Na podlagi 37., 39. in 40.
člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. l. SRS,
št. 18/84, 37/85, 29/ 86 ter Ur. l. RS, št. 26/90, 18/93,47/93 in 71/93)
in 7. člena Statutarnega sklepa Mestne občine Maribor (MUV, št.
1/95)je Mestni svet Mestne občine Maribor na seji dne 20. decembra 1995
sprejel |
|
ODLOK |
O prostorskih
ureditvenih pogojih naselij Slivnica in Radizel |
|
1. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
S tem odlokom se
določajo prostorski ureditveni pogoji (v nadaljnem besedilu: PUP)
naselij Slivnica in Radizel, ki sta s planskimi akti občine opredeljeni
za urejanje s PUP in ki jih je izdelal Razvojni center:. - Planiranje
d.o.o. pod štev. 303/94 v oktobru 1995. |
|
2. člen |
Prostorski
ureditveni pogoji vsebujejo: |
A. Tekstualni del |
z
obrazložitvijo meril in pogojev za posege v prostor |
B. Pogoje in
soglasje |
C. Grafični del |
1. Izrez iz
prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Maribor
M 1:25000 |
2. Situacija
obstoječega stanja z mejo ureditvenega območja PKN M 1:5000 |
3. Zasnova namenske
rabe prostora z varovanim območji TN M 1:5000 |
4. Namenska raba
prostora PKN M 1:5000 |
5. Zasnova
prometnega omrežja TTN M 1:5000 |
6. Zasnova
komunalnega omrežja TTN M 1:5000 |
7. Zasnova
energetskega omrežja |
|
II. OBSEG
UREDITVENEGA OBMOČJA |
|
3. člen |
S prostorskimi
ureditvenimi pogoji se ureja v planskih dokumentih opredeljeno območje
naselij Slivnica in Radizel z izjemo tistih ureditvenih območij delov
naselij, za katere je predvidena izdelava strokovnih podlag ali
prostorskih izvedbenih načrtov. |
|
4. člen |
Opis meje
ureditvenega območja po parcelnem stanju in velikost območja. |
Ureditveno območje
obsega pretežno poseljeni del naselij Slivnica in Radizel. Severna meja
poteka ob severnem robu Pohorske ceste ter vključuje gospodarski objekt
KZ Race ter skrajni severni del naselja Slivnica s pokopališčem. Vzhodna
meja ureditvenega območja poteka ob avtocesti Arja vas - Hoče,
priključku na avtocesto iz Orehove vasi in Livadni ulici ter v
nadaljevanju ob avtocesti do nadvoza v Hotinji vasi, kjer se obrne proti
zahodu do magistralne ceste Celje - Maribor in teče po njej proti
jugozahodu do južnega roba naselja Radizel. Južna in zahodna meja
ureditvenega območja poteka po robu naselja in gozdnih robovih. |
Opis obodne
parcelacije ureditvenega območja PUP je izvršen v smeri urinega kazalca
z izhodiščno točko v severozahodnem vogalu območja. |
Od začetne točke v
sečišču parcele 5/3 in 335/2 k.o. Creta poteka meja proti vzhodu po
severnem robu ceste 335/2ko. Creta, nato se po vzhodnem robu ceste 314/5
obrne proti severu do severnega roba parcele 392/1 k.o. Slivnica. Meja
se nadaljuje proti vzhodu po severnem robu parcel 392/1, 392/27 in
severnem ter vzhodnem robu parcele 392/3 do ceste 403 in nato po
severnem robu ceste do zahodnega roba ceste Celje - Maribor 402/1, kjer
se obrne proti severu. V oddaljenosti cca 120 m od križišča prečka |
cesto vključuje
parceli 402/2 in 402/3 ter se nadaljuje proti vzhodu po robu parcel
319/3,319/4 in 318/1 do zahodnega roba avtoceste 427. Meja se obrne
proti jugu, prečka nad nadvozom za Orehovo vas avtocesto in se nadaljuje
po severnem robu ceste 407/8 in 430 proti vzhodu ter nato po robu ceste
429 proti jugu nato po robu ceste 433 in 434 ter 115/2 do južnega roba
parcele 84, kjer spet prečka avtocesto 427 in teče po severnem robu
parcele 78. V oddaljenosti cca 50 m od roba avtoceste se obrne proti
jugu in prečka parcele 85/1, 86, 92, 93, 98, 99, 102 in 103, se
nadaljuje po južnem robu parcele 103 do zahodnega roba parcele 106 in
107 ter se po južnem robu parcele 107 priključi na zahodni rob avtoceste
427 do meje med k.o. Slivnica in Orehova vas. |
V ko. Orehova vas
se meja nadaljuje po zahodnem robu avtoceste 646 do nadvoza v Hotinjo
vas parcela 654 k.o. Hotinja vas, kjer se obrne proti zahodu do
magistralne ceste 650 in teče po njenem vzhodnem robu do meje s k.o.
