|
Na podlagi 43. člena
zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92, 56/92, 13/93,
42/94, 1/99 in 41/99), 6. člena pravilnika o standardih in normativih
socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 52/95, 2/98, 19/99 in
28/99) in 20. člena
statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 8/00 – prečiščeno
besedilo) je Občinski svet občine Mislinja na 14. seji dne 15. 3. 2000
sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o javni službi pomoč družini na domu v Občini Mislinja |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Ta odlok določa način in obliko izvajanja javne službe
pomoč družini na domu ter način uveljavljanja teh pravic na območju
Občine Mislinja. |
|
|
2. člen |
|
|
Pomoč družini na domu obsega socialno oskrbo za
upravičence v primeru invalidnosti, starosti ter drugih primerih, ko
socialna oskrba na domu lahko vsaj za določen čas nadomesti potrebo po
institucionalnem varstvu v zavodu, v drugi družini ali v drugi
organizirani obliki varstva. |
|
|
3. člen |
|
|
Storitev na domu se začne izvajati na zahtevo upravičenca
ali njegovega zakonitega zastopnika. |
|
|
Center za socialno delo Slovenj Gradec (v nadaljnjem
besedilu: center za socialno delo) začne postopek po uradni dolžnosti,
če izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi
katerega je potrebno določeni osebi nuditi storitev. |
|
|
Prvi del storitve predstavlja ugotavljanje upravičenosti
do storitve, pripravo in sklenitev dogovora o obsegu, trajanju in načinu
opravljanja storitve, organiziranje ključnih članov okolja ter izvedbo
uvodnih srečanj med izvajalcem javne službe pomoč na domu in
upravičencem ali družino. |
|
|
Drugi del storitve zajema neposredno izvajanje storitve
pomoči na domu upravičenca po dogovorjenih vsebinah in v dogovorjenem
obsegu. |
|
|
Obseg in vrsta storitev se določita s pisnim dogovorom med
upravičencem ali njegovim zakonitim zastopnikom in izvajalcem javne
službe (v nadaljnjem besedilu: dogovor), ki se praviloma sklepa za
nedoločen čas. |
|
|
II. VRSTA STORITEV |
|
|
4. člen |
|
|
Socialna oskrba na domu obsega naslednje vrste storitev:
|
|
|
– gospodinjsko pomoč, |
|
|
– pomoč pri vzdrževanju osebne higiene in |
|
|
– pomoč pri ohranjanju socialnih stikov. |
|
|
5. člen |
|
|
Gospodinjska pomoč obsega: |
|
|
– pripravo enega obroka hrane, |
|
|
– prinašanje enega pripravljenega obroka hrane ali nabava
živil, |
|
|
– pomivanje uporabljene posode, |
|
|
– osnovno čiščenje bivalnega prostora z odnašanjem smeti
in |
|
|
– postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora. |
|
|
6. člen |
|
|
Pomoč pri vzdrževanju osebne higiene obsega: |
|
|
– pomoč pri oblačenju in slačenju, |
|
|
– pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih
življenjskih potreb in |
|
|
– vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov. |
|
|
7. člen |
|
|
Pomoč pri ohranjanju socialnih stikov obsega: |
|
|
– vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, prostovoljci in
sorodniki, |
|
|
– spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih
obveznosti in |
|
|
– informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca
ter pripravo upravičenca na institucionalno varstvo. |
|
|
III. UPRAVIČENCI |
|
|
8. člen |
|
|
Upravičenci so osebe, ki imajo stalno bivališče na območju
Občine Mislinja. |
|
|
Upravičenci do socialne oskrbe na domu so osebe, ki jim
preostale psihofizične sposobnosti omogočajo, da z občasno organizirano
pomočjo drugega ohranijo zadovoljivo duševno in telesno počutje in lahko
živijo v domačem bivalnem okolju tako, da jim vsaj za določen čas ni
potrebno institucionalno varstvo v zavodu, drugi družini ali v drugi
organizirani obliki varstva. |
