Na podlagi Zakona o urejanju prostora (Ur. list SRS, št. 18/84 in 15/89), Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Ur. list SRS, št. 48/90) ter 33. člena Statuta občine Pesnica (MUV, št. 10/95) je občinski svet občine Pesnica na svoji 5. seji dne 8. aprila 1999 sprejel

ODLOK

o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin

dolgoročnega in srednjeročnega plana za območje občine Pesnica

1. člen

Uvodne določbe

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve:

Dolgoročnega plana občine Maribor - Pesnica za obdobje 1986 - 2000 (MUV št. 4/86, 6/88 in 6/98) in Dolgoročnega plana občine Maribor za obdobje 1986 - 2000 (MUV št. 1/86, 16/87 in popravek 19/87, 7/93, 8/94 in 6/98); v nadaljevanju: dolgoročni plan

Prostorskih sestavin Druženega plana občine Maribor - Pesnica za obdobje 1986 - 1990 (MUV št. 1/87 in 6/98) in prostorskih sestavin Družbenega plana mesta Maribor za obdobje 1986 - 1990 (MUV št. 10/86, 20/88, 22/88, 3/89, 2/90, 3/90, 16/90, 7/92, 7/93, 8/94 in 6/98); v nadaljevanju: srednjeročni plan.

Spremembe in dopolnitve se nanašajo na prostorske sestavine gornjih aktov tako, da se ustrezna poglavja o urejanju prostora in varstvu okolja v celoti nadomestijo z novim integralnim tekstom.

2. člen

Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana

Besedilo v prejšnjem členu navedenih poglavij se spremeni in dopolni tako, da se nadomesti z novim tekstom, ki glasi:

1. SKUPNI INTERESI IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE

Osnovni cilji prostorskega razvoja občine Pesnica so: ohranjanje in varovanje okolja, skrb za ekološko ravnovesje, uravnotežena in smotrna namenska raba prostora, skladen prostorski razvoj, optimalno omrežje naselij in drugih območij za poselitev, ustvarjanje in razvoj prostorskih možnosti za razvoj pomembnejših naselij v občini ter dobra infrastrukturna opremljenost na celotnem območju občine.

Dosedanji razvoj je zlasti v preteklih desetletjih generiral neravnovesja v gospodarjenju s prostorom in naravnimi viri ter povzročil bolj in manj ostra nasprotja med različnimi vrstami rabe prostora. Ta nasprotja se izražajo tudi v onesnaženosti, izkoriščenosti in ogroženosti dobrin splošnega pomena (vode, kmetijska zemljišča, gozdovi, zrak, naravna in kulturna dediščina). Nadaljnje urejanje prostora bo zato prvenstveno usmerjeno k sanaciji stanja in bo v vseh pogledih upoštevalo ugotovitve glede obstoječih in pričakovanih vplivov človekovih dejavnosti na okolje.

2. USMERITVE ZA RAZVOJ DEJAVNOSTI V PROSTORU

Varovali bomo dobrine splošnega pomena ter podpirali dejavnosti, ki imajo majhne oz. obvladljive negativne vplive na okolje.

Pri razvoju poselitve bomo v največji meri upoštevali načelo izboljšanja kvalitete življenja v bivalnem okolju. Usmerjanje poselitve bo temeljilo na konceptu zmerne koncentracije prebivalcev v naseljih ter ohranjanju poseljenosti podeželja. Varovali bomo kmetijsko zemljo in ohranjali kulturno krajino. Upoštevali bomo značilnosti obstoječe (razpršene) poselitve ter prirodne pogoje za ohranjanje in razvoj posameznih dejavnosti.

Na področju infrastrukture bomo načrtovali opremljenost naselij in območij v skladu s potrebami. Infrastrukturne vode bomo združevali v koridorje, da bo vizualna degradacija prostora čim manjša. Pri načrtovanju tras bodo poleg ekonomskih učinkov in tehnoloških rešitev upoštevani še vidiki vplivov na poselitev, na posamezne sestavine okolja ter odnos občanov do načrtovanih posegov.

Naravne dobrine in krajinske vrednote prostora je potrebno varovati pred razvrednotenjem, že zgrajene danosti pa vključiti v naravno okolje in obvladovati morebitne konflikte, ki jih le-te povzročajo.

Nove posege v prostor bomo načrtovali in usmerjali tako, da bodo v največji možni meri ohranjena naravna in krajinska razmerja v prostoru ter upoštevani zmogljivost okolja in prirodna primernost. Predlagane rešitve za nove posege v prostor ne bodo le tehnične oz. ekonomske, temveč bodo vključevale tudi elemente za kvalitativno izboljšanje grajenih in prirodnih prostorskih struktur.

3. ZASNOVE RAZVOJA DEJAVNOSTI V PROSTORU - ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI IN NAMENSKA RABA PROSTORA

Zasnove razvoja in organizacije dejavnosti v prostoru ter rabe prostora temeljijo na ciljih in usmeritvah urejanja prostora v občini ter upoštevajo sedanjo rabo in prostorske omejitve, primernost prostora za posamezne dejavnosti, potrebe poselitve in nanjo vezanih infrastrukturnih omrežij ter potrebe po zmanjšanju obstoječih konfliktnih situacij med različnimi dejavnostmi in rabami prostora.

Zasnova namenske rabe prostora je prikazana v kartografskem delu plana na karti št. 1 "Zasnova rabe prostora" in v kartografski dokumentaciji k planu.

3.1. KMETIJSKA ZEMLJIŠčA

Osnovna dolgoročna usmeritev na področju kmetijstva je ohranjanje najboljših kmetijskih zemljišč in izboljšanje proizvodne sposobnosti slabših kmetijskih zemljišč z ustreznimi agrotehničnimi ukrepi. Razvoj kmetijstva bo temeljil na primerni intenzivnosti izkoriščanja razpoložljivega kmetijskega prostora. Pri rajonizaciji kmetijskih kultur bodo upoštevani agropedološki in klimatski pogoji.

Kmetijska zemljišča na 5.032,68 hektarjih 1. območja so trajno namenjena za proizvodnjo hrane. 757,87 hektarjev 2. območja kmetijskih zemljišč je prav tako prvenstveno namenjenih kmetijski proizvodnji.