Ješenca, vključuje parcelo 713/2 in teče po severnem robu parcele 710/2
k.o. Ješenca prečka magistralno cesto in se nadaljuje po njenem zahodnem
robu do severne meje parcele 12/1 v k.o. Radizel. |
Meja ureditvenega
območja se nadaljuje v k.o. Radizel po zahodnem robu parcele 12/1,
vzhodnih robovih parcel 9/1, 11/1, 11/2, 9/2 in 16/2 ter nato po meji
med k.o. Radizel in k.o. Ješenca do vzhodnega roba parcele 20, kjer se
obrne proti severu in teče po severnem robu do južne meje parcel 22/6 in
22/5, vključuje obe parceli ter se nadaljuje proti vzhodu po južnem robu
gozda 22/2, 23/2, 24, vzhodnem in severnem robu parcele 25 ter severnega
roba parcele 24. Meja se obrne proti severu po zahodnem robu parcel
471/10, 471/9, 471/8, nato proti zahodu po južnem robu parcel 471/4 in
471/5, nato v smeri proti jugozahodu prečka parcele 471/1, 28/3 in 28/7
ter 463. Meja se nadaljuje proti zahodu po severnem robu parcele 461/6
in zahodnem robu parcel 461/2 in 418/16 obrne proti severu, prečka
parcelo 418/4 in po vzhodnem robu parcele 418/17 obide parceli 418/16 in
418/18 ter se nadaljuje proti zahodu po severnem robu parcel 418/4 in
418/1 ter vzhodnem robu parcel 451/1 in 45/1 |
2 prečka Ulico
Milke Volk, po vzhodnem robu parcele 404/1, 336/2 in 336/3, se obrne
proti vzhodu po južnem robu parcel 338/12, 338/10, 338/6, 338/11,
vzhodnem robu parcele 338/4, prečka Radizelski potok in se nadaljuje v
smeri proti severozahodu po vzhodnem robu parcele 340/41 in severnem
robu parcel 340/42, 340/45, 340/46, 340/49, 340/50, 340/53, 340/54,
340/57, 340/58, 340/61, 340/62, 340/65, 340/66, 340/69, prečka parcele
340/37, 340/36, 340/35 in 340/34 do Radizelskega potoka. Meja poteka v
nadaljevanju po Radizelskem potoku do zahodnega roba parcele 340/18, se
obrne proti severu preko parcele 155, po vzhodnem robu parcele 154,
prečka Kolmanovo ulico, parcele 151/1, 15/1 |
2 in 161 ter
Pohorsko cesto, nato prečka parcele 148/2, 148/1, 145/3, 169, 164 in 167
do meje s k.o. Creta. Meja se nadaljuje po meji med ko. Čreta in k.o.
Radizel do zahodnega roba parcele 138/3 k.o. Radizel, teče po zahodnem
robu te parcele in južnem robu parcel 138/3,138/2,138/1, prečka parcelo
138/1 v smeri proti jugu do Kolmanove ulice 317/1, teče po njej proti
vzhodu do poti 315 k.o. Čreta, po poti proti severozahodu, po severnem
robu parcele 312 in vzhodnem robu parcele 233/5 k.o. Čreta do |
izhodiščne točke. |
Površina
ureditvenega območja meri 188,51 ha. |
|
III. FUNKCIJE
OBMOČIJ S POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA, KVALITETO GRADITVE TER
|
DRUGIH
POSEGOV V PROSTOR |
|
5. člen |
Ureditveno območje,
ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji, vključuje: |
- kmetijska
zemljišča |
- območja gozdov |
- varovana območja
naravne in kulturne dediščine |
- območja za
poselitev |
-
športno-rekreacijska območja |
- prometne površine
ter območja komunalne in energetske infrastrukture. |
Vsa navedena
območja so prikazana na grafičnem delu PKN in TTN v merilu 1:5000
elaborata iz 1. člena, ki so sestavni del tega odloka. |
|
6. člen |
Do izdelave
strokovnih podlag ali prostorskega izvedbenega načrta za dele naselij iz
3. člena so na teh območjih dopustni redno vzdrževanje objektov,
adaptacije, prizidave in dozidave objektov kot izboljšanje
sanitarnotehničnih in bivalnih pogojev. |
|
7. člen |
Merila in pogoji
urejanja na kmetijskih zemljiščih: |
- |
kmetijska
zemljišča na opredeljenih območjih naravne in kulturne dediščine
morajo v čimvečji meri ohraniti obstoječi način rabe kmetijskih
površin, |
- |
na 1.
