območju obstoječega jezu. Nadvišanje
obstoječega jezu ni dovoljeno. Voda mora biti speljana od
zajetja do strojnice po objektu odprtega tipa (kanal). Zaradi
izvedbe kanala se ne sme zmanjšati pretočnost desnega pritoka
Ljubije. Obrežje (morfologija in vegetacija) morata biti po
izvedenem vkopu povrnjena v prvotno stanje v čim večjem možnem
obsegu. Zagotovljen mora biti takšen mehanizem, da se v sušnih
mesecih, ko je pretok manjši od ekološko sprejemljivega pretoka,
MHE ustavi, tako da vsa voda steče po naravni strugi. |
LO05 – objekt sakralne stavbne dediščine
Posegi v neposredno bližino objekta
sakralne stavbne dediščine niso dovoljeni. Posegi na objektu se
izvajajo le v soglasju pristojnega zavoda. |
LO11 – objekt profane stavbne dediščine
Posegi v neposredno bližino objekta profane
stavbne dediščine niso dovoljeni. Posegi na objektu se izvajajo
le v soglasju pristojnega zavoda. |
LO12 – ureditev kampa
Na območju kmetijskih zemljišč je dopustna
ureditev kampa za šotore. Posegi in dejavnosti se izvajajo v
skladu s predpisom, ki ureja pogoje in omejitve za izvajanje
dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi
poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. |
LO17 – pogoji glede varstva okolja za
centralno čistilno napravo Mozirje
Širitev čistilne naprave ter druga okoljska
infrastruktura mora ustrezati predpisanim standardom za gradnjo
čistilnih naprav in odvajanje odpadnih voda. |
LO28, LO29 – vplivno območje Savinje
(Natura 2000, EPO in naravna vrednota) na območju Gozdne šole
Na območju Gozdne šole se v čim večji možni
meri ohranja pretežno gozdni značaj območja za turizem in
rekreacijo, tako da se posamično drevje vključi v krajinsko
zasnovo območja. Ob Savinji se ohrani vsaj 30-metrski gozdni rob
v katerega se ne posega tako z gradnjo kot hrupnimi dejavnostmi.
V kolikor se načrtuje zasaditev z vegetacijo, naj se ta izvede z
avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami. Pri urejanju novih
športnih in parkirnih površin naj se te v čim večji možni meri
izvedejo v travni izvedbi – travni tlakovci, recifix, gruščnata
trava, itd.; delež asfaltiranih in betonskih površin naj bo čim
manjši. Večjih parkirišč na območju naj se ne gradi, prednostno
se prenavlja obstoječi stavbni fond. Utrjevanje bregov oziroma
regulacija reke na območju naj se ne izvaja (kamen v betonu,
trapezasta struga, poravnane brežine itd.). Možne so biotehnične
sonaravne utrditve bregov z ohranjanjem zveznosti obrežne
vegetacije. Gozdni rob se ohranja na način, da se preprečuje
dostop motornim vozilom in kolesom v obrežni pas ob Savinji. Na
debla, korenine in veje dreves naj se ne obeša, pritrjuje ali
postavlja tujih teles (plakati, obvestila, table, žične vode
ipd.). Višinske premostitve ob objektih se izvedejo v obliki
zatravljenih brežin. Prehodi v okoliški teren naj bodo postopni,
mehki. Oporne zidove (škarpe) se gradi le izjemoma, ko ni možno
drugačno uravnavanje višin zemljišč ali zavarovanje brežin, pri
čemer naj na vidnih delih ne bo betona. Odpadnih impregniranih
železniških tramov se ne uporablja za gradnjo škarp in poti. Na
območju se ne uporablja mineralnih gnojil, herbicidov in
pesticidov. Območja se ne ograjuje z žično ograjo, omogočen mora
biti prehod do obrežja Savinje. Obstoječe naravne reliefne
značilnosti prostora naj se ohranijo skupaj z mikroreliefnimi
posebnostmi: robovi, naklon brežin.
Ureditev primerne javne razsvetljave se
izvede z uporabo takšnih svetil, ki omogočajo osvetljavo talnih
površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice. Uporabijo se
svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru. V drugem delu
noči naj ostane prižgano minimalno število luči, če je iz
varnostnih razlogov to potrebno. Upošteva se določila predpisa o
mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. |
LU03 – vplivno območje kulturne dediščine
Cerkve Matere božje in sv. Roka
Na vplivnem območju kulturne dediščine
Cerkve Matere božje in sv. Roka poseganje v gozdni prostor ni
dovoljeno. |
LU07 – športno igrišče z igrali na območju
kmetijskih zemljišč
Območje je namenjeno za šport in
rekreacijo. Dopustni so vsi tisti objekti in ureditve, ki so
sicer dopustni na območju namenske rabe ZS. |
LU11, LU12, LU14, LU15, LU16, LU19, LU20 –
vplivno območje kulturne dediščine Cerkve sv. Nikolaja
Na vplivnem območju Cerkve sv. Nikolaja se
ohranja obstoječa morfologija in tipika gradnje. Na stavbnih
zemljiščih so dozidave, nadzidave obstoječih objektov ter
gradnja novih objektov dopustne le v soglasju pristojnega
zavoda. Gradnja novih objektov ne sme vplivati na kvalitetne
vedute. Rušitve obstoječih objektov so pod nadzorom pristojnega
zavoda za varstvo kulturne dediščine dopustne, v kolikor gre za
objekte, ki niso varovani kot kulturna dediščina, so neavtohtoni
in neprimerni ter s svojo pojavnostjo degradirajo varovana
območja. |
LU19 – sakralna stavbna dediščina Cerkev
sv. Nikolaja
Posegi v neposredno bližino objekta
sakralne stavbne dediščine niso dovoljeni. Dozidave, nadzidave
niso dovoljenje. Posegi na objektu se izvajajo le v soglasju
pristojnega zavoda. Pri rekonstrukciji, vzdrževanju cerkve se
dela prilagodijo življenjskemu ciklusu netopirjev. Morebitno
urejanje okolice cerkva se prilagodi tako, da se ohranja
drevesa, sklenjene mejice, grmovje in gozd. |
LU20, LU23 – vplivno območje cerkve sv.
Nikolaja (sakralna stavbna dediščina)
Predvidi se prenova videzno degradiranega
območja. Pri prenovi območja se poenoti izgled obstoječih
objektov znotraj območja in ponovno vzpostavi pogled proti
veduti cerkve sv. Nikolaja v smeri proti Mozirju. |
LU24, LU25, MO92 – vodotok Savinja (Natura
2000, EPO in naravna vrednota)
V območje obvodne vegetacije in struge
Savinje in njenih pritokov se z gradbenimi deli ne posega. Prav
tako se v varovano območje vodotoka in v obvodni pas ne odlaga
gradbenega materiala in odpadkov. Klasična regulacija reke na
območju naj se ne izvaja (kamen v betonu, trapezasta struga,
poravnane brežine itd.). Posamezna drevesa se ohranja ter
vključi v krajinsko zasnovo naselja. Pri izvedbi del naj se
posamezna drevesa zaščiti pred poškodbami. Zunanje osvetljevanje
objektov v nočnem času se ne izvaja oziroma naj bo omejeno v
skladu s predpisom o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja
okolja.
LU22: na območju poplavnega gozda (parcela
št. 881/1, k.o. Ljubija) se ohranja obrežna drevnina oziroma
površina poplavnega gozda. Za vodnogospodarske ureditve je treba
pridobiti naravovarstveno soglasje.
LU 24, LU25 in MO92: pri urejanju območja
se uporabljajo svetila, ki omogočajo osvetljavo talnih površin
in ne osvetljujejo neba in širše okolice. Uporabijo se svetila,
ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru. V drugem delu noči ostane
prižgano minimalno število luči, če je iz varnostnih razlogov to
potrebno (pri osvetljevanju zunanjih površin se namestijo
svetila na samodejni vklop/izklop). |
LU27 – objekt sakralne stavbne dediščine
Posegi v neposredno bližino objekta
sakralne stavbne dediščine niso dovoljeni. Posegi na objektu se
izvajajo le v soglasju pristojnega zavoda. |
LU35, LU37, LU38 – pogoji glede varstva
okolja na območju Sp. Preseke
Legalizacija obstoječih že zgrajenih
objektov ter gradnja novih objektov pred ureditvijo gospodarske
javne infrastrukture ni možna.