Namembnost najboljših kmetijskih zemljišč bo mogoče spremeniti le izjemoma v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih in v skladu s širšim javnim interesom, ugotovljenim v dolgoročnem planu občine. Drugim kmetijskim zemljiščem se bo raba prav tako spreminjala le v skladu z določili plana. Zemljišča, ki jim bo namembnost spremenjena samo za določen čas (za čas opravljanja neke dejavnosti), mora začasni uporabnik tega prostora po izkoriščanju usposobiti in jih vrniti v primarno rabo.

Za nadomestitev kmetijskih zemljišč, ki bodo zaradi posegov nanje trajno izgubljena za kmetijsko proizvodnjo, bo potrebno urediti in intenzivirati slabše produktivna kmetijska zemljišča tako, da bo v največji možni meri zagotovljena enakovredna nadomestitev izgubljenega kmetijskega potenciala.

Usposabljanje oz. urejanje kmetijskih zemljišč se bo izvajalo v ravninskih predelih in v gričevnatem svetu v skladu s planom urejanja kmetijskih zemljišč. Z agrarnimi ukrepi bomo pripomogli k zagotovitvi pogojev za večanje kmetijskih proizvodnih enot.

Za usposabljanje oz. izboljševanje proizvodne sposobnosti so opredeljena naslednja območja kmetijskih zemljišč:

- območja absolutnih vinogradniških in sadjarskih leg, za katere se bodo v skladu s podrobnejšimi načrti izvajale agrarne operacije (območja agromelioracij trajnih nasadov). Skupna površina potencialnih površin znaša 959 ha, nanašajo pa se na katastrske občine: Polička vas 51 ha, Polički vrh 6 ha, Sp. in Zg. Jakobski dol 94 ha, Zg. Hlapje 47 ha, Sp. Hlapje 36 ha, Ranca 61 ha, Jelenče 37 ha, Gačnik 83 ha, Vajgen 82 ha, Jareninski vrh 44 ha, Jareninski dol 10 ha, Vukovski vrh 13 ha, Vukovski dol 44 ha, Ročica 41 ha, Sp. Dobrenje 15 ha, Flekušek 12 ha, Doljna Počehova 22 ha, Pesniški dvor 8 ha, Vosek 35 ha, Vukovje 67 ha, Kušernik 23 ha, Dragučova 39 ha, Pernica 28 ha, Ložane 33 ha in Počenik 28 ha,

- območja agromelioracij kmetijskih zemljišč za izboljšanje proizvodne sposobnosti in lažjo obdelavo. Izvedba bo možna na osnovi izdelanih projektov, ki morajo upoštevati vse strokovne kriterije primernosti izvedbe. Skupna površina primernih površin je 437 ha in se nanaša na katastrske občine Polička vas 5 ha, Polički vrh 8 ha, Sp. in Zg. Jakobski dol 49 ha, Zg. Hlapje 17 ha, Sp. Hlapje 20 ha, Jelenče 3 ha, Vajgen 12 ha, Vukovski vrh 13 ha, Vukovski dol 9 ha, Ročica 15 ha, Sp. Dobrenje 166 ha, Flekušek 9 ha, Pesniški dvor 3 ha, Vukovje 9 ha, Dragučova 14 ha, Ložane 2 ha, Počenik 5 ha in Jareninski dol 78 ha,

- območja mokrotnih površin ob potokih, za katere so potrebne melioracije - osuševanja, v skupni potencialni površini 421,5 ha in sicer na lokacijah Pesniška in Dobrenjska dolina, Gačnik in Ročica,

- območja, za katera je predvidena izgradnja namakalnih sistemov: akumulacija vode, črpališče, cevovod in namakalna mreža. Skupna potencialna namakalna površina je 226,90 ha ter meliorirane površine ob reki Pesnici v velikosti 350 ha,

- območja komasacij, ki sledijo izvedenim hidromelioracijam v skupni površini 299 ha: v katastrski občini Jakobski dol 48 ha, ob Gačniškem potoku 114 ha, ob Jareninskem potoku 107 ha in na Škofijskem (Pesniška dolina) 30 ha ter na območjih, ki so jih oz. jih še bodo presekale trase avtocest in sicer: kmetijska zemljišča ob že zgrajenem odseku AC Šentilj - Pesnica v Dobrenjski dolini (levo in desno ob avtocesti do meje k.o. Sp. Dobrenje na 250 ha kmetijskih površin) in kmetijska zemljišča v Pesniški dolini, ki jih bo razdelil odsek AC Maribor - Lenart (ocenjena površina 200 ha).

V zvezi z zasnovo in izvajanjem agrarnih operacij bo potrebno posebno skrb posvetiti rekultivaciji opuščenih vinogradov in ureditvi kmetijskih zemljišč in celotne krajine ob avtocesti Šentilj - Pesnica.

Agrarne operacije na območju občine Pesnica so vključene tudi v program celostnega urejanja kmetijskih zemljišč kot del programa celostnega razvoja podeželja in obnove vasi za bivšo občino Pesnica.

Pred izdelavo projektne dokumentacije za agrarne operacije morajo biti ustrezno upoštevane omejitve, ki jih za izvedbo agrarnih operacij postavljajo morebitni sočasni oziroma drugi uporabniki prostora, na katerem so agrarne operacije predvidene (varstvo naravne in kulturne dediščine, zlasti krajinskega parka Jareninski dol), novogradnja in rekonstrukcija cest, izgradnja plinovoda, regulacije vodotokov ipd). Agrarne operacije je potrebno zasnovati in izvesti celovito in sonaravno ter v skladu z določili zakona o kmetijskih zemljiščih.

Kmetijski prostor ni le proizvodni prostor za pridobivanje hrane, temveč tudi naselitveni, rekreacijski in okoljevarstveni prostor, ki poleg tega mnogo prispeva k videzu kulturne krajine. Kot takega ga je potrebno upoštevati pri vsakem posegu v prostor in zlasti skrbeti za čim manjšo okrnjenje njegove naravne prvobitnosti. Posamezna območja kmetijskega prostora bodo namenjena sočasni rabi prostora s strani dveh ali več dejavnosti (poleg kmetijstva npr. še rekreacija in turizem), pri čemer se te dejavnosti ne smejo izključevati oz. ovirati druga drugo.