območju kmetijskih zemljišč so dovoljene agrarne operacije na
podlagi predhodno izdelanih strokovnih podlag, |
- |
na 1.
območju kmetijskih zemljišč je dovoljena gradnja objektov, ki
neposredno služijo primarni kmetijski proizvodnji, če za to ni
mogoče uporabiti funkcionalnih zemljišč kmetij ali manj
kvalitetnih kmetijskih zemljišč. |
|
8. člen |
Merila in pogoji
urejanja na gozdnih zemljiščih: |
- |
gozdovi se
urejajo v skladu z določili Zakona o gozdovih,
gozdno-gospodarskimi načrti in skladno z določili tega odloka; |
- |
goloseki se
lahko izvajajo po predhodni presoji vplivov na okolje v primeru
trasnih koridorjev infrastrukture, kjer niso možne druge
izpeljave tras. Pri takšnih posegih je obvezna ureditev gozdnih
robov. Na opredeljenih območjih naravne in kulturne dediščine
goloseki niso možni. |
|
9. člen |
- |
ob
vodotokih mora biti zagotovljen odvodni pas za vzdrževanje
vodnega režima širine najmanj 3 m od roba korita, |
- |
na območju
naselij mora biti zagotovljena 100 letna poplavna varnost, |
- |
del
ureditvenega območja PUP vzhodno od avtoceste Arja vas - Hoče je
v širšem varstvenem pasu zaščite podtalnice, območje zahodno od
avtoceste pa v vplivnem varstvenem pasu podtalnice, |
- |
pri vseh
posegih, ki bi kakorkoli vplivali na količino in kvaliteto
površinskih in podzemnih voda, mora biti pridobljeno predhodno
vodnogospodarsko stališče pristojnega vodnogospodarskega
podjetja na podlagi predpisane dokumentacije, |
- |
na območju
PUP-a ni vodnih virov. Izvire pohorske pitne vode, ki oskrbujejo
lokalno vodovodno omrežje, je potrebno zaščititi in z odlokom
sprejeti varstvene pasove in izvajati zaščitne ukrepe ter redno
kontrolo kakovosti pitne vode. |
|
10. člen |
Merila in pogoji
urejanja na območjih naravne in kulturne dediščine |
Na obravnavanem
območju je opredeljen naravni spomenik: |
- |
SON 4 -
spomenik oblikovane naravne - grajski park in drevored v
Slivnici: za celotno varovano območje je predvidena izdelava
ureditvenega načrta skladno s pogoji Zavoda za varstvo naravne
in kulturne dediščine Maribor |
Na območju PUP je
evidentiran umetnostni in arhitekturni spomenik: |
- |
UA 9
Slivniški grad je kot primer ene izmed najkvalitetnejših
arhitektur v neogotskem slogu varovan v celoti. V sklopu
ureditvenega načrta je za objekt predvidena kulturna ali
gostinskoturistična raba. |
V okviru PUP so
opredeljeni naslednji sakralni spomeniki: |
- |
UA 268 -
Župna cerkev sv. Marije v Slivnici |
- |
UA 268 -
Župna cerkev sv. Marije v Slivnici |
- |
UA 306 -
figuralno znamenje sv. Jožefa na pokopališkem zidu v Slivnici |
Na obvarovanem
območju PUP sta opredeljena 2 etnološka spomenika, na katerih so
dovoljeni posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti z
upoštevanjem navodil spomeniškovarstvene službe: |
- |
E 26 - hiša
Mariborska cesta 2 |
- |
E 27 -
domačija Slivniška ulica 3 |
Za vse posege na
območju varovane naravne in kulturne dediščine mora biti pridobljeno
soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor. |
|
11. člen |
Merila in pogoji za
posege v prostor, ki imajo značaj graditve |
- |
Skladno s
pogoji tega odloka so na območju PUP dovoljene v mejah, ki so
določene na grafičnih prilogah, naslednje vrste posegov z