Pri urejanju območja se uporabljajo
svetila, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne
osvetljujejo neba in širše okolice. Uporabijo se svetila, ki ne
oddajajo svetlobe v UV-spektru. V drugem delu noči ostane
prižgano minimalno število luči, če je iz varnostnih razlogov to
potrebno (pri osvetljevanju zunanjih površin se namestijo
svetila na samodejni vklop/izklop). |
LU44 – objekt memorialne dediščine
Posegi v neposredni bližini objekta
memorialne dediščine niso dovoljeni. Posegi na objektu se
izvajajo le v soglasju pristojnega zavoda. |
LU47 – Škrubov vrh
Pogoj za legalizacijo objektov je ureditev
gospodarske javne infrastrukture tega območja. Objekti naj bodo
od gozdnega roba odmaknjeni najmanj 10 m. Manjši odmiki so
dopustni na podlagi soglasja zavoda za gozdove. |
LU48 in LU75
V sklopu obstoječih stavbnih zemljišč, ki
segajo v varovalni pas 110 kV daljnovoda, gradnja stanovanjskih
stavb ni dopustna. Za posege v varovalnem pasu 110 kV daljnovoda
je treba izvesti prve meritve elektromagnetnega sevanja oziroma
predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso
prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja.
Posegi so dopustni na podlagi soglasja upravljavca prenosnega
elektroenergetskega omrežja. |
LU59, LN47 – naravna vrednota Škrubov
potok
V območje obvodne vegetacije in struge
Škrubovega potoka se z gradbenimi deli ne posega. Odlaganje
gradbenega materiala in odpadkov se izvaja izven varovanega
območja vodotoka. Na območju se zagotovi ustrezno odvajanje in
čiščenje komunalnih odpadnih voda. |
LU75 – objekt memorialne dediščine
Posegi v neposredno bližino objekta
memorialne dediščine niso dovoljeni. Posegi na objektu se
izvajajo le v soglasju s pristojnim zavodom. |
MO10 – objekt memorialne dediščine
Posegi v neposredno bližino objekta
memorialne dediščine niso dovoljeni. Posegi na objektu se
izvajajo le v soglasju pristojnega zavoda. |
MO14, MO15, MO16, MO17 – vplivno območje
Cerkve Matere božje in sv. Roka
Na območju vplivnega območja cerkve se
ohranja obstoječa morfologija in tipika gradnje. Dozidave,
nadzidave obstoječih objektov ter gradnja novih objektov je
dopustna le v soglasju pristojnega zavoda. Gradnja novih
objektov ne sme vplivati na kvalitetne vedute. Rušitve
obstoječih objektov so pod nadzorom pristojnega zavoda za
varstvo kulturne dediščine dopustne, v kolikor gre za objekte,
ki niso varovani kot kulturna dediščina, so neavtohtoni in
neprimerni ter s svojo pojavnostjo degradirajo varovana območja. |
MO15 – sakralna stavbna dediščina cerkve
Matere božje in sv. Roka
Posegi v neposredno bližino objekta niso
dovoljeni. Dozidave, nadzidave in prezidave niso dovoljenje.
Posegi na objektu se izvajajo le v soglasju pristojnega zavoda.
Pri rekonstrukciji, vzdrževanju cerkve se dela prilagodijo
življenjskemu ciklusu netopirjev. Morebitno urejanje okolice
cerkva se prilagodi tako, da se ohranja drevesa, sklenjene
mejice, grmovje in gozd. |
MO41, MO42, MO43, MO44, MO45, MO53 –
Mozirje – Staro trško jedro
Posegi na območju kulturne dediščine se
izvajajo v skladu s kulturnovarstvenimi smernicami in pogoji. Za
območje spomenika Mozirje-Staro trško jedro se izdela OPPN in
pri določitvi prostorskih izvedbenih pogojev upošteva varstvene
režime naselbinske dediščine in vseh spomenikov znotraj območja.
Na zemljišču s parcelno št. 14/1, k.o. Mozirje je, ne glede na
predpisan faktor zazidanosti, dopustna manjša razširitev
sekundarnega trakta za potrebe skladiščenja obstoječe
dejavnosti, s predhodno pridobitvijo kulturnovarstvenih pogojev
in kulturnovarstvenega soglasja. |
MO43 – naselbinska in sakralna stavbna
dediščina Cerkev sv. Jurija
Posegi v neposredni bližini objekta
sakralne stavbne dediščine niso dovoljeni. Dozidave, nadzidave
niso dovoljenje. Posegi se izvajajo le v soglasju pristojnega
zavoda za varstvo kulturne dediščine. Pri rekonstrukciji,
vzdrževanju cerkve se dela prilagodijo življenjskemu ciklusu
netopirjev. Morebitno urejanje okolice cerkva se prilagodi tako,
da se ohranja drevesa, sklenjene mejice, grmovje in gozd. |
MO47, MO49 – vplivno območje starega
trškega jedra Mozirja
Zaradi vplivnega območja naselbinske
dediščine je treba objekte višinsko, tlorisno in oblikovno
prilagoditi varovanemu območju ter ohranjati vedute na trško
jedro. Za gradnjo stavb je treba pridobiti kulturnovarstvene
pogoje in soglasje. |
MO51, MO52 – pogoji glede varstva okolja na
območju Mozirskih Lav
Pri urejanju območja se uporabljajo
svetila, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne
osvetljujejo neba in širše okolice. Uporabijo se svetila, ki ne
oddajajo svetlobe v UV-spektru. V drugem delu noči ostane
prižgano minimalno število luči, če je iz varnostnih razlogov to
potrebno (pri osvetljevanju zunanjih površin se namestijo
svetila na samodejni vklop/izklop). V območje obvodne vegetacije
in struge Savinje in njenih pritokov se z gradbenimi deli ne
posega. Prav tako se na obrežje vodotokov in na obrežni pas ne
odlaga gradbenega materiala in odpadkov. Za odlaganje teh
odpadkov se izven varovalnega pasa vodotokov, znotraj EUP uredi
primeren prostor za odlaganje.
V EUP MO51 se na območju namenske rabe
druge centralne dejavnosti (CD) posegi in dejavnosti na
poplavnih območjih, ki so prikazana v Prikazu stanja prostora
lahko načrtujejo le v skladu s predpisom o pogojih in omejitvah
za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih,
ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih
voda in morja. Dostopi in zunanje ureditve se oblikujejo na
način, da bo možen enostaven in neoviran prehod vod, ki na
predmetno območje zatekajo z območja krožišča. |
MO58
Na območju je za potrebe kopališča dopustna
postavitev montažnih, sezonskih objektov za potrebe kopališča. |
MO84, MO85, MO86, MO90, MO93, MO93, LO08,
LO14 in LO17 – pogoji glede poplavne varnosti
Posegi in dejavnosti se na poplavnih
območjih, ki so prikazana v Prikazu stanja prostora lahko
načrtujejo le v skladu s predpisom o pogojih in omejitvah za
izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih
zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in
morja.
Na poplavnem območju je treba ohraniti
možnost prehoda vod na nižjeležeča dolvodna območja, pri čemer
mora biti poseg (gradnja, preoblikovanje terena) izveden na
način, da ne vpliva na preusmeritev toka poplavnih vod. Območja
pod objekti se lahko nasuje oziroma preoblikuje, okoliški teren
pa naj (če ni z natančnejšo hidravlično analizo dokazano
drugače) ostane na obstoječem nivoju. Nadomeščanje odvzetega
volumna zaradi uporabljenih izhodišč ni potrebno. |
MO70 – poseg v vodotok zaradi gradnje MHE
Pogoji za projektiranje in obratovanje
Zaradi delovanja MHE ne smejo biti kratene
vodne pravice drugih upravičencev. V Delejev jez se ne sme
posegati. Zagotovljen mora biti Qes Savinje na odseku med
odvzemom in izpustom MHE. Za odvzem vode se uporabi obstoječ
odvzem na levi strani Delejevega jezu (Mozirska struga), ki se
ga na vtoku ne sme spreminjati. Objekt strojnice se odmakne od
brežine vodotoka tako, da ne bo posegal v priobalni pas, ki
znaša 15 m od struge Savinje. Nad Delejevim jezom mora biti
izračunan in z lastnim merilnim mestom-vodostajem določen nivo
vode, ki bo omogočal Qes v deževnem in v sušnem obdobju. S
turbinsko regulacijo se mora regulirati odprtje vodilnih
lopatic, ki se morajo odzivati na nivoja vode Savinje glede na
vodostaja deževno/suho obdobje (prejšnji pogoj). V obdobju
nizkih voda, ko je dejanski pretok vode Savinje nižji od Qes,
MHE ne sme obratovati. Izvedene morajo biti takšne tehnične
rešitve, da pretok vode po Mozirski strugi, oziroma vodna
pravica, ki jo poseduje Ribiška družina Mozirje za poribljavanje
(800 l/s), zaradi delovanja MHE, ne bo kršena. Zaradi izgradnje
MHE se ne sme poslabšati kvaliteta (ekološko in kemijsko stanje)
vode Savinje. Mozirske struge se dodatno ne betonira, razen na
mestu sedanje zapornice za potrebe izvedbe novih zapornic ter na
mestu razcepa kanala iz struge na strojnico. Izvedba novih
zapornic oziroma njihova obnova ne sme spreminjati preseka
kanala na vtočnem delu in povečevati količin odvzema vode.