Kmetijska zemljišča so prikazana v kartografskem delu plana na karti št. 1 "Zasnova rabe prostora" in v kartografski dokumentaciji k planu, območja osuševanja, namakanja in obsežnejših agromelioracij pa na karti št. 3 "Zasnova vodnogospodarskih ureditev in agrarnih operacij".

3.2. GOZDOVI

Pri gospodarjenju z gozdovi bo pomembno uresničevanje naslednjih temeljnih razvojnih ciljev:

- zmanjšanje obsega posegov v gozdove in prilagoditev obsega sečnje reproduktivni sposobnosti gozda ter stanju njegove obolelosti (poseganje v gozdove le, ko bo to neobhodno potrebno za izgradnjo infrastrukturnih in drugih objektov);

- krepitev okoljetvornih, kulturno pogojenih in proizvodnih funkcij gozda ter zagotavljanje skladnega razmerja med njimi preko sonaravnega gospodarjenja z gozdom;

- zagotovitev ohranitve funkcij gozdov ne glede na njihovo lastništvo;

- ohranjanje trajnosti gozdov ter njihove mnogonamenske (ekološke, socialne, proizvodne) funkcije in v tem sklopu razreševanje problema umiranja gozdov zaradi onesnaževanja okolja.

Območje občine je v celoti del mariborskega gozdnogospodarskega območja. Po planu je v občini Pesnica skupno 1.039,08 ha gozdnih površin. Na območju občine Pesnica je z Odlokom o območju, na katerem se razglašajo gozdovi s posebnim namenom in njihovi zaščiti (MUV št. 6/83) del gozdov razglašen kot gozd s posebnom namenom - širši zeleni pas Maribora. Varovalnih gozdov v občini ni.

Pri gospodarjenju z gozdovi bomo zlasti skrbeli za odpravljanje problemov, ki izhajajo iz razdrobljene lastniške strukture gozdov v občini. Umiranje gozdov v občini zaenkrat ne predstavlja perečega problema.

Prizadetost gozdov zaradi onesnaženega zraka se bo zmanjšala le z ukrepi za sanacijo onesnaženosti zraka ne le v pesniški občini, temveč širše v Sloveniji (in Evropi). Škodo na drevesih zaradi divjadi bomo zmanjšali z ukrepi, kot so ureditev pašnih površin za rastlinojedo divjad, tvorba mirnih con ipd. Skrbeli bomo za obnovo gozdov. Na območju predvidenega krajinskega parka Jareninski dol bo gospodarjenje z gozdom prilagojeno pogojem, ki bodo opredeljeni za potrebe varovanja tega parka.

Površine, ki jih pokrivajo gozdovi, so prikazane v kartografskem delu plana na karti št. 1 "Zasnova rabe prostora" in v kartografski dokumentaciji k planu.

3.3. VODNI VIRI IN VODNOGOSPODARSKE UREDITVE

3.3.1. Vodni viri

Občina spada v celoti v vododeficitarno območje, večjih izdatnih virov pitne vode tu ni. Obstajajo le vodnjaki in izviri z majhno izdatnostjo, ki ne zadostujejo za permanentno in kvalitetno oskrbo občine s pitno vodo, zaradi česar je občina vezana na vodne vire v sosednjih občinah Maribor in Starše.

Kljub temu bomo po potrebi izvedli sanacijske ukrepe in z ustreznimi odloki zavarovali kvalitetne lastne vodne vire v Jakobu, Jarenini, Pernici in Pesnici, prav tako pa tudi vse nove vodne vire, ki bi jih identificirali v občini.

Za zagotovitev dodatnih količin pitne vode bomo sodelovali pri raziskovalnih delih na Selniški dobravi (v občini Ruše), na Apaškem polju (v občini Gornja Radgona) in pri nadaljevanju raziskovalnih del na Dravskem polju ter Limbuški dobravi (v občinah Starše in Maribor).

Zasnova vodnih virov je prikazana v kartografskem delu plana na karti št. 2 "Zasnova vodnih virov in oskrbe z vodo".

3.3.2. Vodnogospodarske ureditve

Urejanje vodotokov je potrebno za preventivno varovanje naselij in komunikacij pred poplavami, odvodnjo za potrebe hidromelioracij, za uravnavo vodnega režima in odpravljanje posledic erozije ter hudourniškega delovanja. Vodnogospodarsko planiranje bo usklajevalo vodnogospodarske ter sočasne poselitvene, prometne, gozdnogospodarske, krajinske in kmetijske rešitve v zvezi z urejanjem prostora.

Načrtovane so ureditve na odsekih nižinskih vodotokov Cerkniški potok (od Rance gorvodno) in Dobrenjski potok (ureditvena dela v sklopu izgradnje avtoceste v Dobrenjski dolini na odseku od Kresnice do izliva Dobrenjskega potoka v reko Pesnico). Načrtovano je tudi urejanje drugih vodotokov na območju občine v skladu s strokovno presojo in potrebami upravljalcev vodotoka oz. uporabnikov prostora ob njem. Za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč bo v skladu z nacionalnim programom namakanja kmetijskih zemljišč izvedena izgradnja več manjših namakalnih sistemov, temelječih na manjših vodnih akumulacijah. Vsi vodnogospodarski objekti in naprave ter naravni vodotoki bodo redno vzdrževani.

Z ustreznimi ureditvami in ukrepi bomo renaturirali v preteklosti regulirane vodotoke Jareninski potok (od Jareninskega dvora do akumulacijskega jezera Pernica), regulirani del Jakobskega potoka, Vukovski potok, Gačniški potok, Cirknico (od križanja z železnico v Jelenčah do vtoka v Pesnico) ter reko Pesnico od občinske meje do vtoka v akumulacijo Pernica.

Zasnova vodnogospodarskih ureditev je prikazana v karto- grafskem delu plana na karti št. 3 "Zasnova vodno gospodarskih ureditev in agrarnih operacij".

3.4. RUDNINE

V občini Pesnica ni pomembnejših nahajališč rudnin.

Vzhodno območje občine se nahaja znotraj raziskovalnega območja nafte in plina.

Zasnova rudnin je prikazana v kartografskem delu plana na karti št. 5 "Zasnova sanacij in rudnin".