|
|
9. člen |
|
|
Storitve javne službe so pod pogoji iz prejšnjega člena
dostopne osebam: |
|
|
– starim nad 65 let, ki so zaradi starosti in pojavov, ki
spremljajo starost, nesposobne za samostojno življenje, |
|
|
– s statusom invalida po zakonu o družbenem varstvu
duševno in telesno prizadetih oseb, ki po oceni pristojne komisije ne
zmorejo samostojnega življenja, če stopnja in vrsta invalidnosti
omogočata občasno oskrbo na domu, |
|
|
– drugim invalidom, ki jim je priznana pravica do tuje
pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij, |
|
|
– ki so kronično bolne in osebam z dolgotrajnimi okvarami
zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, pa so po oceni
zdravstvene službe in pristojnega centra za socialno delo brez občasne
pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje in |
|
|
– hudo bolni otrok ali otrok s težjo motnjo v duševnem in
telesnem razvoju, ki ni vključen v organizirane oblike varstva. |
|
|
10. člen |
|
|
Zdravstveno stanje upravičenca se ugotavlja na podlagi
predloženega sklepa, da je upravičenec upravičen do dodatka za tujo nego
in pomoč ali na podlagi zdravniškega potrdila. |
|
|
IV. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE |
|
|
11. člen |
|
|
Občina Mislinja (v nadaljnjem besedilu: občina) zagotavlja
izvajanje javne službe pomoč na domu pod enakimi pogoji v javnem
socialno-varstvenem zavodu ali pri drugi pravni ali fizični osebi, ki si
pridobi koncesijo na javnem razpisu (v nadaljnjem besedilu:
koncesionar). |
|
|
Razpis in izbor koncesionarja se opravi v skladu s
pravilnikom o koncesijah na področju socialnega varstva, ki ga je izdal
minister, pristojen za socialne zadeve (Uradni list RS, št. 57/97).
Izbranemu koncesionarju izda odločbo o podelitvi koncesije občinska
uprava, pogodbo z njim pa sklene župan. |
|
|
V. IZVAJALCI, NORMATIVI IN OBSEG STORITEV |
|
|
12. člen |
|
|
Prvi del storitve iz tretjega odstavka 3. člena tega
odloka opravljajo strokovni delavci pristojnega centra za socialno delo
v skladu z zakonom o socialnem varstvu. |
|
|
Drugi del storitve iz četrtega odstavka 3. člena tega
odloka opravljajo pod vodstvom strokovnega delavca koncesionarja delavci
z najmanj končano osnovno šolo in opravljenim dodatnim usposabljanjem za
socialno oskrbo po verificiranem programu in delavci, ki so končali
srednjo šolo, ki izobražuje za socialno oskrbo in nego. |
|
|
Upravičencem, ki potrebujejo samo občasno pomoč, lahko
opravljajo posamezne storitve tudi drugi občani ter člani humanitarnih
organizacij in društev. |
|
|
13. člen |
|
|
Normativ za izvajanje javne službe je: |
|
|
– največ štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko za
neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca in največ šest ur
dnevno oziroma 30 ur tedensko, če se nudi dvema upravičencema v istem
skupnem gospodinjstvu, |
|
|
– najmanj ena izvajalka na pet upravičencev za neposredno
izvajanje storitve na domu upravičenca, |
|
|
– 0,02 strokovnega delavca na enega upravičenca za
ugotavljanje upravičenosti, pripravo dogovora o izvajanju storitve,
organizacijo ključnih članov okolja in začetno srečanje, vodenje
storitve, koordinacijo izvajalcev in njihovo usmerjanje, sodelovanje z
upravičenci pri izvajanju dogovora in zapletenih življenjskih situacijah
upravičencev in za vodenje dokumentacije; |
|
|
– 0,01 finančno-administrativnega delavca na enega
upravičenca za finančno realizacijo dogovora in plačil, za finančna in
administrativna opravila. |
|
|
14. člen |
|
|
Javna služba se izvaja v naslednjem obsegu: |
|
|
– v letu 2001 do 3900 ur, |
|
|
– do leta 2005 se bo število upravičencev predvidoma
povečevalo letno za najmanj 10%. |
|
|
15. člen |
|
|