Poseganje v vtočni del in gorvodno ni sprejemljivo
(preoblikovanje zapornic, vtoka, brežin itd.). V Mozirsko strugo
med zapornico in razcepom na strojnico se lahko posega pod
sledečimi pogoji:
– strugo se lahko poglobi le toliko, da se
odstrani nakopičeni mulj,
– obrežij se ne betonira, lahko se ju utrdi
z manjšimi skalami,
– v vegetacijo izven predvidenih posegov in
ureditev se ne posega,
– ob Mlinščici mora ostati pas neprekinjene
levo in desnobrežne vegetacije.
Iztočni kanal v Savinjo mora biti pod
ostrim kotom in sicer največ 45 stopinj glede na strugo Savinje.
Ohrani naj se zveznost obrežne vegetacije v širšem območju reke
Savinje. Mogoča je le poseka vegatacije na mestu iztoka v
Savinjo, in sicer v širini največ 8 m. V kolikor se za potrebe
gradnje izseka širši pas, je treba po končani gradnji nazaj
vzpostaviti avtohtono vegetacijo. V brežino in vegetacijo
Savinje med Delejevim jezom in mestom izstopa se ne posega. Na
mestu iztoka vode iz strojnice do Savinje, se pribalni pas čim
bolj povrne v prvotno stanje (vegetacija, nakloni, materiali).
Po izvedbi se na brežini Savinje ali v njeno neposredno bližino
ne namešča stalnih ali začasnih objektov, namenjenih drugim
dejavnostim.
Pogoji v času gradnje:
Gradbena dela, dovozi na gradbišče,
skladiščenje, pretovarjanje in drugo, se izvajajo dolvodno na
levi strani obstoječega dovodnega in odvodnega kanala. V Savinjo
ali Mozirsko strugo se v času gradnje ne sme izpuščati
betonskih/cementnih odplak oziroma mleka. Dela se izvajajo
izključni podnevi in v suhem vremenu zaradi zmanjšanja možnosti
izpiranja v Savinjo. Gradnja mora potekati tako, da se šele v
zadnji fazi naredi odvodni kanal oziroma naredi preboj ali
povezava odvodnega kanala iz strojnice do Savinje. Čas izvedbe
posegov, ki bi lahko povzročili motnje v vodotoku, je omejen na
mesece september, oktober in november. Drugi posegi se lahko
izvajajo v času od septembra do konca februarja naslednjega
leta. Za gradbena dela se uporabljajo obstoječe poti, novih se
ne dela. Uporabljajo se manjši gradbeni stroji. Čiščenje
gradbenih strojev in drugih orodij se ne izvaja na območju
naravne vrednote ali v območju Nature 2000. Gradbišča se ponoči
ne osvetljuje, razen za zagotovitev varnosti in varovanja
premičnin (delovni stroji, gradbeni material, začasni
kontejnerji). Deponiranje kakršnegakoli materiala v strugo
Savinje ali na brežini Savinje se ne izvaja. Najmanj 10 dni pred
pričetkom del je treba obvestiti ZRSVN OE Celje in zavodu
omogočiti naravovarstveni nadzor gradbenih del. |
MO79 – objekt profane stavbne dediščine
Posegi v neposredno bližino objekta profane
stavbne dediščine niso dovoljeni. Posegi na objektu se izvajajo
le v soglasju pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. |
MO79, MO81
Na območju Mozirskega gaja je na zelenih
površinah dopustna tudi postavitev paviljonov in podobnih
objektov v funkciji parka. |
MO 93 in MO 85 – poseg za MHE na Ločki
strugi
Pri odvzemu vode iz Savinje ali iz Ločke
struge se izvedejo raziskave za določitev ekološko
sprejemljivega pretoka, pri čemer se upošteva ekološke zahteve
ogroženih vrst in habitatnih tipov ter obstoječe odvzeme vode na
širšem območju. Kumulativni vpliv vseh odvzemov vode na območju
ne sme ogroziti ugodnega stanja vrst in habitatnih tipov v
Savinji. Na podlagi teh |
raziskav se določi možno količino odvzema
vode za Ločko strugo. Izvedejo se ustrezne tehnične prilagoditve
odvzema na mestu jezu, ki bo zagotavljal ekološko sprejemljiv
pretok v Savinji. Zaradi izgradnje MHE se ne sme poslabšati
kvalitete vode v Ločki strugi in posredno v Savinji, onesnaženo
vodo se prednostno očisti. Z ustreznimi tehničnimi rešitvami
(npr. usedalniki, rastlinskimi čistilnimi napravami) mora biti
preprečen vnos hranil, razkužil in zdravil v vodo Ločke struge
in Savinje. Brežino Ločke struge naj se zasadi z avtohtonimi
vrstami grmovnic in drevnine oziroma prepusti naravnim procesom
zaraščanja. Vzpostavi se prehodnost Delejevega jezu na Savinji
nad Mozirjem za vodni živelj Ob upoštevanju usmeritev za varstvo
ribjih vrst. Višine jezu na Savinji na odvzemnem mestu za Ločko
strugo se ne povečuje. Ohranja se obstoječa širina Ločke struge.
Poglabljanja Ločke struge naj se ne izvaja. Nadvišanje kanala,
gradnja zidov Ob njegovih brežinah naj se ne izvaja.
Morebitne utrditve brežin Ločke struge naj
se izvede izključno z biotehničnimi ukrepi: z uporabo lesenih
pilotov, vrbovega popleta in potaknjencev jelše, vrbe in ostale
drevnine lokalnega izvora ter v skladu z usmeritvami
hidrotehnične stroke. Zaradi prehajanja vodnih organizmov gor-
in dolvodno naj se zagotovi prehodnost Ločke struge. Poseg ne
sme poslabšati biotskih, ekoloških in geomorfoloških razmer v
reki Savinji. |
MO89 – poseg za MHE na Savinji
Zaradi gradnje MHE se ne sme slabšati
kvaliteta vode v Savinji, onesnaženo vodo se prednostno očisti.
Z ustreznimi tehničnimi rešitvami (npr. usedalniki, rastlinskimi
čistilnimi napravami) mora biti preprečen vnos hranil, razkužil
in zdravil v vodo. Vzpostavi se prehodnost Ločkega jezu za vodni
živelj, ob upoštevanju usmeritev za varstvo ribjih vrst.
Upoštevati je treba pogoje oziroma že izdano soglasje organa,
pristojnega za varstvo narave na projektno dokumentacijo za
sanacijo jezu. Višine kote Ločkega jezu se zaradi MHE ne
povečuje. Ohrani naj se zveznost obrežne vegetacije v širšem
območju reke Savinje. Ohranijo naj se geomorfološke značilnosti
reke Savinje. Cevovod od jezu do strojnice se vodi pod obstoječo
cesto (692/52, k.o. Mozirje), v brežino Savinje se ne posega. Na
mestu iztoka vode iz strojnice do Savinje se priobalni pas
povrne v prvotno stanje (vegetacija, nakloni, materiali).
Zagotovljena mora biti takšna tehnična rešitev odvzema vode za
MHE, da se ne ogrozi Qes Savinje. |
MO90
Ob lokalni cesti LK 267620_126
(Tinček–Hišovc) se ohranja oziroma vzpostavi zeleni pas z
zasaditvijo visokodebelnih dreves in višjih grmovnic. |
RA01 – poseg na zavarovano območje
krajinskega parka Golte: hotel in depandanse
Posegi na območju se izvajajo na način, ki
bo zagotavljal ohranjanje lastnosti varovanega območja.
Posamično drevje in gozdni otoki znotraj cone, med depandansami
in ostalimi objekti, se ohranja in ščiti pred poškodbami.
Posamezne večje vrzeli se zasadijo z avtohtonim drevjem. V
gozdni rob na obodu območja se ne posega. Obstoječe naravne
reliefne značilnosti prostora je treba ohraniti skupaj z
mikroreliefnimi posebnostmi: robovi, naklon brežin. Vrtač in
drugih naravno ohranjenih depresij v okolici se ne zasipava.