3.5. NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠčINA

Območja vrednejše naravne in kulturne dediščine pokrivajo precejšen del občine in predstavljajo pomembno prostorsko kvaliteto. Zato bo njihovo ohranjanje, izboljšanje stanja in predstavitev eno od izhodišč za usmerjanje prostorskega razvoja drugih dejavnosti.

Zasnovo varovanja in ohranjanja najkvalitetnejše naravne in kulturne dediščine izvajamo z odloki o zavarovanju naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov. Zaščita z odloki predstavlja enega od kriterijev za združevanje in porabo sredstev za sanacijo poškodovane dediščine. Območja naravne in kulturne dediščine, ki niso zavarovana z odloki, varujemo z opredelitvami plana, to je z njihovo primerno rabo ter z merili in pogoji za poseganje v prostor.

Območja naravne dediščine, ki so ogrožena zaradi neprimerne rabe, nelegalne pozidave in posledic vseh vrst onesnaževanja, bomo v prostorskih izvedbenih aktih obravnavali kot območja sanacij s podrobnejšimi ukrepi za izboljšanje stanja. V delu občine, na območju katastrske občine Pernica, je naravna dediščina zavarovana z ustreznim odlokom, ki ga je v letu 1992 sprejela skupščina občine Maribor. Z novim občinskim odlokom bomo normativno zavarovali še druge naravne znamenitosti na območju občine.

Namen varovanja območij kulturne dediščine, še posebej kulturnih in zgodovinskih spomenikov, je ohranjanje spomenikov in izboljšanje njihovega stanja, njihovo redno vzdrževanje in dostopnost. Zavarovali jih bomo z odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine. V ta odlok bomo integrirali tudi tisto kulturno dediščino, ki je na delu občine, na območju katastrske občine Pernica, `e zavarovana z ustreznim odlokom, ki ga je v letu 1992 sprejela skupščina občine Maribor. Območja naselbinskih spomenikov bomo ustrezno vključili v prostorsko načrtovanje širšega območja naselij. S proračunskimi viri, sredstvi imetnikov spomenikov ter drugimi viri bomo postopno sanirali in prezentirali najpomembnejšo kulturno dediščino.

Območja in usmeritve varstva naravne in kulturne dediščine so prikazana v kartografskem delu plana na karti št. 4 "Zasnova varstva naravne in kulturne dediščine".

3.6. OBMOčJA ZA REKREACIJO V NARAVNEM OKOLJU

Za potrebe rekreacije bomo urejali zelene površine znotraj oziroma ob naseljih ter rekreacijo navezovali na območja v primarni rabi in območja s turistično funkcijo (izletniški, kmečki, lovski, kolesarski, obvodni turizem). Pri tem bodo posebej upoštevane dostopnost, naravne znamenitosti, kulturni in zgodovinski spomeniki ter krajinske kvalitete prostora. Rekreacijska območja bomo urejali na način, ki ne bo rušil naravnega ravnovesja v krajini in bo predstavljal primerno povezavo z ostalimi rabami prostora.

Turizmu in rekreaciji bodo v večji meri namenjena območja v širši okolici Jareninskega, Vukovskega, Jakobskega dola in Ročice. Navezana bodo na predvideno vinsko in sadno cesto, omrežje kolesarskih povezav in izletniških poti ter mrežo turističnih kmetij in vinotočev. Manjše rekreacijske površine bodo urejene kot nogometna, teniška, šolska ipd. igrišča v okviru že poseljenih površin.

Južni del Perniškega jezera bomo v bodoče vključili v sistem rekreacije v naravnem okolju.

3.7. SANACIJA NARAVNIH VIROV

Stopnja onesnaženosti naravnih virov na območju občine Pesnica določa naslednje skupne cilje:

- preprečevati nevarnosti in nova žarišča onesnaževanja ter pri različnih dejavnostih zmanjšati tveganje za poškodbo okolja,

- ohranjati kakovost še neonesnaženih ali manj ali zmerno onesnaženih območij,

- na nekaterih območjih izboljšati kvaliteto zraka,

- varno in gospodarno ravnati z odpadki in sanirati nelegalna in neurejena odlagališča,

- zmanjšati hrup in onesnaženost tal.

Za uresničitev navedenih ciljev bodo pomembne zakonska podpora, večja ekološka osveščenost, ustrezno razmeščanje dejavnosti v prostoru, podprto s celovitimi presojami vplivov novih posegov na okolje in upoštevanje načela `povzročitelj plaza'.

Cilj sanacije zraka je izboljšati njegovo kvaliteto tako, da koncentracije škodljivih snovi nikjer v občini ne bodo presegale dovoljenih vrednosti. To bomo dosegli s: prehodom na kakovostne vrste goriv, ki se uporabljajo v individualnih kuriščih in s povečanjem porabe zemeljskega plina. V skladu z občinskim odlokom o varstvu zraka je sanacija onesnaženega zraka, izvedena v skladu z na odlok vezanim sanacijskim programom in ukrepi, ki so v njem predvideni, potrebna na območju III. stopnje onesnaženosti zraka (naselja Pesnica, Pernica in Ložane). Pri vseh posegih v prostor bodo upoštevana določila občinskega odloka o varstvu zraka. Sedaj veljavnega in ne več povsem ustreznega bomo po sprejemu podzakonskih aktov zakona o varstvu okolja in upoštevaje izdelani kataster onesnaževalcev zraka v občini po potrebi nadomestili z novim. Izvajali bomo meritve onesnaženosti zraka.

Ob načrtovanju rekonstrukcij in novogradenj prometnega omrežja bomo presodili tudi vplive teh posegov na zrak in izvedli ukrepe za omilitev teh vplivov. Tranzitni promet se bo v bodoče odvijal po avtocesti mimo naselja Pesnica, kar bo bistveno vplivalo na kvaliteto zraka v naselju.

Za potrebe varstva vodotokov in virov pitne vode v občini bo potrebno:

- izvesti ukrepe za čiščenje odpadnih vod v industrijskih obratih,

- zgraditi kanalizacijo in čistilne naprave,

- preiti na način kmetovanja, ki upošteva rabo ekološko primernejših gnojil in zaščitnih sredstev,

- zmanjšati tveganje z ustrezno izvedbo gospodarskih in drugih objektov ter transportnih poti,

- vzpostaviti kataster posebnih odpadkov in nevarnih snovi,

- izvesti druge ukrepe, ki izhajajo iz izdelanega katastra onesnaževalcev vod v občini (recikliranje vode, uporabljene v industriji, ločevanje sistemov tehnološke in sanitarne vode).