Upravičenec, ki je po presoji centra za socialno delo
upravičen do 20-urne tedenske pomoči na domu, in se odloči za zaposlitev
negovalke, ima pravico do sofinanciranja stroškov za zaposlenega do
20-urne tedenske delovne obveznosti v skladu z merili, ki jih določa
pravilnik o olajšavah in oprostitvah plačila storitev javne službe pomoč
na domu. |
|
|
16. člen |
|
|
Pomoč na domu lahko organizirajo in izvajajo tudi
dobrodelne organizacije, organizacije za samopomoč in invalidske
organizacije. O obliki, obsegu in sofinanciranju pomoči na domu skleneta
občina in organizacija poseben dogovor. |
|
|
VI. CENA IN PLAČILO STORITEV |
|
|
17. člen |
|
|
Osnova za plačilo je cena storitve socialne oskrbe na
domu, ki jo je deležen upravičenec. Cena storitve obsega vse stroške,
razen sredstev za investicijsko vzdrževanje in investicije. Storitev se
plača po dejansko opravljenih urah. |
|
|
Vrednost urne postavke od 1. 1. 2001 dalje na predlog
župana določi občinski svet in se usklajuje z rastjo vrednosti
koeficienta za izračun plač v negospodarstvu. |
|
|
Ko bo minister, pristojen za socialno varstvo, določil
metodologijo oblikovanja cen storitev, se storitve plačujejo po ceni,
oblikovani na podlagi metodologije. K tako oblikovani in predlagani ceni
daje soglasje Občinski svet občine Mislinja. |
|
|
18. člen |
|
|
Upravičenci in drugi zavezanci so dolžni sami plačevati
celotne stroške storitve. Zavezanci za plačilo storitev po tem odloku so
poleg upravičenca tudi osebe, ki jih do upravičenca veže preživninska
obveznost, ki izhaja iz zakona ali pogodbenega razmerja ali sklenjenega
medsebojnega dogovora o preživljanju. |
|
|
19. člen |
|
|
Upravičenec ali drugi zavezanec je lahko delno ali v
celoti oproščen plačila na podlagi meril, ki jih določi Vlada Republike
Slovenije, do sprejema teh meril pa na podlagi meril, določenih v
pravilniku o olajšavah in oprostitvah plačila storitev javne službe
pomoč družini na domu. |
|
|
O delni ali celotni oprostitvi plačila storitve po
pooblastilu občine odloča in izda odločbo center za socialno delo po
postopku in na način, določenim z zakonom o splošnem upravnem postopku.
|
|
|
Upravičenec ali drugi zavezanec lahko zoper odločbo iz
drugega odstavka tega člena v petnajstih dneh po njenem prejemu vloži
pritožbo pri županu Občine Mislinja. Pritožba ne zadrži plačila storitve
v višini, ki je določena upravičencu ali drugemu zavezancu. |
|
|
20. člen |
|
|
Če je upravičenec lastnik nepremičnega ali drugega
premoženja, ki mu ne daje dovolj dohodkov za plačilo storitev oskrbe na
domu, je oproščen dela ali celotnega plačila storitev le, če pristane na
zemljiškoknjižno zavarovanje terjatev občine, ki ustreza ocenjenim
stroškom oprostitve. Zemljiškoknjižno zavarovanje opravi občina na
predlog centra za socialno delo. |
|
|
Če je bil upravičenec lastnik nepremičnega ali drugega
premoženja, od katerega je imel dohodek, in ga je odtujil v obdobju
zadnjih treh let pred uveljavitvijo tega odloka ali med veljavnostjo
tega odloka, se mu pomoč nudi samo v primeru, če upravičenec predloži
ustrezno pisno zagotovilo, da prevzemnik premoženja ali kdo drug
zagotovi plačilo stroškov po tem odloku. |
|
|
21. člen |
|
|
Materialno stanje upravičenca in zavezancev se ugotavlja
tako, da se v dohodek štejejo vsi dohodki, navedeni v 57. členu zakona o
spremembah in dopolnitvah zakona o družinskih prejemkih (Uradni list RS,
št. 54/92) ter vsak dodatek za nego in tujo pomoč. |
|
|
22. člen |
|
|
Koncesionar izstavi upravičencu za opravljene storitve do
desetega dne v mesecu za pretekli mesec račun s položnico, iz katerega
je razviden obseg opravljenih storitev ter višina deleža, ki ga plača
upravičenec, in višina deleža, ki ga plača občina. Račun z obračunom