Višinske premostitve ob objektih je treba izvesti pretežno v
obliki zatravljenih brežin. Prehodi v okoliški teren morajo biti
postopni, mehki. Oporne zidove (škarpe) se gradi le izjemoma, ko
ni možno drugačno uravnavanje višin zemljišč ali zavarovanje
brežin, pri čemer na vidnih delih ne sme biti betona. Višina
škarp ne sme presegati 1.5 m. Odpadnih impregniranih železniških
tramov se ne uporablja za gradnjo škarp in zunanjih stopnic. Za
zasaditev okolice je treba uporabiti avtohtone, rastiščnim
razmeram prilagojene drevesne in grmovne vrste (macesen, smreka,
brin, ruševje, listavci ipd.). Vnašanje tujerodnih ali
eksotičnih rastlinskih vrst ni dovoljeno. Ureditev okolice
objektov mora upoštevati alpski značaj prostora. Na območje se
ne vnaša netipična urbana oprema (plastični, prefabricirani
betonski elementi, kamini, kovinske ograje ipd.). Tlakovanje se
izvede le na najnujnejših delih ob objektih (naraven kamen
lokalnega izvora, tlakovci ali tratne plošče). Neavtohtonega
kamna na in ob objektih (skrilavec, tonalit in podobno) se ne
uporablja. Razgaljene zemeljske površine je treba zatraviti z
avtohtono travno mešanico oziroma zasaditi skladno z
zasaditvenim načrtom območja. Območja se ne ograjuje s kovinsko,
mrežno ali drugačno za območje netipično ograjo. Ureditev
parkirišč za obiskovalce se ne izvaja. Dovozne poti oziroma
vlake ob območju se ne asfaltira. Do gozda nad depandansami mora
biti omogočen nemoten dostop za gospodarjenje z gozdom,
opravljanje naravovarstvenega nadzora območja in ostale javne
funkcije zemljišča. Vrtnih svetilk se ne namešča na površine ob
objektu. Na objekte se ne nameščajo zunanji zvočniki. V primeru
odkritja novih podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot
(jame) (predvsem na območju Golt) med izkopom, je treba ravnati
v skladu z določili predpisa o ohranjanju narave. Območje najdbe
je treba zaščititi pred uničenjem ali poškodovanjem ter o najdbi
čim prej obvestiti pristojni organ.
Pri urejanju območja se uporabljajo
svetila, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne
osvetljujejo neba in širše okolice. Uporabijo se svetila, ki ne
oddajajo svetlobe v UV-spektru. V drugem delu noči ostane
prižgano minimalno število luči, če je iz varnostnih razlogov to
potrebno (pri osvetljevanju zunanjih površin se namestijo
svetila na samodejni vklop/izklop). |
RA02, RA03, RA04, RA07, SM01, SM06, SM08,
SM09 – območja razpršene poselitve in razpršene gradnje na
območju krajinskega parka Golte
Na območjih, ki so po namenski rabi
opredeljena kot razpršena poselitev in razpršena gradnja se, v
skladu s predpisom, ki ureja zavarovano območje KP Golte, ne
gradi novih objektov. Dozidave obstoječih objektov se ne
izvajajo, možna je rekonstrukcija objektov v okviru obstoječih
gabaritov. Posegi na območju se izvajajo na način, ki bo
zagotavljal ohranjanje lastnosti varovanega območja in naravne
vrednote ter omogočal pogoje za njihov nadaljnji obstoj. Za vse
obstoječe objekte je v sklopu urejanja sanitarij obvezno
ustrezno odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda. V
primeru odkritja novih podzemeljskih geomorfoloških naravnih
vrednot (jame) med izkopom, je treba ravnati v skladu z določili
predpisa o ohranjanju narave. Območje najdbe je treba zaščititi
pred uničenjem ali poškodovanjem ter o najdbi čim prej obvestiti
pristojni organ. |
RA03 – ohranitev gozdnih otokov in drevja
na območju smučišča Golte
Na območju smučišča Gote se ohranjajo
varovani gozdni otoki in skupine drevja. Na območjih kmetijskih
zemljišč (pašniki) se varuje posamično večje drevje. Posegi na
območju se izvajajo na način, ki bo zagotavljal ohranjanje
lastnosti varovanega območja in naravne vrednote ter omogočal
pogoje za njihov nadaljnji obstoj. Pri posegih se upošteva
predpis o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000). |
RA03, RA13, RA96 – svetlobno onesnaževanje
Pri urejanju območja se uporabljajo
svetila, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne
osvetljujejo neba in širše okolice. Uporabijo se svetila, ki ne
oddajajo svetlobe v UV-spektru. V drugem delu noči ostane
prižgano minimalno število luči, če je iz varnostnih razlogov to
potrebno (pri osvetljevanju zunanjih površin se namestijo
svetila na samodejni vklop/izklop). |
RA09, RA13, RA93, RA96 – na območju
krajinskega parka Golte je pri posegih na območju razpršene
poselitve in razpršene gradnje treba upoštevati naravovarstvene
usmeritve:
– posamično drevje in gozdne otoke znotraj
območja se ohranja in ščiti pred poškodbami,
– v gozdni rob na obodu območja se ne
posega,
– obstoječe naravne reliefne značilnosti
prostora je treba ohraniti skupaj z mikroreliefnimi posebnostmi:
robovi, naklon brežin. Vrtač in drugih naravno ohranjenih
depresij v okolici se ne zasipava,
– za zasaditev okolice je treba uporabiti
avtohtone, rastiščnim razmeram prilagojene drevesne in grmovne
vrste (macesen, smreka, brin, ruševje, listavci, ipd.). Vnašanje
tujerodnih ali eksotičnih rastlinskih vrst ni dovoljeno,
– ureditev okolice objektov mora upoštevati
alpski značaj prostora. Na območje se ne vnaša netipična urbana
oprema (plastični, prefabricirani betonski elementi, kamini,
kovinske ograje ipd.). Tlakovanje se izvede le na najnujnejših
delih ob objektih (naraven kamen lokalnega izvora, tlakovci ali
tratne plošče). Neavtohtonega kamna na in ob objektih
(skrilavec, tonalit in podobno) se ne uporablja. Za zunanje
stopnice se ne uporablja odpadnih impregniranih železniških
tramov,
– razgaljene zemeljske površine je treba
zatraviti z avtohtono travno mešanico oziroma zasaditi skladno z
zasaditvenim načrtom območja,
– območja se ne ograjuje s kovinsko, mrežno
ali drugačno za območje netipično ograjo,
– dovozne poti oziroma vlake ob območju se
ne asfaltira. Do gozda ob objektih mora biti omogočen nemoten
dostop za gospodarjenje z gozdom, opravljanje naravovarstvenega
nadzora območja in ostale javne funkcije zemljišča,
– vrtnih svetilk se ne namešča na površine
ob objektu,
– na objekte se ne nameščajo zunanji
zvočniki.
Na območjih, ki so po namenski rabi
opredeljena kot razpršena poselitev in razpršena gradnja znotraj
EUP RA09, RA13, RA 93 in RA96 se, v skladu s predpisom, ki ureja
zavarovano območje KP Golte, ne gradi novih objektov. Dozidave
obstoječih objektov se ne izvajajo, možna je rekonstrukcija
objektov v okviru obstoječih gabaritov. Posegi na območju se
izvajajo na način, ki bo zagotavljal ohranjanje lastnosti
varovanega območja in naravne vrednote ter omogočal pogoje za
njihov nadaljnji obstoj. Za vse obstoječe objekte je v sklopu
urejanja sanitarij obvezno ustrezno odvajanje in čiščenje
komunalnih odpadnih voda. V primeru odkritja novih podzemeljskih
geomorfoloških naravnih vrednot (jame) med izkopom, je treba
ravnati v skladu z določili predpisa o ohranjanju narave.
Območje najdbe je treba zaščititi pred uničenjem ali
poškodovanjem ter o najdbi čim prej obvestiti pristojni organ. |
RA12 – poseg na zavarovano območje Golte:
nova žičnica
Znotraj EUP, kjer je predvidena izdelava
OPPN, je dopustna gradnja nove žičnice, žičniških objektov in
naprav. Večja gradbena dela je treba izvesti izven obdobja
gnezdenja večine vrst ptic (gradnja možna med 15. julijem in
15. aprilom). Z izkopnim materialom se ne zasipava vrtač,
depresij in jam. Posegi na območju se izvajajo na način, ki bo
zagotavljal ohranjanje lastnosti varovanega območja in naravne
vrednote ter omogočal pogoje za njihov nadaljnji obstoj. V
primeru odkritja novih podzemeljskih geomorfoloških naravnih
vrednot (jame) med izkopom, je treba ravnati v skladu z določili
predpisa o ohranjanju narave. Območje najdbe je treba zaščititi
pred uničenjem ali poškodovanjem ter o najdbi čim prej obvestiti
pristojni organ.