Ravnanje z odpadki bo obsegalo dokončanje uvedbe sistema ločenega zbiranja odpadkov in ureditve rednega odvoza odpadkov na celotnem območju občine, nadalje vračanje koristnih odpadkov v reprodukcijski krog in kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov. V okviru medobčinskega projekta sodelujemo pri nadaljevanju aktivnosti za določitev lokacije regijskega centra za ravnanje z komunalnimi odpadki in njegovo izgradnjo. Nelegalna odlagališča odpadkov v občini bodo evidentirana in sanirana, nastajanje novih pa bo preprečeno z inšpekcijskim nadzorom. Za tiste posebne odpadke, ki jih pesniška podjetja ne bodo odlagala na odlagališču v Metavi v občini Maribor, bomo opredelili celovit način ravnanja. Dokončati bo potrebno sanacijo odlagališča gudrona v Pesniškem dvoru, ki predstavlja resno nevarnost za onesnaženje okolja.

Hrupnost bomo preprečevali in postopno zmanjševali z upoštevanjem meril v zvezi s hrupnostjo in protihrupnih ukrepov v vseh fazah prostorskega planiranja in urbanističnega načrtovanja, nadalje zlasti pri prometnih ureditvah (avtocesta Šentilj - Pesnica, Pesnica - Slivnica in Maribor - Lenart), pri projektiranju, izboru gradbenih materialov in izvedbi objektov. Kataster hrupa bo poleg republiških in občinskih predpisov o varstvu pred hrupom uporabljen kot osnova pri določanju stopnje varstva pred hrupom oz. protihrupnih ukrepov za stanovanjska, centralna, industrijska in druga območja ter za načrtovanje in izvedbo prometnic.

Za ugotavljanje in zmanjševanje onesnaženosti tal bo potrebno vzpostaviti sistem meritev, preprečevati industrijske emisije in izvajati nadzor nad rabo kemičnih snovi v kmetijstvu.

Na karti št. 5 v kartografskem delu plana je prikazana "Zasnova sanacij in rudnin".

3.8. POSELITEV

Zasnova poselitve teži k ohranjanju obstoječe poseljenosti ter usmerjanju gradnje predvsem v občinsko središče in v ureditvena območja lokalnih središč. V teh naseljih bomo zagotovili stavbna zemljišča, komunalno opremo ter oskrbne in storitvene dejavnosti, ki bodo služile tudi širšemu zaledju. Drugod se bodo z gradnjami zapolnila še prosta stavbna zemljišča; ko bodo izkazane potrebe, se bodo novogradnje lahko širile le na območja neintenzivne kmetijske rabe skladno s strokovnimi opredelitvami glede možnosti prostorskega razvoja.

Pri razvoju poselitve bo med drugim upoštevano načelo optimalne izrabe že zgrajenih kapacitet prometne, energetske in komunalne infrastrukture.

S prostorskimi ukrepi bomo prispevali, da bodo tudi manjša naselja in območja s pretežno kmetijsko dejavnostjo pridobila nove razvojne možnosti in kakovosti (infrastrukturna opremljenost). Ohranjali bomo razpršeno poselitev, ki omogoča ohranjanje poselitvenega vzorca in izrabo prirodnih danosti za kmetijstvo, gozdarstvo in spremljajoče dejavnosti, z novogradnjami pa ne bomo spreminjali značilnega pokrajinskega vzorca. V urejanje podeželja bodo s primerno namembnostjo vključeni kulturni in zgodovinski spomeniki ter naravne znamenitosti.

S podrobnejšimi dokumenti, ki bodo sledili prostorskemu planu, bomo določili pogoje in merila za posege v prostor v ureditvenih območjih naselij in v odprtem prostoru.

3.8.1. Funkcije naselij v omrežju naselij

Omrežje naselij v občini izhaja iz osnovnega koncepta sistema poselitve, ki predvideva policentrični razvoj urbanih središč in približno enakomeren komunalni razvoj na celotnem območju občine.

Naselje Pesnica pri Mariboru je po klasifikaciji glede na oskrbne in storitvene dejavnosti opredeljeno kot središče občinskega pomena. Svojo tovrstno vlogo bo okrepilo z izpopolnjevanjem in širjenjem terciarnih in kvartarnih dejavnosti. Po klasifikaciji glede na proizvodne dejavnosti je uvrščeno med naselja z dvema do tremi industrijskimi obrati.

Status lokalnega središča imajo naselja Pernica, Jarenina, Jakob in Dolnja Počehova. Ta naselja imajo nekatere osnovne oskrbne in storitvene dejavnosti za potrebe lokalnega prebivalstva.

V ostalih naseljih ne bomo vzpodbujali razvoja oskrbnih, storitvenih in proizvodnih dejavnosti, ki bi presegale zgolj lokalni nivo in sicer z namenom, da se ohrani značilnost podeželskih krajev.

Omrežje centralnih naselij, njihova vloga v tem omrežju in velikost je prikazana na karti št. 6 "Zasnova poselitve in funkcij naselij".

3.8.2. Ureditvena območja naselij, druga ureditvena območja in stavbna zemljišča

Ureditvena območja naselij so prostorske enote, kamor v skladu z zasnovo policentrične poselitve usmerjamo stanovanjsko in vse ostale vrste gradnje. Namen prostorskega zaokroževanja naselij je v prvi vrsti omogočanje optimalnih komunalnih in infrastrukturnih ureditev, ustvarjanje ustreznega oskrbnega sistema in ohranjanje najboljših kmetijskih zemljišč.

Na območju občine Pesnica imajo ureditveno območje naslednja naselja: Pesnica, Pernica, Jarenina, Jakob in Dolnja Počehova.

Kot druga območja za poselitev so opredeljene še poslovne cone v Pesniškem dvoru v dolini Gačniškega potoka ter ob avtocesti v Dobrenjski dolini. Te cone so namenjene proizvodni, poslovni, obrtniško podjetni, transportni, skladiščni, storitveni in trgovski dejavnosti z možnostjo kompatibilne osnovne oskrbe.

