Na podlagi 55. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (Uradni list RS, št. 71/17 in 13/18 – ZJF-H in 83/18), VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr. in 33/89 ter Ur.l.RS, št. 24/92 – odl. US, 44/97 – ZSZ in 101/13 – ZDavNepr), 218., 218.a, 218.b, 218.c, 218.č in 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13, 19/15, 61/17 – GZ in 66/17 – odl. US) in 7. člena Statuta Občine Žiri, (Uradni list RS, št.:68/2017 ) je Občinski svet Občine Žiri na 7. redni seji dne 10.10.2019   sprejel

ODLOK

O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI ŽIRI

1.  Splošna določba

1. člen

(predmet odloka)

S tem odlokom se sprejmejo naslednje podlage za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo):

·  podlage, ki določajo zazidana in nezazidana stavbna zemljišča,

·  podlage, ki določajo območja, katera so predmet odmere nadomestila,

·  podlage, ki določajo merila za določitev višine nadomestila,

·  podlage, ki določajo zavezanca za plačilo nadomestila in način odmere nadomestila,

·  podlage, ki določajo oprostitve plačila nadomestila.

2. Določitev zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč

2. člen

(zazidana stavbna zemljišča)

Kot zazidana stavbna zemljišča štejejo zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in/ali gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja pričelo z gradnjo stavb in/ali gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.

Če določena stavba ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, gradbene parcele nima določene, za zazidano stavbno zemljišče šteje del zemljiške parcele, na katerem stoji stavba (fundus) ali gradbeni inženirski objekt, pomnožen s faktorjem 1,5.

3. člen

(nezazidana stavbna zemljišča)

Kot nezazidana stavbna zemljišča štejejo zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.

Če na posameznem od zgoraj navedenih zemljišč stoji objekt, se kot nezazidano stavbno zemljišče določi zemljiška parcela, na kateri stoji takšen objekt, od katere se odšteje površino gradbene parcele objekta ali površino stavbišča s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem takega objekta.

Če gradbena parcela objekta ali površina stavbišča s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem objekta ni določena, kot nezazidano stavbno zemljišče šteje površina zemljiške parcele, na kateri stoji objekt, od katere se odšteje površina fundusa objekta, pomnožena s faktorjem 1,5.

Ne glede na prejšnji odstavek se individualnim stanovanjskim objektom, ki so bili zgrajeni pred uveljavitvijo Odloka o Občinskem prostorskem načrtu občine Žiri ( Ur. l. RS št. 1/2011) pri določitvi nezazidanega stavbnega zemljišča  upošteva gradbena parcela po pogojih do tedaj veljavnega Odloka o PUP – Občine Žiri, to je 500 m2

Kot nezazidana stavbna zemljišča s tem členom štejejo zemljišča, na katerih je zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo iz javnega omrežja, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto, ter je na njih mogoča gradnja samostojnega objekta v gabaritih in z odmiki, ki jih določajo veljavni prostorsko izvedbeni akti občine Žiri. Merila za določila nezazidanega stavbnega zemljišča so priloga odloka.

4. člen

(določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča)

Osnovo za določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča predstavljajo Register nepremičnin, Kataster stavb in Zemljiški kataster, katere vodi Geodetska uprava RS in iz katerih občina za potrebe odmere nadomestila črpa potrebne podatke.

Če podatek o površini zazidanega stavbnega zemljišča v navedenih uradnih evidencah ne obstaja ali je očitno napačen, ali v primeru novogradnje na zemljišču, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja pričelo z gradnjo stavb in/ali gradbenih inženirskih objektov    le-tega na podlagi terenskega ogleda in podatkov iz projektne dokumentacije objekta določi organ občine, pristojen za odmero nadomestila.  V skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, se ti podatki javno razgrnejo.

Občina pristojni geodetski upravi predlaga vpis  novih podatkov, oziroma vpis sprememb ali uskladitev podatkov v ustrezne evidence v skladu s predpisi, ki  urejajo evidentiranje nepremičnin.

Podatki, ki jih občina v skladu s prejšnjim odstavkom ne more vpisati v ustrezne evidence, zavezanci pa v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov sami niso predlagali vpisa novih ali spremenjenih podatkov, se štejejo za pravilne, dokler  v ugotovitvenem postopku, začetem na podlagi pritožbe  zavezanca zoper odločbo o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ni ugotovljeno dejansko stanje, ki predstavlja osnovo za odmero površine  za tekoče leto in prihodnja odmerna leta.