Med žice je treba, na parceli 905/6 k.o.
Radegunda, kjer se teren zelo strmo dvigne (ca. 100 m na tloris
razdalji ca. 150 m) in bodo žice najvišje in najbolj
izpostavljene, namestiti dodatno žico, na katero se namestijo
markerji z naslednjimi lastnostmi:
– markerji naj bodo čim večji, tako da se
debelina vodnika optično poveča vsaj za 20 cm, na dolžini
najmanj 10–20 cm,
– razdalja med markerji naj ne bo večja kot
10 m,
– markerji naj bodo čim bolj kontrastni z
ozadjem; kontrast je bolj pomemben kot sama barva oznake,
– markerji naj bodo gibljivi (gibanje v
vetru),
– markerji naj vertikalno čim bolj
izstopajo iz linije vodnika,
– markerji naj bodo vidni tudi v temi
oziroma mraku. |
RA02, RA17, RA91 in RA93 – posegi za
ureditev obstoječih in predvidenega parkirišča na območju
krajinskega parka Golte in Nature 2000
RA17: na Planinski ravni se uredi
parkirišče za ca. 360 osebnih avtomobilov in ca. 20 avtobusov.
Izvede se v asfaltni izvedbi z lovilci olj. V zahodnem delu se
parkirišče za avtomobile izvede v ca. petih etažah in ohranja
obstoječa morfologija poti. V vzhodnem delu se uredi parkirišče
za avtobuse in tovorna vozila uredi v eni etaži. Dopustna je
ureditev javne razsvetljave, skladno s predpisom o mejnih
vrednostih svetlobnega onesnaževanja.
RA02, RA91, RA93: Po gradnji žičnice in
ureditvi parkirišča na Planinski ravni (EUP RA17) se parkirišče
ob Alpskem vrtu (RA93) sanira tako, da se navozi zemljina in
zasadi avtohtona trava. Prav tako se ukinejo in sanirajo
obstoječa parkirišča ob cesti Alpski vrt-hotel. |
RA19 – obstoječi kamnolom
Obstoječi nelegalni kop je treba prepustiti
samosanaciji oziroma naravni sukcesiji. Strojna sanacija ni
sprejemljiva.
Za preprečitev nadaljnjega izkoriščanja
nelegalnega kopa mora lastnik zemljišča (parc. 621, k.o.
Radegunda) v roku 1 leta od sprejema OPN preprečiti dostop do
kopa. Preprečitev dostopa se izvede z ograjo med cesto
Šmihel–Golte in platojem (v dolžini ca. 150 m) ali z zasaditvijo
avtohtonih dreves (lahko smreka) med cesto in platojem
peskokopa. |
RA20 – objekt profane stavbne dediščine
Posegi v neposredni bližini objekta profane
stavbne dediščine niso dovoljeni. Posegi na objektu se izvajajo
le v soglasju pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. |
RA29 – naselbinska dediščina – domačija
Na območju naselbinske dediščine se ohranja
obstoječa morfologija in tipika gradnje. Dozidave, nadzidave
obstoječih objektov ter gradnja novih objektov je dopustna le v
soglasju pristojnega zavoda. so pod nadzorom pristojnega zavoda
za varstvo kulturne dediščine dopustne, v kolikor gre za
objekte, ki niso varovani kot kulturna dediščina, so neavtohtoni
in neprimerni ter s svojo pojavnostjo degradirajo varovana
območja. |
RA52, RA65 in RA 66 –naravna vrednota
Trnava
RA 52 in RA 66: Gradnja objektov na
stavbnih zemljiščih se načrtuje zunaj varovalnega pasu vodotoka
in v taki oddaljenosti od vodotoka, da za njihovo poplavno
varnost ni treba izvesti kakršnih koli del na brežini ali v
strugi potoka (nasipi, oporni zidovi ipd.). |
Utrjevanje brežin na klasičen način
(regulacija, kamen v betonu) se ne izvaja. Možne so biotehnične
utrditve z lesenimi piloti, vrbovimi popleti in posamičnimi
skalami na izpostavljenih delih. Ohranja se obvodna vegetacija,
njena zveznost in naravna vrstna sestava. Sadnja alohtonih vrst
grmovnic ali dreves se ne izvaja. Pri izvajanju gradbenih del se
večja drevesa fizično zaščiti pred poškodbami. Odprte krajine na
območju se ne ograjuje. Omejki in posamično drevje se ohranjajo.
Betonskih škarp, opornih zidov ob objektih naj se ne gradi.
Višinske premostitve se izvedejo v obliki zatravljenih
zemeljskih brežin ali suhozidov. Umetnih reliefnih meja naj se
ne ustvarja v prostoru, prehodi naj bodo mehki. Osnovne reliefne
značilnosti območja se ohranijo. Robove in nasutja, ki nastanejo
med gradnjo objektov, je treba sanirati, prilagoditi reliefnim
značilnostim terena. Za vrtno ureditev objektov se uporabijo
avtohtone, rastiščnim razmeram prilagojene vrste drevja in
grmovnic. Cipres, ostalega iglastega drevja in eksotičnih
rastlin se ne sadi. Na zemljišču s parcelno številko 275/1,
919/7 in 400/1, k.o. Radegunda je do izdelave OPPN dopustna
legalizacija obstoječega gospodarskega objekta.
RA65: V območje obvodne vegetacije in
struge Trnava se z gradbenimi deli ne posega, prav tako se ne
odlaga gradbenega materiala in odpadkov v obvodni pas, temveč na
za to primerni prostor za odlaganje izven varovanega območja. Na
območju je treba zagotoviti ustrezno odvajanje in čiščenje
komunalnih odpadnih voda. V primeru ozelenitve naj se v to
vključi obstoječa prisotna drevesa oziroma naj se ta izvede z
avtohtono vegetacijo. V bližini naravne vrednote naj bo javna
razsvetljava omejena, uporaba svetilk pa skladna z določili
predpisa o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
Na območju stavbnih zemljišč v EUP RA52 in
RA66 se uporabljajo svetila, ki omogočajo osvetljavo talnih
površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice. Uporabijo se
svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru. V drugem delu
noči ostane prižgano minimalno število luči, če je iz varnostnih
razlogov to potrebno (pri osvetljevanju zunanjih površin se
namestijo svetila na samodejni vklop/izklop). |
RA56 – profana stavbna dediščina domačija
Na območju profane stavbne dediščine se
ohranja obstoječa morfologija in tipika gradnje. Dozidave,
nadzidave obstoječih objektov ter gradnja novih objektov je
dopustna le v soglasju pristojnega zavoda. Novi objekti naj se
umikajo območja domačije. Novi objekti na stiku/robu dveh EUP ne
smejo presegati višinskih gabaritov objektov zaščitene domačije.
so pod nadzorom pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine
dopustne, v kolikor gre za objekte, ki niso varovani kot
kulturna dediščina, so neavtohtoni in neprimerni ter s svojo
pojavnostjo degradirajo varovana območja. |
RA65, RA66 – naravni vrednoti Brkova tisa
in Turkova bodika
Pri novogradnjah in prenovah objektov v
okolici naravnih vrednot Brkova tisa in Turkova bodika se drevo
ustrezno fizično zaščiti z ograjo. Na rastišče drevesa se ne
postavlja začasnih in ostalih objektov. V času gradnje je treba
preprečiti odlaganje gradbenega materiala ter odpadkov na
območje parcel zavarovanih dreves. Za vse posege na drevesu
(obrezovanje, označevanje) je treba pridobiti mnenje pristojnega
organa za varstvo narave in ter upoštevati varstveni režim za
naravni spomenik in varstvene usmeritve za drevesno naravno
vrednoto. |
RA74 – območje kamnoloma Ragunda-naravna
vrednota Trnava
Posegi v vegetacijo naravne vrednote Trnava
niso dopustni. Z ustreznimi varovalnimi ukrepi se prepreči
erozija in odplakovanje suspendiranih delcev oziroma apnenega
mulja, da se prepreči onesnaženje potoka. Jalovina in drugi
izkopni material na območju širitve/sanacije kamnoloma se
deponira na zato urejenem odlagališču. V kamnolomu se lahko
pretakajo pogonska goriva le na za to urejeni betonski ploščadi
z lovilcem olja. Na območju kamnoloma je prepovedano skladiščene
nevarnih kemikalij, v skladu z veljavnim predpisom o kemikalijah
in pogonskih gorivih. Na območju EUP ne sme potekati
skladiščenje in/ali predelava gradbenih odpadkov. Padavinske
vode z območja kamnoloma je treba pred izpustom v odvodne jarke
očistiti v ustrezno dimenzioniranih usedalnikih ter jih speljati
preko peščenih ali drugih ustreznih filtrov, da se s tem
prepreči morebitno onesnaženje Trnave z drobnimi frakcijami
kamninskega drobirja. Usedalnike je treba redno čistiti. V
območju iztokov se po potrebi izvede protierozijske ukrepe. Pri
posegih se uporabljajo brezhibni in predpisom ustrezni delovni
stroji in naprave, da se zagotovi zmanjšanje nevarnosti nevarnih
tekočin v tla in podzemne vode. Olje je prepovedano spuščati v
tla. Strojne naprave je treba redno kontrolirati in vzdrževati,
sladno z veljavnim predpisom in navodili proizvajalca.