Znotraj ureditvenih območij naselij in drugih območij za poselitev so vsa zemljišča stavbna zemljišča, razen površin, ki po zakonu niso stavbna zemljišča (vodne površine).

Stavbna zemljišča izven naselij in drugih ureditvenih območij za poselitev so območja kompleksne graditve za infrastrukturne objekte in naprave in stavbna zemljišča na območju razpršene gradnje.

Skupna površina stavbnih zemljišč v občini po tem planu obsega 441,90 ha.

Stavbna zemljišča na območju naselij bomo za potrebe gospodarstva, stanovanjske in druge gradnje v skladu z načelom vnaprejšnega zagotavljanja ponudbe takih zemljišč pravočasno in ustrezno urejali.

Stavbna zemljišča so prikazana v kartografski dokumentaciji k planu na PKN v M - 1:5000.

3.9. PROMETNO OMREŽJE

Osnovni cilj razvoja prometa v občini je zagotovitev ustrezne dostopnosti v občini ter v povezavi s tem ciljem izgrajevanje optimalne strukture prometnega omrežja in čim boljša vključenost v državni prometni sistem ter povezovanje le-tega z mednarodnim prometnim sistemom. Razvoj prometa in prometnega omrežja bo usmerjen v raznovrstnost in multifunkcionalnost.

3.9.1. Železniško omrežje

Modernizacija železniškega omrežja v Sloveniji, ki je prednostno namenjeno tovornemu in javnemu potniškemu prometu, temelji na povečanju kapacitete in kvalitete prevozov (povečanje potovalnih hitrosti in dopustne obremenitve prog). V planskem konceptu za državno železniško omrežje je predvidena gradnja drugega tira na progi Maribor - Šentilj. Obstoječe postaje in postajališča bodo prenovljena tako, da bo zagotovljen neposreden prehod potnikov z vlakov na druga prometna sredstva in obratno. Na progo vezani objekti in naprave bodo tehnološko posodobljeni in obnovljeni (tirne, signalno varnostne in telekomunikacijske naprave). Te posodobitve in obnove ne bodo zahtevale novih posegov v prostor.

Zasnova železniškega omrežja je prikazana v kartografskem delu plana na karti št. 7 z naslovom "Zasnova prometnega omrežja".

3.9.2. Cestno omrežje

Na področju cestnega prometa bomo aktivnosti usmerjali v izboljšanje propustnosti posameznih cestnih smeri in izboljšanje kvalitete cestnega omrežja. Z urejanjem cestnih povezav na območju občine bomo prvenstveno zagotavljali kvalitetnejše povezave med naselji v skladu z zasnovo omrežja centralnih naselij. Skrbeli bomo, da bodo odročnejši kraji na zadovoljiv način povezani z urbanimi in zaposlitvenimi središči. Reševali bomo problematiko parkirišč, razvijali javni potniški promet in urejali kolesarske steze, poti ter površine za pešce, višinsko ločene od vozišča.

Strategija razvoja cestnega omrežja v občini vključuje v prvi vrsti:

- sodelovanje pri dograjevanju državnega oziroma mednarodnega avtocestnega in magistralnega cestnega omrežja (avtocesta po Dobrenjski dolini, avtocesta v smeri proti Slivnici in v smeri proti Lenartu),

- ureditev navezave občine Pesnica na regionalno središče Maribor preko cestne smeri Sladki vrh - Jakob (Jarenina) - Ložane

- ureditev cestne povezave za potrebe lokalnega prometa po dolini reke Pesnica na območju južno od naselja Pesnica.

Cestišče obstoječe magistralne ceste M 10 bo na odseku Šentilj - Pesnica posodobljeno oz. rekonstruirano (izgradnja izven nivojskih križanj z železniško progo). Rekonstruirana bo tudi magistralna cesta M 10-1 na odseku Dolnja Počehova - Gornja Radgona.

Na obstoječi regionalni cesti R 359 Dolnja Počehova - Zg. Kungota - Jurij bo izvedena rekonstrukcija v smislu razširitve cestišča in ureditve posameznih krivin.

Lokalno cestno omrežje v občini bo vzdrževano in posodabljano, pri čemer bo skrb posvečena zlasti asfaltiranju cest, ki še nimajo protiprašnega cestišča, in razširitvi ozkih delov cestišč. Enako velja za ostale krajevne in nekategorizirane ceste. Večja posodobitvena dela bodo izvedena na odseku lokalne ceste na relaciji Ložane - Vukovje - Sp. Jakobski dol - občina Šentilj (na posameznih odsekih novogradnja, v glavnem pa rekonstrukcija).

Za potrebe kolesarskega prometa in kolesarske rekreacije bomo sodelovali pri izgradnji državnega omrežja kolesarskih povezav (kolesarski poti na trasah Maribor - Pesnica - Šentilj in Pesnica - Lenart) in nadaljevali z urejanjem lokalnih poti za kolesarje. Navezali jih bomo na predvideno omrežje kolesarskih poti v sosednjih občinah Šentilj, Lenart in Maribor. Vzpostavljanje kolesarskih povezav bo praviloma zasnovano na načelu ločevanja kolesarskega prometa od prometa z motornimi vozili.

Zasnova cestnega omrežja je prikazana na karti št. 7 "Zasnova prometnega omrežja" v kartografskem delu plana.

3.10. ZVEZE

3.10.1. Telekomunikacijsko in poštno prometno omrežje

Telekomunikacijsko področje bo sledilo sodobnim tehnično tehnološkim in organizacijskim tokovom. TK zmogljivosti bodo razširjene in modernizirane.

Na področju telefonskega prometa bo v sklopu izgradnje slovenskega optičnega križa zgrajen optični meddržavni kabel Avstrija - Šentilj - Maribor. Predvidena je tudi izgradnja magistralnega optičnega kabla Maribor - Lenart - Murska Sobota, ki poteka delno tudi preko občine Pesnica.

Nadzemno kabelsko omrežje na območju občine bo grajeno v omejenem obsegu, nadzemne telekomunikacijske linije z golimi vodniki pa bodo v celoti opuščene in odstranjene. Razširjeno bo naročniško telefonsko omrežje in skladno s tem povečana zmogljivost telefonskih central s ciljem zagotovitve cca. 30 telefonskih priključkov na 100 prebivalcev. Novo telefonsko omrežje bo načrtovano in izvedeno v skupnih trasah z obstoječim telefonskim omrežjem in s CATV omrežjem.