vseh storitev in ugotovljenim deležem občine koncesionar v enakem roku
pošlje tudi občini. |
|
|
23. člen |
|
|
Oprostitev plačila ali doplačila storitev pomoči na domu
se lahko dodeli za določen čas, največ za dobo 12 mesecev, in se lahko
ponovno dodeli, če se ugotovi, da je to najbolj smotrn in primeren način
razreševanja trenutne situacije upravičenca in je sklenjen nov dogovor o
izvajanju pomoči na domu. |
|
|
24. člen |
|
|
V dogovoru o nudenju socialne oskrbe na domu je opredeljen
tudi način plačila oziroma doplačila storitev. |
|
|
25. člen |
|
|
Upravičenec izgubi pravico do celotne ali delne oprostitve
plačila storitev socialne oskrbe na domu: |
|
|
– če je vključen v institucionalno varstvo, |
|
|
– če je pridobil dovolj lastnih sredstev ali sredstev
zavezancev, da do oprostitve ali delnega doplačila ni več opravičen,
|
|
|
– če ne izpolnjuje obveznosti iz dogovora, sklenjenega s
koncesionarjem. |
|
|
26. člen |
|
|
Upravičenec ali zavezanec je dolžan center za socialno
delo obvestiti o vsaki spremembi dejstev in okoliščin, ki so bile
podlaga za odločitev o delni ali celotni oprostitvi plačila storitev
pomoči na domu, v roku 15 dni od nastanka spremembe. |
|
|
Upravičenec, ki je pridobil pravico do celotne ali delne
oprostitve plačila storitev na domu na podlagi lažnih podatkov ali ni
sporočil spremembe stanja, je dolžan sam oziroma njegov zavezanec vrniti
vsa sredstva, ki so mu bila priznana kot pravica z zamudnimi obrestmi,
ki veljajo za davke in prispevke, od dneva, ko je neopravičeno pridobil
oprostitev plačila oziroma doplačila storitev. |
|
|
VII. DOKUMENTACIJA |
|
|
27. člen |
|
|
Za zbiranje podatkov in vodenje evidenc socialnega
položaja upravičencev oziroma zavezancev občina pooblašča center za
socialno delo, ki zbira, obdeluje, shranjuje, posreduje, varuje in
uporablja osebne podatke, vsebovane v evidencah, v skladu s predpisi o
socialnem varstvu in o varstvu osebnih podatkov. |
|
|
Koncesionar je dolžan voditi dnevno, mesečno in letno
evidenco za vsakega upravičenca do storitev po tem odloku, ki obsega:
|
|
|
– evidenco dogovora, |
|
|
– delovne naloge za laične delavce, |
|
|
– vsebine pomoči, |
|
|
– izvajalce posameznih storitev, |
|
|
– evidenco opravljenih storitev in |
|
|
– evidenco opravljenih poti. |
|
|
Občina ima pravico do vpogleda v te evidence. |
|
|
28. člen |
|
|
Medsebojne pravice in obveznosti med občino, centrom za
socialno delo in koncesionarjem se dogovorijo s pogodbo. |
|
|
29. člen |
|
|
Strokovni nadzor nad izvajanjem javne službe socialne
oskrbe na domu opravlja ministrstvo, pristojno za socialno varstvo. |
|
|
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
30. člen |
|
|
Sredstva za izvajanje javne službe pomoči na domu
zagotavlja občina v vsakoletnem proračunu. |
|
|
31. člen |
|
|
Če upravičenec iz 9. člena tega odloka potrebuje socialno
oskrbo na domu več kot štiri ure dnevno oziroma več kot 20 ur tedensko,
mora center za socialno delo takoj pozvati uporabnika ali svojce
uporabnika storitev pomoči na domu, da pričnejo postopek vključitve
uporabnika v institucionalno varstvo. Center za socialno delo mora
začeti postopek za vključitev v institucionalno varstvo za uporabnike,
ki tega sami ne zmorejo in nimajo svojcev. |
|
|
Upravičencu iz prejšnjega odstavka se praviloma lahko
storitve javne službe pomoč družini na domu nudijo najdalj 30 dni od
ugotovljene potrebe po večjem obsegu storitve. |
|
|
32. člen |
|
|
Javna služba po tem odloku se začne izvajati 1. 1. 2001. |
|
|
33. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št. 154-05-01/2000 |
|
|
Mislinja, dne 15. marca 2000. |
|
|
|
|
|
Župan |
|
|
Občine Mislinja |
|
|
Mirko Grešovnik l. r. |
|