oznakami: |
A |
- na
obstoječih objektih so dovoljene adaptacije, dozidave in
nadomestne gradnje ter sprememba namembnosti v
poslovnostanovanjske ali poslovne objekte ob upoštevanju
veljavnih predpisov za varstvo pred hrupom za III. stopnjo -
pretežno stanovanjsko območje - in drugimi škodljivimi
emisijami. |
B |
B - na
obstoječih objektih so dovoljene adaptacije, dozidave in
nadomestne gradnje ter sprememba namembnosti v
poslovnostanovanjske ali poslovne objekte ob upoštevanju
veljavnih predpisov za varstvo pred hrupom za III. stopnjo -
pretežno stanovanjsko območje - in drugimi škodljivimi
emisijami, dovoljena pa je tudi novogradnja za individualne
stanovanjske objekte kot dopolnilna gradnja. |
C |
- na
obstoječih objektih so dovoljene adaptacije, dozidave in
nadomestne gradnje ter sprememba namembnosti v
poslovnostanovanjske ali poslovne objekte ob upoštevanju
veljavnih predpisov za varstvo pred hrupom za III. stopnjo -
pretežno stanovanjsko območje - in drugimi škodljivimi
emisijami. Dovoljena je gradnja individualnih stanovanjskih,
poslovno-stanovanjskih in poslovnih objektov ob upoštevanju
veljavnih predpisov za varstvo pred hrupom za III. stopnjo in
drugimi škodljivimi emisijami kot dopolnilna gradnja. |
D |
- na
obstoječih objektih so dovoljena vzdrževalna dela in adaptacije. |
- |
Gradnja
nadomestnih objektov je možna v primeru, če je obstoječi objekt
dotrajan oziroma funkcionalno neustrezen in ne ustreza gradbeno
in sanitarno tehničnim predpisom. Gradnja nadomestnega objekta
je mogoča le na istem mestu kot je stari objekt V neposredni
bližini obstoječega objekta je mogoča lokacija nadomestnega le v
primeru, da je obstoječe stavbišče
neprimerno zaradi geoloških razmer ali konfiguracije terena.
Stari objekt je treba odstraniti najpozneje v roku 5 let po
izdaji gradbenega dovoljenja. |
- |
Sprememba
namembnosti obstoječih stanovanjskih objektov v poslovne ali
gradnja novih poslovnih ter poslovno-stanovanjskih objektov je
možna na podlagi predhodne presoje vplivov na
okolje.
Dovoljena je le dejavnost, ki nima kvarnih vplivov na okolje in
na bivalne pogoje sosednjih objektov. V sklopu funkcionalnih
zemljišč je treba zagotoviti ustrezne manipulacijske in parkirne
površine. |
- |
Gradnja
pomožnih objektov (garaže, drvarnice in drugo) je dovoljena v
okviru funkcionalnih zemljišč stanovanjskih objektov in kmečkih
gospodarstev, v kolikor jih ni mogoče urediti v obstoječih
objektih. Oblikovanje in lociranje teh objektov mora biti v
skladu z določili tega odloka. |
- |
Gradnja
objektov centralnih dejavnosti je predvidena na območjih z
oznako C4, C5 in C6. Ob osnovni šoli je predvidena gradnja
prizidka za večnamensko športno dvorano in ureditev parkirnih
površin. za območji es in C6 bosta izdelani strokovni podlagi
.za lokacijsko dokumentacijo. |
- |
Športnorekreacijsko območje SI vključuje obstoječi poligon za
motokros, za območje Š2 pa je predvidena izdelava ureditvenega
načrta. |
|
12. člen |
Merila in pogoji za
urejanje zelenih površin Obstoječe javne zelene površine se morajo
ohraniti in vzdrževati. |
Pri novih
zasaditvah se uporabljajo avtohtone rastlinske vrste. |
Za park v sklopu
Slivniškega gradu in pripadajoče zelene površine je predvidena izdelava