Zgrajeno bo javno omrežje za prenos podatkov ter telefonsko in telegrafsko omrežje z možnostjo povezovanja medsebojno oddaljenih računalniških enot.

Kot determinanta prostorskega urejanja se s planom varujejo obstoječi TK linkovski koridorji.

Zasnova telekomunikacijskega in poštno prometnega omrežja je prikazana na istoimenski karti št. 12 v kartografskem delu plana.

3.10.2. Radio in televizijsko omrežje

Za potrebe morebitne izgradnje KRS omrežja v naselju Pesnica in linkovske povezave le-tega s KRS Maribor bo izdelana ustrezna strokovna podlaga.

3.11. ENERGETSKO OMREŽJE

Energetska preskrba občine Pesnica bo tudi v prihodnje temeljila na treh energetskih sistemih: elektroenergetskem, plinskem in komplementarnem (premog, naftni derivati, ostalo). Te sisteme bomo obravnavali kot celoto in uravnotežili njihov medsebojno pogojeni razvoj. Posebna pozornost bo posvečena ekološkim vidikom uporabe posameznega energenta, racionalizaciji porabe energije (zlasti pri velikih in množičnih porabnikih energije) in uvajanju alternativnih virov energije.

Izgradnjo stanovanjskih, gospodarskih in infrastrukturnih objektov bomo spremljali s hkratno izgradnjo energetskega omrežja.

3.11.1. Elektroenergetsko omrežje

Razvoj elektroenergetskega omrežja na območju občine bo usmerjen v dograjevanje in obnavljanje obstoječih kapacitet. Poskrbljeno bo za večjo razvejanost električnega omrežja in zagotavljanje enakih napetostnih razmer na celotnem območju občine.

Elektrogospodarstvo bo postopno nadaljevalo s prenovo 110 kV visokonapetostnega omrežja in zamenjavo 10 kV in 35 kV na 20 kV s pripadajočimi transformatorskimi postajami. Med pomembnejšimi nalogami je izgradnja dodatnega 110 kV daljnovoda med RTP Maribor - RTP Sladki vrh.

Zgrajene bodo nove transformatorske postaje 20/0,4 kV s pripadajočimi visokonapetostnimi vodi in nove daljnovodne ter kablovodne povezave med obstoječimi TP 20/0,4 kV. S tem bo med drugim zagotovljena boljša oskrba z električno energijo v nekaterih redkeje poseljenih predelih občine.

Elektroenergetsko omrežje je prikazano na karti št. 8 "Zasnova elektroenergetskega omrežja" v kartografskem delu plana.

3.11.2. Plinovodno omrežje

Obseg porabe zemeljskega plina kot energenta se bo v prihodnje večal.

Med osrednje naloge v zvezi s plinovodnim omrežjem spada izgradnja magistralnega transportnega plinovoda M 1/1 vzporedno ob obstoječem magistralnem plinovodu M 1 Ceršak - Rogatec. Novi plinovod bo služil za povečanje kapacitete slovenskega plinovodnega omrežja. Povsod tam, kjer izgradnja plinovodnega omrežja ni ekonomsko upravičena, je možna izgradnja sistemov za individualno ogrevanje na utekočinjeni naftni plin preko vgrajenega hišnega kontejnerja (za posamično zgradbo ali več teh).

Plinovodno omrežje je prikazano na karti št. 9 "Zasnova plinovodnega omrežja" v kartografskem delu plana.

3.12. OSKRBA Z VODO IN RAVNANJE Z ODPLAKAMI

3.12.1. Oskrba z vodo

Na področju vodooskrbe, ki je eno od problemsko najbolj perečih v občini, je osnovna usmeritev zagotavljanje zadostnih količin kakovostne pitne in tehnološke vode na celotnem območju občine. Območja, kjer vodooskrba ni urejena, in naselja, v katerih je predviden intenzivnejši razvoj, bomo prednostno opremljali z novim vodovodnim omrežjem.

Strategija razvoja oskrbe z vodo je zastavljena v naslednjih smereh:

- zmanjšati visoke izgube v vodovodnem sistemu (z rekonstrukcijo in zamenjavo nekvalitetnih delov omrežja),

- sodelovati pri izgradnji novih črpalnih in vodohrambenih kapacitet za napajanje sistema Mariborskega vodovoda (sodelovati pri izvajanju programa optimalne izrabe vodooskrbnega sistema in programa zagotavljanja vodnih virov za sistem mariborskega vodovoda),

- sodelovati pri izvajanju aktivnosti za izrabo potencialnih vodnih virov (podtalnica na Selniški dobravi v občini Ruše, pohorski potoki, čiščenje in predelava vode reke Drave) in za regijsko povezovanje vodovodnih sistemov v podravskih občinah.

Poleg naštetega bo občina Pesnica sodelovala pri izvajanju programa širitve vodookrbnega sistema Mariborskega vodovoda (in v okviru tega pri izvajanju programa oskrbe manj razvitih, vododeficitarnih in demografsko ogroženih območij). Vključila se bo tudi v izdelavo in spremljanje izvajanja dolgoročnega razvojnega programa vodooskrbe (opredelitev vodnih virov za srednjeročno in dolgoročno obdobje ob upoštevanju demografskih in urbanističnih izhodišč)

Izgradnja novih cevovodov, distribucijskega omrežja, vodohranov, prečrpalnic in razbremenilnikov bo potekala predvsem na vodovodno deficitarnih predelih občine in skladno z novo stanovanjsko, infrastrukturno in gospodarsko gradnjo (ter v soodvisnosti od povečanja razpoložljivih črpalnih kapacitet v sosednjih občinah). Zgrajeno bo primarno vodovodno omrežje na območju Vukovski dol - Zg. Jakobski dol - Ročica. Obsežen vodovodni sistem bo zgrajen v Dobrenjski dolini ob izgradnji avtoceste Šentilj - Pesnica. Vsa našteta omrežja bodo vključena v sistem Mariborskega vodovoda.

Rekonstruirati bo potrebno nekatere lokalno zgrajene vodovode. Izvedli bomo nujno potrebne ukrepe zlasti za zmanjšanje izgub vode iz omrežja (zamenjava dotrajanih vodov in priključkov), nadalje za varčevanje s pitno vodo, za vzdr`evanje hidrantne mreže za potrebe požarne varnosti in za modernizacijo vodovodnega sistema. Zagotovili bomo dodatne kapacitete rezervoarjev.