Prepovedana je menjava olja v motorjih izven za to določenega
prostora (betonska ploščad z lovilcem olja). Zagotovi se
zadostna količina krp ali absorpcijskih sredstev s katerimi se
pobrišejo oziroma adsorbirajo morebiti razlite snovi. Onesnažene
krpe ali absorpcijska sredstva se skladišči na primernih
prostorih (vodotesnih, utrjenih) do predaje pooblaščeni
organizaciji za ravnanje z nevarnimi odpadki. Separacija je
možna le mokra in to zaprtega tipa (kroženje vode). |
RA76 – sakralna stavbna dediščina Cerkev
sv. Radegunde
Posegi v neposredno bližino objekta
sakralne stavbne dediščine niso dovoljeni. Dozidave, nadzidave
niso dovoljene. Posegi na objektu se izvajajo le v soglasju
pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. Pri
rekonstrukciji, vzdrževanju cerkve se dela prilagodijo
življenjskemu ciklusu netopirjev. Morebitno urejanje okolice
cerkva se prilagodi tako, da se ohranja drevesa, sklenjene
mejice, grmovje in gozd. |
RA76, RA77, RA78 – sakralna stavbna
dediščina – vplivno območje Cerkve sv. Radegunde.
Posegi v neposredno bližino objekta profane
stavbne dediščine niso dovoljeni. Posegi na objektu se izvajajo
le v soglasju pristojnega zavoda. Na območju celka v katerem se
nahaja objekt, se ohranja obstoječa morfologija in tipika
gradnje. Ohranja se tudi značilnosti krajine. Poseganje v gozdni
prostor ni dovoljeno. |
RA84 – bližina naravne vrednote Golte na
območju nekdanje kmetije Kortner
Posegi na stavbnem zemljišču se izvajajo na
način, ki bo zagotavljal ohranjanje lastnosti naravne vrednote
ter omogočal pogoje za njen nadaljnji obstoj. Gradnja
počitniških hiš zaradi bližine naravne vrednote ni dopustna. |
SM11, SM18-1, SM18-3, SM19 in SM33 –
naravna vrednota Ljubija
Upošteva se varstveni režim za naravni
spomenik izvir Ljubije. Na območju naravne vrednote je
rekonstrukcija ceste in obstoječega vodovoda ob potoku možna v
obstoječih dimenzijah in zmogljivostih. Hidrotehnične ureditve
potoka Ljubija, npr. regulacija struge, utrditve brežin, se ne
izvajajo. Vodnega režima ni dovoljeno spreminjati. Brežine
nasipov in usekov ob cestišču morajo biti prilagojene
obstoječemu reliefu, naklon spremenljiv. Prehodi v okoliški
teren morajo biti postopni. Geomorfološke značilnosti doline
morajo ostati ohranjene, vidna podoba soteske neokrnjena. |
SM12, SM13, SM14, SM15, SM16, SM17 –
vodovarstveno območje
Zaradi varovanja vodnega vira na območju
niso dovoljeni posegi, ki bi ogrožali vodni vir. Odlaganje
odpadkov na vodovarstvenem območju je prepovedano. Morebitna
divja odlagališča se odstrani in ustrezno sanira. Pri posegih na
vodovarstvenem območju se upošteva veljavni odlok. |
SM41 – arheološka dediščina Rimska
naselbina Podstenšek
Za vse posege v talni sloj je potrebna
izdelava podrobnih arheoloških raziskav. Nova gradnja znotraj
območja arheološke dediščine ni dovoljena. Dovoljenje so
dozidave, nadzidave in rekonstrukcije obstoječih legalno
zgrajenih objektov, če s posegom ni prizadeta dediščina oziroma
se s posegom ohranjajo obstoječe kakovosti območja. Posegi v
zemeljske plasti morajo biti minimalizirani. Za vse posege je
treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojnega
zavoda, ki bo določil obseg in metodologijo predhodnih
arheoloških raziskav. |
SM51 – sakralna stavbna dediščina Cerkev
sv. Mihaela
Posegi v neposredni bližini objekta
sakralne stavbne dediščine niso dovoljeni. Dozidave, nadzidave
niso dovoljene. Posegi na objektu se izvajajo le v soglasju
pristojnega zavoda. Pri rekonstrukciji, vzdrževanju cerkve se
dela prilagodijo življenjskemu ciklusu netopirjev. Morebitno
urejanje okolice cerkva se prilagodi tako, da se ohranja
drevesa, sklenjene mejice, grmovje in gozd. |
SM52 – objekt sakralne stavbne dediščine
Posegi v neposredni bližini objekta
sakralne stavbne dediščine niso dovoljeni. Posegi na objektu se
izvajajo le v soglasju pristojnega zavoda. |
SM52, SM53 – vplivno območje Cerkve sv.
Mihaela
Na vplivnem območju se ohranja obstoječa
morfologija in tipika gradnje. Na stavbnih zemljiščih so
dozidave, nadzidave obstoječih objektov ter gradnja novih
objektov dopustne le v soglasju pristojnega zavoda. Na območju
avtohtone razpršene poselitve naj ta sledi obstoječim
arhitekturnim in krajinskim značilnostim območja. Objekti naj
upoštevajo značilni arhitekturni tip na območju EUP. Gradnja
novih objektov ne sme vplivati na kvalitetne vedute. Rušitve
obstoječih objektov so pod nadzorom pristojnega zavoda za
varstvo kulturne dediščine dopustne, v kolikor gre za objekte,
ki niso varovani kot kulturna dediščina, so neavtohtoni in
neprimerni ter s svojo pojavnostjo degradirajo varovana
območja.. Ureditve v krajini naj upoštevajo obstoječo členitev
krajinskega prostora. Odstranitev gozdnih zaplat in ostalin
gozda, ki daje značilno krajinsko podobo ni dovoljenja. Pri
zasaditvi drevnine naj se uporabljajo avtohtone rastline. Na
stiku naselbinskih jeder s krajino naj se ohranjajo
visokodebelni sadovnjaki. Posegi na območju se izvajajo pod
nadzorom pristojnega zavoda. Posegi v gozdni prostor EUP SM53
niso dovoljeni. |
SM39, RA21, RA20, SM47, LN76, LN14, LN12,
LN87, LN89, LN30, RA52, RA25, BR24, RA40, MO11, LN67, DO12,
LO21, DO07, LU79 – krčitve gozda in vzpostavitev kmetijske
dejanske rabe
Na zemljiščih oziroma delih zemljišč s
parcelnimi številkami:
– *43/2, 102, 438/2, 439/1, 619/3, 621,
626, 667/3, 691, 855, 856, 865, 874, 875, 933; vse k.o.
Radegunda;
– 292/1, 308, 309, 313, 501, 510, 517, 518,
521/3, 527, 531/1, 531/2, 536, 537, 540/1, 566/5, 566/6, 566/7,
566/8, 566/9, vse k.o. Šmihel;
– 1294/2, 1297, 1323/7, 1523/15, 1528/5,
1528/6, 1531, 1539/2, 1539/3, 1539/5, 1539/6, 1539/7, 1539/8,
1541, 1714, 1716, 79, 826/1, 826/2, 827, 847/1, vse k.o. Lepa
Njiva;
– 865/25, 865/34, 865/44, 865/45, 865/46,
865/92, vse k.o. Ljubija;
– 388, 391, 467, 468, 469, 470, vse k.o.
Brezje;
– 222, 224/2, vse k.o. Mozirje,
– 500, 514, 623/1, 636, 637/2, 639/2,
640/2, 685/1, 685/2, vse k.o. Loke,
kjer so po namenski rabi opredeljena
kmetijska zemljišča, v naravi pa je gozd ter so izdane odločbe o
krčitvah gozda, je treba v najkasneje petnajstih letih od
uveljavitve tega odloka vzpostaviti kmetijsko dejansko rabo.