ureditvenega načrta. |
Za javne zelene
površine je opredeljena uporaba tipske urbane opreme. |
Ob magistralni
cesti Celje - Maribor je treba nadaljevati z zasaditvijo zelenega pasu
med prometnico in pretežno stanovanjsko zazidavo. |
Zelene površine z
oznako Z3 in Z4 so obstoječe in jih PUP ohranja kot protihrupno in
vizualno bariero med avtocesto in zazidanimi površinami. |
Brežine potokov
morajo ohraniti obstoječo vegetacijo. Pri regulacij ah se bregovi
utrdijo z naravnimi materiali in zasaditvijo z avtohtonim rastlinjem,
regulacija pa mora slediti naravni strugi vodotoka. |
Funkcionalna
zemljišča objektov na stiku z gozdovi in drugimi zelenimi površinami na
robu naselja morajo biti zasajena z avtohtonim rastlinjem. |
Pokopališče mora
biti omejeno z ograjo iz naravnih materialov in živo mejo. |
|
IV. POGOJI ZA
URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA IN ARHITEKTONSKO |
OBLIKOVANJE
OBJEKTOV |
|
13. člen |
- |
Stavbno
zemljišče mora biti primerno za gradnjo, v primeru pogojno
primernih tal za gradnjo (na pobočjih) morajo biti predhodno
pridobljeni geotehnični pogoji v zvezi z načrtovanim posegom. |
- |
Pri
lociranju novogradenj se morajo upoštevati predpisani odmiki od
prometnic in vodotokov ter komunalnih in enegretskih vodov. |
- |
Odmik
novega objekta od parcelne meje mora biti takšen, da ni motena
sosednja posest, da je možno vzdrževanje ter da so upoštevani
požarnovarstveni, sanitarni in drugi tehnični pogoji. Motenje
sosednje posesti se presoja po predpisih, ki veljajo za stavbna
zemljišča. Z lokacijsko dokumentacijo morajo biti zagotovljeni
medsebojni odmiki objektov tako, da bodo
bivalni prostori osončeni najmanj dve uri ob najmanj ugodnem
položaju sonca 21. decembra. |
- |
Vsak objekt
mora imeti zagotovljen dostop na javno cesto.
Dovozni
priključki naj bodo za več objektov skupni. |
- |
Pri gradnji
novih objektov je treba upoštevati značilnosti krajevne
graditeljske tradicije. |
- |
Novi
objekti morajo v smereh, merah in strešinah nadaljevati
obstoječo strukturo naselja tako v smislu strnitve gradbenega
obcestnega niza v ravninskem delu kot grupiranja objektov na
pobočjih. |
- |
Lociranje
in oblikovanje novogradenj mora biti podrejeno dominantam
naselja (cerkev, grad, ...) v pogledu volumna, oblikovanja in
vedut. |
- |
Tlorisne
dimenzije novih objektov naj bodo podolgovate v razmerju 1:1,5
do 1:2 (1:3 v primeru strnjene obcestne pozidave). Dovoljena je
gradnja objektov z etažnostjo P + 1 ali P + M v ravninskem delu
in K + P + M na pobočjih. |
- |
Obvezna je
dvokapna streha s strešino v naklonu 30 - 45° (38 - 45° in pri
strnjeni obcestni pozidavi) in temno kritino. |
- |
Pri
lociranju in oblikovanju objektov centralnih dejavnosti je treba
poudariti dominantnost objekta ob upoštevanju stavbnih gmot ter
tlorisnih gabaritov obstoječih objektov. |
- |
Z nadzidavo
objekta se ne sme prekoračiti višina sosednjih objektov in ne
smejo se poslabšati bivalni pogoji. |
- |
Tlorisni
gabariti prizidkov ne smejo presegati 30% zazidane površine
obstoječega objekta. Zagotovljeni morajo biti odmiki od
parcelnih mej in sosednjih objektov. |
- |
Ureditev
okolice novogradenj se določi v lokacijski dokumentaciji.