Površina zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen se določi kot neto tlorisna površina (SIST ISO: 9836) vseh zaprtih prostorov posameznega stavbnega dela stanovanjskega namena in neto tlorisna površina garaže za osebna vozila, če je le-ta vpisana kot samostojni stavbni del.

Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se določi kot neto tlorisna površina vseh prostorov posameznega stavbnega dela poslovnega namena in neto tlorisna površina vseh stavbnih delov, ki so funkcionalno povezani z njim.

Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen – zunanje poslovne površine, se določi kot tlorisna projekcija površine zemljišč na gradbeni parceli objekta, ki se uporabljajo kot spremljevalne površine za opravljanje poslovne dejavnosti, med katere sodijo predvsem zunanja parkirišča, zunanje manipulativne površine, delavnice na prostem, skladišča, športna igrišča ipd.

Če se ugotovi, da se kot zunanje poslovne površine uporabljajo tudi zemljišča izven gradbene parcele objekta, se nadomestilo zanje odmeri na enak način kot za površine, ki se nahajajo znotraj gradbene parcele objekta.

5. člen

(določitev površine nezazidanega stavbnega zemljišča)

Osnovo za določitev površine nezazidanega stavbnega zemljišča predstavljata Zemljiški kataster in Kataster stavb, iz katerih občina za potrebe odmere nadomestila črpa potrebne podatke.

Površina nezazidanega stavbnega zemljišča se določi kot površina zemljiške parcele, ki je namenjena gradnji, ob upoštevanju pogojev 3. člena tega odloka in pogojev vsakokratnega veljavnega izvedbenega prostorskega akta.

3. Določitev območij odmere nadomestila

6. člen

(območja odmere nadomestila)

Območja, ki so predmet odmere nadomestila, so določena na podlagi naslednjih kriterijev:

·  kvaliteta dostopnosti območja do javnih funkcij

·  kvaliteta dostopnosti do območja

·  reliefne značilnosti območja.

Območja iz prvega odstavka tega člena so praviloma določena na mejo naselij po Registru prostorskih enot natančno in se delijo na:

A. 1. kakovostno skupino območij, katero predstavlja  naselje:

Žiri.

B. 2. kakovostno skupino območij, katero predstavljajo naslednja naselja:

Selo, Račeva, Ledinica, Breznica, Brekovice, Goropeke, Osojnica.

C. 3. kakovostno skupino območij, katero predstavljajo naslednja naselja:

Jarčja Dolina, Mrzli vrh, Koprivnik, Ravne, Opale, Izgorje, Zabrežnik, Žirovski vrh, Podklanec

Območja iz drugega odstavka tega člena so prikazana na pregledni karti »Pregledna karta območij odmere nadomestila«, ki je sestavni del tega odloka in je na vpogled na sedežu Občine Žiri.

4. Merila za določitev višine nadomestila

7. člen

(splošna merila)

Za določitev višine nadomestila za zazidana stavbna zemljišča se upoštevajo naslednja merila:

·  opremljenost zazidanega stavbnega zemljišča s posamezno vrsto komunalne opreme, gospodarske javne infrastrukture ali javne infrastrukture,

·  lega in namen zazidanega stavbnega zemljišča,

·  ekonomičnost izrabe zazidanega stavbnega zemljišča.

Za določitev višine nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se upošteva naslednje merilo:

·  lega in namen nezazidanega stavbnega zemljišča.

8. člen

(opremljenost zazidanega stavbnega zemljišča z infrastrukturo)

Opremljenost zazidanega stavbnega zemljišča z objekti in omrežji komunalne opreme, gospodarske javne infrastrukture ali javne infrastrukture se vrednoti z naslednjimi točkami:

9. člen

(lega in namen zazidanega stavbnega zemljišča)

Namen uporabe zazidanega stavbnega zemljišča se vrednoti v odvisnosti od njegove geografske lege ter namena uporabe na naslednji način:

Namen uporabe zazidanega stavbnega zemljišča se določi na podlagi podatka Registra nepremičnin – dejanska raba, kot jo določa CC-SI klasifikacija, vzpostavljena na podlagi veljavne nepremičninske zakonodaje.

Če podatek o vrsti posameznega stavbnega dela v Registru nepremičnin ne obstaja, ni dovolj natančen ali je očitno napačen, le-tega na podlagi terenskega ogleda ali podatkov iz projektne dokumentacije objekta določi organ občine, pristojen za odmero nadomestila. V skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, se ti podatki javno razgrnejo.