Na navedenih območjih se odstrani lesno
biomaso, panje ter izvede nanos rodovitne zemljine oziroma
zatravitev. |
Šmihel nad Mozirjem – vse enote na območju
naselbinske dediščine
Gradnje so dopustne le v sklopu obstoječih
poselitvenih jeder, v smislu dopolnitev domačij s posameznimi
stavbami ali v primeru gradnje nove domačije. Na območju
naselbinske dediščine se ohranja obstoječa morfologija in tipika
gradnje. Gradnja ter predvidene ureditve naj sledijo obstoječim
arhitekturnim in krajinskim značilnostim območja. S posegi naj
se ohranja obstoječe razmerje med grajenimi in ne grajenimi
strukturami ter med odprtim (kmetijskim) in zaprtim (gozdnim)
prostorom. Ohranja naj se tudi obstoječa krajinska tipologija,
členitev prostora ter parcelacija. Krčitve gozda so dopustne,
kadar gre za vzpostavitev prvotnega stanja oziroma za vračanje z
gozdom in gozdno vegetacijo zarastlih kmetijskih površin –
ohranjanje kulturne krajine. Pri novih zasaditvah naj se
uporablja avtohtona vegetacija. Na stiku naselbinskih jeder z
odprto krajino naj se ohranjajo visokodebelni sadovnjaki. Za
posege na varovanem območju je treba pridobiti kulturnovarstvene
smernice oziroma pogoje. |
LU22, LU23, LU24, LU25, LU26 – širše
območje Cinkarne (velja le za tiste dele EUP, ki so znotraj meje
veljavnosti Strokovnih podlag s področja poplavne varnosti za
posamezna območja v Občini Mozirje za potrebe SD OPN 1, izdelal
IZVO-R, št. proj. J75/17, avgust 2018).
Pri urejanju območja se upošteva možnost
zatekanja vod iz zaledja. Zunanje površine in povezovalne ceste
znotraj območja stavbnih zemljišč naj bodo oblikovane s padcem v
smeri Savinje, pritličja objektov pa naj bodo postavljena vsaj
20 cm nad nivojem zunanje ureditve. |
MO51 in MO 52 – Mozirske Lave
Dostopna cesta (EUP MO52) do območja
namenske rabe CD v EUP MO51 se oblikuje kot 15 cm globok
koridor, omejen z robniki ali prečnimi klančinami, po katerem
vode s krožišča neškodljivo prehajajo na območje parkirišča ter
se na zaključku urejenih površin razlivajo na obstoječe poplavne
travnate površine vzhodno oziroma severovzhodno od območja CU.
Objekti se umeščajo skladno z veljavnim predpisom o pogojih in
omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na
območjih ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije
celinskih voda in morja. |
MO82, MO83, MO84, MO85, MO86, MO87 – Loke
pri Mozirju (velja le za tiste dele EUP, ki so znotraj meje
veljavnosti Strokovnih podlag s področja poplavne varnosti za
posamezna območja v Občini Mozirje za potrebe SD OPN 1, izdelal
IZVO-R, št. proj. J75/17, avgust 2018)
Na poplavnem območju je treba ohraniti
možnost prehoda vod na nižjeležeča dolvodna območja, pri čemer
mora biti gradnja oziroma preoblikovanje terena izvedeno na
način, da ne vpliva na preusmeritev toka poplavnih vod. Območja
pod objekti se lahko nasuje oziroma preoblikuje, okoliški teren
(če ni z natančnejšo hidravlično analizo dokazano drugače) pa
naj ostane na obstoječem nivoju. Objekti se umeščajo skladno z
veljavnim predpisom o pogojih in omejitvah za izvajanje
dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi
poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. |
|
3.4.2 Območja predvidenih OPPN in
območja veljavnih prostorskih izvedbenih aktov |
|
128. člen |
|
(območja EUP, za katere je predvidena
izdelava OPPN) |
|
Na
območjih predvidenih OPPN je do njihovega sprejema dopustna: |
– odstranitev obstoječih stavb in objektov ter vzpostavitev terena v
prvotno stanje, |
– vzdrževanje in rekonstrukcija obstoječih legalno zgrajenih stavb in
objektov, |
– dozidava do 30 % tlorisne površine legalno zgrajene stavbe in
nadzidava legalno zgrajene stavbe za največ eno etažo, |
– gradnja novega objekta v celoti je dopustna le, kadar gre za
nadomestitev obstoječe legalno zgrajene stavbe, vendar stavba ne sme
biti večja od 150m2 tlorisne površine in kadar gre za razvoj
obstoječe dejavnosti, |
– sprememba namembnosti objekta v skladu z določeno namensko rabo
prostora, |
– rušitev, nova gradnja, rekonstrukcija ter vzdrževanje javne
gospodarske infrastrukture ter |
– gradnja nezahtenih in enostavnih objektov pod pogoji določenimi v
skupnih in podrobnih prostorsko izvedbenih pogojih. |
(2) Na območju Občine Mozirje je predvidena izdelava naslednjih OPPN: |
Oznaka OPPN |
Ime OPPN |
Oznaka EUP |
OPPN01 |
Žičnica Golte |
RA12 |
OPPN03 |
Turistično območje Žekovec |
RA65 (del), RA66, RA67 (del) |
OPPN04 |
Počitniško naselje Završe |
LN68 |
OPPN05 |
Stanovanjsko naselje za šolo |
MO65 |
OPPN06 |
Turistično območje Mozirje ZAHOD |
MO74 |
OPPN12 |
Turistično območje Mozirje center VZHOD |
MO19 |
OPPN 13 |
Območje Lave |
MO51 (del) |
OPPN 14 |
Proizvodno območje Cinkarna |
LU12 (del), LU20, LU22 (del), LU23, LU24,
LU25 |
OPPN15 |
Kolovrat |
LU33 (del) |
OPPN 18 |
Škrubov vrh |
LU47 (del) |
OPPN23 |
Stanovanjsko območje Loke ZAHOD |
MO 85-del, MO86 (del) |
OPPN24 |
Stanovanjsko območje Loke VZHOD |
MO92 |
OPPN 25 |
Turistično območje Gozdna šola |
LO28, LO29 |
OPPN26 |
Stanovanjsko območje Dobrovlje |
DO06 |
OPPN 27 |
Trško jedro Mozirje |
MO41, MO42, MO43, MO44, MO45, MO53 (del) |
OPPN 28 |
Kamnolom Radegunda |
RA74 |
Natančen potek meje predvidenih OPPN je razviden iz atributnega dela
vektorskega sloja namenske rabe prostora. |
(3) OPPN se lahko izdela za vse EUP, ki so navedene v zgornji tabeli ali
za posamezne dele EUP pod pogojem, da OPPN predstavlja prostorsko
zaključeno celoto. V tem primeru mora biti za celotno območje OPPN
predhodno izdelana strokovna podlaga, ki celovito rešuje prometno in
komunalno infrastrukturo. |
(4) Posebni pogoji oziroma usmeritve za izdelavo posameznih OPPN so
podani v členu »enote urejanja prostora s posebnimi prostorskimi
izvedbenimi pogoji«. Pri izdelavi OPPN je treba upoštevati tudi splošne
prostorske izvedbene pogoje tega odloka, ki se nanašajo na varstvene
režime. |
(5) OPPN je dopustno izdelati tudi na območjih, kjer s tem odlokom
izdelava OPPN ni posebej določena. OPPN se lahko npr. izdela v primerih,
kadar: |
– se
za območje ali manjše območje znotraj posamezne EUP izkaže investicijski
ali širši javni interes in ta ni v nasprotju s strateškim delom tega
prostorskega akta, |
– so
prostorske ureditve potrebne zaradi posledic naravnih in drugih nesreč, |
– je
na obstoječih parcelah objektov treba izvesti določene
kmetijsko-inženirske posege in kadar ni možno zagotoviti dostopov do
parcel objektov ali pa obstoječe lastništvo parcel objektov onemogoča
gradnjo prometne ali komunalne infrastrukture ipd. |
(6) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena se meja OPPN določi v
postopku izdelave OPPN. |
(7) Z OPPN-jem se namenska raba prostora lahko spreminja v skladu z
veljavnim predpisom. |
|
129. člen |
|
(območja EUP, kjer veljajo obstoječi
prostorski izvedbeni akti) |
|
Na
območju Občine Mozirje so v veljavi naslednji prostorski izvedbeni akti: |
|
Ime veljavnega akta |
Oznaka enote urejanja prostora ali njenega
dela, kjer je v veljavi prostorski izvedbeni akt |
|
ZN Mozirske trate |
MO53, MO59 |
|
LN Krahelnovo |
MO40 |
|
LN Savinja: Skalni prag – Delejev jez |
MO53 |
|
LN Savinja: Mozirje |
LU22, MO53 |
|
UN Podrožnik |
MO 33, MO 34, MO 36, MO 37 |
|
Stanovanjsko območje Loke ZAHOD-Zahodni |
MO86 |
|
130. člen |
|
(variantne rešitve in
urbanistično-arhitekturni natečaj) |
|