Planiranje terena mora biti izvedeno z brežinami, le v primerih,
ko to predpisujejo geotehnični pogoji, z opornimi zidovi, ki
morajo biti iz naravnih materialov in zazelenjeni. |
- |
Dovoljena
je postavitev lesenih ograj ali živice v višini 1,3 m. Od roba
ceste morajo biti odmaknjene minimalno 1,0 m in ne smejo
zmanjševati preglednosti na cesti. |
|
V. MERILA IN POGOJI
ZA UREJANJE PROMETNE, KOMUNALNE, ENERGETSKE IN VODNO- |
GOSPODARSKE
INFRASTRUKTURE |
|
14. člen |
Pogoji za urejanje
prometne infrastrukture za izbrano varianto avtoceste bo lokacijski
načrt podajal rešitve križanj z obstoječim cestnim omrežjem. |
Na magistralni
cesti M 10 in lokalnih cestah LC 9004, LC 9005, LC 9013 in LC 9034, je
potrebno urediti površine za pešce in kolesarje ter cestna križišča.
Lokacije avtobusnih postajališč bodo določene na podlagi strokovne
podlage. |
Križanje železniške
1. glavne proge in lokalnih cest LC 9013 in LC 9034 je potrebno ustrezno
rekonstruirati. Predvideti je izvennivojska križanja v zvezi z
modernizacijo I. glavne proge. Pri dolčanju lokacije novih objektov mora
biti za vsak objekt zagotovljen dostop in dovoz na javno cesto ali javno
pot. Več objektov naj ima skupen priključek na javno cesto. Odmiki
objektov od ceste se določajo skladno z Zakonom o cestah ter pogoji
upravljalcev. Pri dimenzioniranju parkirišč je upoštevati veljavne |
normative. |
Pri gradnji novih
cest - avtoceste, magistralnih, regionalnih, lokalnih in krajevnih cest
je potrebno upoštevati elemente, podane v lokacijskih načrtih ali
dokumentacijah. |
Pri lokacijah
posameznih objektov je potrebno upoštevati rekonstrukcije in razširitve
obstoječih lokalnih cest na predpisane elemente in v strnjenih naseljih
možne gradnje površin za pešce in kolesarje. |
|
15. člen |
Odvajanje odpadnih
vod |
Obstoječe
kanalizacijsko omrežje se dogradi v skladu s predvideno razširitvijo.
Vse predvidene kanale na obravnavanem območju, ki so prikazani v kartnem
gradivu PUP, je mogoče gravitacijsko vezati na obstoječo kanalizacijo.
Ker obstoječa kanalizacija v Orehovi vasi, preko katere je obravnavano
območje vezano na čistilno napravo, ni dimenzionirana na dodatni pretok,
je potrebna izgradnja ustreznih zadrževalnikov in razbremenilnikov. |
Zaradi
občutljivosti območja, ki spada v vplivno in delno širše varstveno
območje podtalnice Dravskega polja, je potrebna takojšnja sanacija
obstoječe čistilne naprave v Hotinji vasi in izgradnja nove, ki bo
povečala kapaciteto obstoječe. |
Vsa kanalizacija s
pripadajočimi objekti mora biti izvedena v vodonepropustni izvedbi. Na
območjih, kjer še ni zgrajena kanalizacija, morajo biti zgrajene
vodonepropustne greznice brez odtoka za sanitarne odpadne vode do
zgraditve kanalizacije. Obstoječi objekti se priključijo na kanalizacijo
v enem letu po tem, ko je bila kanalizacija zgrajena in dana v uporabo.