Občina pristojni geodetski upravi predlaga vpis  novih podatkov, oziroma vpis sprememb ali uskladitev podatkov v ustrezne evidence v skladu s predpisi, ki  urejajo evidentiranje nepremičnin.

Podatki, ki jih občina v skladu s prejšnjim odstavkom ne more vpisati v ustrezne evidence, zavezanci pa v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov sami niso predlagali vpisa novih ali spremenjenih podatkov, se štejejo za pravilne, dokler  v ugotovitvenem postopku, začetem na podlagi pritožbe  zavezanca zoper odločbo o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ni ugotovljeno dejansko stanje, ki predstavlja osnovo za odmero površine  za tekoče leto in prihodnja odmerna leta.

10. člen

(ekonomičnost izrabe zazidanega stavbnega zemljišča)

Ekonomičnost izrabe zazidanega stavbnega zemljišča se vrednoti na naslednji način:

V primeru odmere nadomestila za zazidano stavbno zemljišče za poslovni namen – zunanje poslovne površine se upošteva etažnost objekta: »do vključno tri etaže«.

11. člen

(lega in namen nezazidanega stavbnega zemljišča)

Namen uporabe nezazidanega stavbnega zemljišča se vrednoti v odvisnosti od njegove geografske lege ter namena uporabe na naslednji način:

5. Odmera nadomestila

12. člen

(določitev višine nadomestila)

Letna višina nadomestila za zazidana stavbna zemljišča se določi kot vsota točk, dobljenih iz 8., 9. in 10. člena tega odloka, ki se pomnoži s površino zazidanega stavbnega zemljišča ter z letno višino točke za odmero nadomestila za zazidana stavbna zemljišča.

Letna višina nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se določi kot število točk, dobljenih iz 11. člena tega odloka, ki se pomnožijo s površino nezazidanega stavbnega zemljišča ter z letno višino točke za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča.

13. člen

(vrednost točke)

Letna vrednost točke za odmero nadomestila za posamezno odmerno leto se določi tako, da se vrednost točke iz predhodnega leta revalorizira z letnim indeksom rasti cen življenjskih potrebščin, kot ga za predhodno leto izračunava Statistični urad Republike Slovenije. Ugotovitveni sklep o revalorizaciji sprejme občinski svet na predlog župan in ga objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Vrednost točke za leto 2020 znaša 0,00525 €.     

14. člen

(zavezanec za plačilo nadomestila)

Zavezanec za plačilo nadomestila za zazidano stavbno zemljišče je njegov uporabnik. Če le-ta ni zaveden v uradnih evidencah, je zavezanec za plačilo lastnik.

Zavezanec za plačilo nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče je njegov lastnik oziroma imetnik stavbne pravice, če je le ta vzpostavljena na zemljiški parceli.

15. člen

(odmera nadomestila)

Nadomestilo za zazidano stavbno zemljišče se odmeri za vsak stavbni del in vzpostavljeno zunanjo poslovno površino posebej.

Nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče se odmeri za vsako zemljiško parcelo posebej.

Če se poleg stanovanjskega namena posameznega stavbnega dela le-ta uporablja tudi za poslovni namen, se površina posameznega poslovnega dela določi kot desetina (1/10) površine stavbnega dela, če v uradnih evidencah Geodetske uprave RS ni vpisana dejanska površina, ki ne more biti manjša od 5m2.

Poslovni namen se določi samo za organizacijske oblike, ki jih določa veljavna zakonodaja o gospodarskih družbah.

 Vrsto namena uporabe na podlagi podatkov iz uradnih evidenc določi občinski organ, pristojen za odmero nadomestila.

Odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na poziv Občine Žiri  izvede pristojni davčni organ.

6. Oprostitve plačila nadomestila

16. člen

(oprostitve plačila nadomestila)

  Nadomestilo se ne plačuje za zemljišča ter objekte in stavbe, ki jih določa 59. člen Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr. in 33/89 ter Ur. l. RS, št. 24/92 – odl. US, 44/97 – ZSZ in 101/13 – ZDavNepr).

7. Prehodna določba in končni določbi

17. člen

(obravnava pritožb v prehodnem obdobju)

Pritožbe zavezancev, oddane na Davčni urad pred uveljavitvijo tega odloka, se obravnavajo v skladu s takrat veljavno zakonodajo.

18. člen

(prenehanje veljavnosti obstoječega odloka)

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Žiri (Uradni list RS, št. 102/2012).

19. člen

(začetek veljave in uporabe)

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne 1. januarja 2020.

Številka: 007-0013/2019-1

Datum: 10.10.2019