(1) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se lahko pridobijo z
izdelavo več variantnih rešitev. Variantne rešitve lahko izdela en ali
več različnih načrtovalcev. Izdelane morajo biti tako, da je možna
njihova medsebojna primerjava. |
(2) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se lahko pridobijo
tudi z javnim natečajem. |
|
IV. POSEBNE DOLOČBE |
|
131. člen |
|
(odstopanja od prostorskih izvedbenih
pogojev) |
|
Pri
dozidavah in rekonstrukcijah obstoječih legalno zgrajenih objektov, ki
niso izvedeni v skladu s prostorskimi izvedbenimi pogoji, določenimi s
tem odlokom, so dopustna odstopanja od oblikovnih pogojev. Oblikovanje
se pri dozidavah in rekonstrukcijah v tem primeru prilagodi obstoječemu
legalno zgrajenemu objektu. |
|
132. člen |
|
(nedovoljena gradnja) |
|
(1) Za objekte, ki so nedovoljena gradnja in so bili zgrajeni pred
uveljavitvijo tega odloka, je do odstranitve ali pridobitve gradbenega
dovoljenja (če je to možno pod pogoji tega odloka) dopustno odstraniti
in redno vzdrževati z namenom preprečitve nevarnosti za ljudi in okolje. |
(2) Če se v postopku projektiranja in določanja sanacijskih ukrepov
ugotovi, da bi bila nujna izvedba obsežnih konstrukcijskih sprememb, ki
bi bile nesorazmerne glede na relativno majhno odstopanje od določenih
PIP za tlorisne gabarite in pogoje glede razmerja stranic, so dopustne
tolerance do 40 %. Prav tako so dopustna odstopanja glede določenega
faktorja zazidanosti. |
(3) Pri legalizaciji obstoječih stavb se dostop zagotavlja preko
obstoječih, urejenih dovoznih poti ne glede na določeno namensko rabo
prostora. |
|
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
133. člen |
|
(prenehanje veljavnosti planskih in
prostorskih izvedbenih aktov) |
|
Z
dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji planski in
prostorski izvedbeni akti v delih, ki se nanašajo na območje Občine
Mozirje: |
– Odlok o lokacijskem načrtu rekonstrukcije obvoznice Mozirje (Uradni
list SRS, št. 38/89), |
– Odlok o lokacijskem načrtu za centralno čistilno napravo v Mozirju
(Uradni list SRS, št. 24/88), |
– Dolgoročni plan Občine Mozirje za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1989
(Uradni list RS, št. 19/90, 51/92), |
– Odlok o lokacijskem načrtu avtobusne postaje Mozirje (Uradni list RS,
št. 21/91), |
– Odlok o ureditvenem načrtu rekreacijsko turističnega centra Golte
(Uradni list RS, št. 21/91, 36/92), |
– Srednjeročni plan Občine Mozirje za obdobje 1986–2000, usklajen 1989,
prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana (Uradni list RS,
št. 51/92), |
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za dele naselij Mozirje,
Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno, Luče in Gornji Grad (Uradni list RS,
št. 66/93, 3/01, 109/01, 103/04), |
– Odlok o ureditvenem načrtu Savinjski gaj (Uradni list RS, št. 37/94,
43/94 – popr.), |
– Odlok o ureditvenem načrtu mestnega jedra Mozirje (Uradni list RS,
št. 69/94, Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, 02/96), |
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za prostorsko celoto Občine
Mozirje (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 03/96, 01/01,
14/03), |
– Odlok o ugotovitvi skladnosti prostorsko izvedbenega akta s
spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega plana
Občine Mozirje za obdobje 1986–2000, dopolnjenega leta 1989 in
srednjeročnega prostorskega plana Občine Mozirje za obdobje 1986–2000
usklajenega leta 1989 za območje Občine Mozirje (Uradno glasilo
Zgornjesavinjskih občin, št. 08/00), |
– Odlok o spremembah in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega
plana Občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega
leta 1989 in srednjeročnega prostorskega plana Občine Mozirje za obdobje
od leta 1986 do leta 2000 usklajenega leta 1989 za območje Občine
Mozirje (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 08/00), |
– Odlok o začasnih prostorsko ureditvenih pogojih za del krajinskega
parka Golte (ureditveno območje Golte) na območju Občine Mozirje (Uradno
glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 06/00), |
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za sanacijo z nedovoljenimi
posegi degradiranega prostora Občine Mozirje (Uradni list RS,
št. 36/94). |
|
134. člen |
|
(veljavnost prostorskih izvedbenih
aktov) |
|
Z
dnem uveljavitve tega odloka ostanejo v veljavi naslednji občinski
prostorski izvedbeni akti: |
– Odlok o lokacijskem načrtu ureditve Savinje skozi Mozirje od km 52+800
do 55+426 (Uradni list RS, št. 37/94), |
– Odlok o lokacijskem načrtu ureditve Savinje od skalnega praga nad
Delejevim jezom (km 56+100) do vtoka Rečice (km 58+500) in izlivnega
odseka Drete (Uradni list RS, št. 6/93, 57/98), |
– Odlok o lokacijskem načrtu Krahelnovo (Uradni list RS, št. 4/06), |
– Odlok o občinskem lokacijskem načrtu »Mozirske trate« (Uradni list RS,
št. 40/08), |
– Odlok o ureditvenem načrtu Podrožnik v Mozirju (Uradni list RS,
št. 61/02, 27/05, 76/10), |
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Stanovanjsko območje
Loke ZAHOD-Zahodni del (Uradni list RS, št. 39/16). |
|
135. člen |
|
(dokončanje že začetih postopov) |
|
Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred
uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah izvedbenih aktov
občine, veljavnih v času vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja. |
|
136. člen |
|
(veljavnost odloka) |
|
Ta
odlok začne veljati petnajsti dan po objavi.«. |
(2) V grafičnem delu strateškega dela se spremenijo karte: |
1. Zasnova
prostorskega razvoja občine |
M
1:25000, |
2. Zasnova
gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega
javnega dobra |
M
1:25000, |
4. Usmeritve za
razvoj poselitve in celovito prenovo |
M
1:25000. |
(3) V grafičnem
delu izvedbenega dela se spremenijo karte: |
|
1. Pregledna
karta občine z razdelitvijo na liste |
M
1:25000, |
2. Pregledna
karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih
omrežij gospodarske javne infrastrukture |
M
1:25000, |
3. Prikaz
območij enot urejanja prostora in podrobnejše namenske rabe
prostora, in sicer listi št. 5, 6, 7, 8, 10, 11, 12, 15, 16, 17
in 19 |
M
1:5000, |
4. Prikaz
območij enot urejanja prostora in gospodarske javne
infrastrukture, in sicer listi št. 5, 6, 7, 8, 10, 11, 12, 15,
16, 17 in 19 |
M
1:5000. |
(4) Sestavni del SD OPN 1 so tudi priloge: |
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, |
– prikaz stanja prostora, |
– seznam strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve prostorskega
akta in popravek urbanističnega načrta, |
– mnenja nosilcev urejanja prostora, |
– obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta |
– povzetek za javnost |
– gradiva, ki jih posebej zahtevajo nosilci urejanja prostora, |
– strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta. |
|
VI. POSEBNA DOLOČBA |
|
3. člen |
|
(hramba) |
|
SD
OPN 1 so izdelane v digitalni obliki in treh tiskanih izvodih. Hranijo
se na sedežu Občine Mozirje, kjer so tudi na vpogled. |
|
VII. NADZOR |
|
4. člen |
|
(nadzor) |
|
Nadzor nad SD OPN 1 izvajajo pristojna ministrstva. |
|
VIII. KONČNA DOLOČBA |
|
5. člen |
|
(veljavnost) |
|
Ta
odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 3500-0001/2016-42 |
Mozirje, dne
18. septembra 2018 |
|
Župan |
Občine Mozirje |
Ivan Suhoveršnik l.r. |