Direkten izpust v bližnje vodotoke ni dovoljen (Ur. list RS, št. 10/95). |
Odvodnjavanje
površinskih vod s parkirnih površin in drugih manipulativnih površin se
izvede preko ustrezno dimenzioniranega lovilca olj. |
|
16. člen |
Vodooskrba |
V naseljih Slivnica
in Radizel, ki se oskrbujeta z vodo iz lastnih zajetij in s sistemom
krajevnega vodovoda, se bo v skladu s predvideno zazidavo širilo
vodovodno omrežje. |
Novi porabniki se
priključijo na vodovodno omrežje, ki se napaja iz primarnega vodovoda,
ki poteka od zajetja Rance do naselij. |
Pri rekonstrukciji
in dograditvah vodovoda se morajo upoštevati določila Pravilnika o
tehnčnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. list
SFRJ, št. 30/91). |
V območju, ki bo
oskrbovano z vodo iz mariborskega vodovoda, bo potrebno rekonstruirati
vodovodno omrežje v skladu z zahtevami Mariborskega vodovoda. |
|
17. člen |
Oskrba z električno
energijo Obravnavano območje se bo pretežno oskrbovalo iz obstoječih
transformatorskih postaj. Za izboljšanje razmer bodo zgrajene dodatne
transformatorske postaje D; E; F in G, kot je razvidno iz grafičnega
gradiva PUP: . |
Nizkonapetostni
razvod do posameznih porabnikov naj poteka zemeljsko ob cestah in
ulicah, izjemoma pa prostozračno. |
Za naselji Slivnica
in Radizel se ob obstoječih transformatorskih postajah rezervira prostor
dimenzij 6 x 6 m oz. 5 x 6 m, za postavitev nadomestnih TP. Priključeni
obstoječi 20 kV vodi se bodo vzankali v načrtovane nadomestne TP. |
|
18. člen |
PTT |
Priključevanje
novih uporabnikov na TK omrežje je možno pod pogoji Telekoma k
lokacijski dokumentaciji in po projektu PE Telekom Maribor za izvedbo TK
priključkov na TK omreržje. |
|
19. člen |
Kabelska televizija
(CATV) , |
Priključitev na
CATV omrežje novih uporabnikov je možna ob upoštevanju pogojev
upravljalca. Investitorji na obravnavanih območjih si morajo pri
upravljalcu pridobiti soglasje k lokacijski dokumentaciji. |
|
V. DRUGI POGOJI, KI
SO POMEMBNI ZA IZVEDBO PROSTORSKIH UREDITEV IN POSEGOV |
V PROSTOR |
|
20. člen |
Merila in pogoji za
določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč |
Velikost gradbene
parcele se določi na osnovi: |
|
namembnosti
in velikosti objekta, potrebnih pomožnih objektov, funkcionalnih
potreb, |
- |
oblikovanost zemljišča, obstoječih posestnih mej in lastništva, |
- |
lege
sosednjih objektov, dostopov z javne ceste, poteka komunalnih in
energetskih vodov, |
- |
sanitarno
tehničnih zahtev. |
Gradbena parcela za
prostostoječo individualno stanovanjsko hišo praviloma meri najmanj 400
m2 in največ 700 m2, v kolikor dejanska površina ni manjša po veljavnem
katastrskem stanju. Širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta
praviloma ne sme biti manjša od 4 m, širina dovoza do objekta je
praviloma 3,5 m. Gradbena parcela kmetije praviloma meri najmanj 2000
m2. Za kmetije se velikost funkcionalnega zemljišča določi ob
upoštevanju velikosti in usmeritvah kmetije, potrebe po modernizaciji
(gospodarski proizvodni objekti, pomožni gospodarski objekti in
stanovanjske hiše), lege, medsebojne razporeditve objektov, potrebnega
manipulativnega prostora in ob upoštevanju vseh veljavnih predpisov. |
Širina
funkcionalnega zemljišča okrog gospodarskih objektov znaša 5,0 m,
manipulacijski prostor s kmetijsko mehanizacijo s polmerom najmanj 15 m
in širina dovoza najmanj 3,5 m. |
Pri objektih z
dejavnostmi, kjer se pojavlja veliko število avtomobilov (gostilne,
servisi, delavnice, trgovine, ipd.) ali pa so potrebne manjše deponije,
je treba zagotoviti parkirne prostore oziroma deponije na funkcionalnem
zemljišču pri objektu ali na skupnem funkcionalnem zemljišču za več
objektov skupaj. |
|
21. člen |
Pogoji za
zagotavljanje požarne varnosti |
- |
Med objekti
morajo biti opredeljeni odmiki skladno z veljavnimi predpisi s
področja požarne varnosti, ki preprečujejo širjenje ali prenos
požara z objekta na objekt. |
- |
Zagotovljeni morajo biti dostopi za potrebe gasilske
intervencije, prostori za evakuacijo ljudi v primeru požara ter
viri zadostne količine vode za gašenje požarov. Intervencijske
poti za gasilska
vozila,
vključno z mostovi, morajo prevzeti obremenitev 80 kN po osi
vozila. Vodovodno omrežje v naseljih mora biti opremljeno z
nadzemnimi hidranti in mora zagotavljati dotok vode 10l/sek. ' |
|
22. člen |
Pogoji za varovanje
okolja |
- |
pri vseh
gradnjah in ureditvah v prostoru je potrebno upoštevati veljavne
normative in predpise za posamezna področja v zvezi z varstvom
okolja. |
- |
Stanovanjska območja je zaščititi pred prekomernim hrupom
oziroma zagotoviti ustrezne odmike oziroma protihrupno zaščito. |
- |
Za gradnjo
objektov za obrtno dejavnost ali za spremembo obstoječe
namembnosti v obrtno znotraj stanovanjskih območij morajo
investitorji v lokacijskem postopku pridobiti strokovno mnenje v
skladu s 7. členom zakona o varstvu pred hrupom. |
- |
Na območjih
varstva vodnih virov Dravskega polja je potrebno za obrtne
dejavnosti, ki lahko vplivajo na podtalnico, pridobiti
vodnogospodarske pogoje upravljalca. |
|
23. člen |
Ker sta naselji
uvrščeni v 3. območje onesnaženosti zraka, so za izboljševanje in
varovanje kakovosti zraka predvideni ukrepi: |
- |
uporaba
premogov z energetsko vsebnostjo žvepla, ki je manjša od 0,5
g/MJ pri obstoječih objektih, adaptacijah in novogradnjah, |
- |
pri prehodu
na ogrevanje s plinom, pri obnovah in novogradnjah plinskih
kotlovnic je dovoljena vgradnja gorilnikov, kjer emisija
dušikovih oksidov izraženih kot NO2 ne presega 100mg/m3 (pri
normalnih pogojih) preračunano na vsebnost 3% NN)02.- |
- |
omejitev
hitrosti pri prometu, ki poteka skozi naselja. |
|
24. člen |
V vplivnem
varstvenem pasu zalog pitne vode na Dravskem polju so ukrepi za
zavarovanje površinske vode, ki pronica v podtalje, ter za izboljšanje
kakovosti površinskih vodotokov naslednji: |
- |
prepovedana
je gradnja industrijskih, obrtnih in drugih objektov, ki
predstavljajo nevarnost za kvaliteto zalog pitne vode zaradi
proizvodnega procesa, transportov ali emisij, |
- |
v
ureditvenem območju naselij je obvezno odvajati v javno
kanalizacijo odpadne sanitarne in predhodno prečiščene
tehnološke odpadne vode, |
- |
obstoječe
objekte priključiti na javno kanalizacijo v enem letu po
izgradnji kanalizacije, |
- |
na
območjih, kjer še ni zgrajena kanalizacija, zgraditi troprekatne
vodonepropustne greznice na izpraznjevanje za čas do zgraditve
kanalizacije, |
- |
ukiniti
ponikovalnice za neprečiščene odpadne vode, |
- |
organizirano odvažati odpadke (sortiranje na izvoru). |
|
25. člen |
Za zmanjševanje
hrupa se morajo izvajati prometno-tehnični ukrepi: |
- |
omejitev
hitrosti z ustrezno prometno signalizacijo, |
- |
nameščanje
nestanovanjskih dejavnosti ob prometno obremenjeni magistralni
cesti, |
- |
urejanje
zelenih in drugih protihrupnih zaščit. |
|
VII. KONČNE DOLOČBE |
|
26. člen |
Prostorski
ureditveni pogoji naselij Slivnica in Radizel so na vpogled občanom,
podjetjem in skupnostim pri Zavodu za prostorsko načrtovanje Mestne
občine Maribor in krajevni skupnosti Slivnica. |
|
27. člen |
Z-dnem veljavnosti
tega odloka preneha veljati odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za
podeželje v občini Maribor (MUV, št. 11/93) na območju, ki ga ureja ta
odlok. |
|
28. člen |
Nadzor nad
izvajanjem tega odloka opravlja Ministrstvo za okolje in prostor,
Inšpektorat RS za okolje in prostor - enota Maribor. |
|
29. člen |
Ta odlok začne
veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku. |
|
|
Predsednik |
Mestnega sveta |
Številka:
352-01-707/93-1700 Mestne občine
Maribor |
Datum: 21. december
1995 Borut Ambrožič, dipl. ing. agr., s.r. |