Usmeritev za podjetja je zmanjšanje uporabe pitne vode za tehnološke namene, uporaba lastnih vodnih virov in manj kvalitetnih vod za tehnološke namene ter čiščenje in recikliranje uporabljene vode.

Izgradnja vodovodnih objektov, vodov in naprav, ki niso opredeljeni v tem planskem dokumentu, je predmet sektorskega plana za področje oskrbe z vodo.

Obstoječe in predvideno vodovodno omrežje je prikazano v kartografskem delu plana na karti št. 2 "Zasnova vodnih virov in oskrbe z vodo".

3.12..2. Ravnanje z odplakami

Osnovne naloge na tem področju bodo odvodnjavanje in čiščenje odpadnih voda zaradi zaščite okolja (zlasti površinskih vodotokov in talnih vod) in zagotovitev komunalnega standarda ter sanitarno higienske varnosti občanov. Prioritetna bo izgradnja kanalizacije na že urbaniziranih območjih.

Zastavljeni cilji tega komunalnega področja so:

- zaokrožitev kanalizacijskih omrežij z dogradnjo primarnih zbiralnikov, čiščenjem odpadnih voda v čistilnih napravah in povezavo le-teh z zmogljivimi odvodniki (odprava zaostanka pri gradnji primarnih zbiralnikov in čistilnih naprav),

- kanaliziranje že urbaniziranih in kanalizacijsko deficitarnih predelov v večjih naseljih in gradnja sistemov lokalnih kanalizacijskih vej na podeželskem prostoru, · spremljanje izgradnje novih stanovanjskih, gospodarskih in infrastrukturnih objektov z izgradnjo kanalizacijskega omrežja,

- odvodnja odpadnih voda industrijskih in drugih onesnaževalcev z javnim kanalizacijskim sistemom le pod pogojem, da le-ti izvedejo predčiščenje svojih odpadnih voda.

Zlasti za zaščito voda reke Pesnice je potrebno urediti odvajanje in čiščenje odpadnih voda na skupni čistilni napravi v naselju Pesnica. V naseljih Pesnica in Jareninski dol bo potekala (nadaljnja) gradnja primarnih in sekundarnih zbiralnikov. čistilne naprave bodo po potrebi zgrajene še v drugih naseljih in v večjih podjetjih. V ta namen so zlasti za podeželski prostor primerne majhne čistilne naprave v obliki tipskih izvedb bioloških čistilnih naprav, nadalje sanitarna močvirja in tudi postaja za prevzem in obdelavo muljev iz greznic in iz mehanskih čistilnih naprav (taka postaja bi bila v sklopu ene od večjih čistilnih naprav in bi služila širšemu zbirnemu področju). Obsežen kanalizacijski sistem bo zgrajen v okviru izgradnje avtoceste Šentilj - Pesnica.

Na karti št. 10 "Zasnova ravnanja z odplakami" v kartografskem delu plana je opredeljeno omrežje sedanjih in predvidenih primarnih zbiralnikov in čistilnih naprav.

3.13. BILANCA POVRŠIN

Osnovne oblike rabe zemljišč ter s tem planom predvidene spremembe statusov zemljišč so prikazane v tabeli bilance površin:

4. OPREDELITVE ZA URESNIčEVANJE PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROčNEGA IN SREDNJEROčNEGA PLANA OBčINE

Na vseh področjih urejanja prostora bomo sprejemali takšne ukrepe, ki bodo vodili k uresničevanju zastavljenih ciljev glede urejanja prostora. Merila, načela in pogoje za urejanje posameznih območij bomo natančneje določili v posameznih prostorskih izvedbenih aktih. Za ureditveno območje naselja Pesnica so merila, načela in pogoji določeni v urbanistični zasnovi. Odločitve v urbanistični zasnovi bomo upoštevali pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov za posamezna območja v naselju Pesnica.

4.1. USMERITVE ZA NAčINE UREJANJA PROSTORA S PROSTORSKIMI IZVEDBENIMI AKTI (PIA)

Akti za urejanje prostora, prikazani v kartografskem delu plana na karti št. 11 "Zasnova načinov urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti", bodo omogočali racionalno izrabo prostora in učinkovito realizacijo investicijskih pobud. V njih bo podrobneje določeno, na kakšen način naj bodo izvedeni predvideni posegi v prostor.

Za občinsko središče Pesnica so podrobnejši prikazi načina urejanja podani v urbanistični zasnovi za naselje Pesnica. Za nenačeta območja kompleksne graditve bodo izdelani zazidalni načrti. Ostala naselja bomo urejali s prostorskimi ureditvenimi pogoji.

Pomembnejše posege na področju infrastrukture bomo urejali z lokacijskimi načrti. Za preostali del občine bodo izdelani novi prostorski ureditveni pogoji, ki bodo nadomestili dosedaj veljavni in že zastareli urbanistični red. Za zahtevnejše posege na območjih, ki jih urejamo s prostorskimi ureditvenimi pogoji, bodo pripravljene ustrezne strokovne podlage. Kjer bo mogoče, bo pri izdelavi novih prostorskih izvedbeni aktov upoštevana že izdelana urbanistična dokumentacija iz preteklih let.

4.2. MERILA ZA UGOTAVLJANJE ODSTOPANJ OD SPREJETEGA DOLGOROČNEGA IN SREDNJE ROČNEGA PLANA, KI NAREKUJEJO SPREMEMBO PLANA

Dolgoročni in srednjeročni plan občine bo spremenjen v primerih, ko bomo na osnovi javno utemeljene potrebe odstopali od sprejetih obveznih izhodišč naštetih v poglavju 5. Vse druge spremembe bodo utemeljene s programskimi zasnovami, prostorskimi izvedbenimi akti in sektorskimi razvojnimi programi ter projekti.

4.3. PROGRAM DODATNIH RAZISKAV, ANALIZ IN ŠTUDIJ

Za konkretizacijo planskih zasnov in uresničevanje dolgoročnega in srednjeročnega plana občine bomo izdelali naslednje raziskave in analize:

- Izdelava sanacijskega programa za zrak (za območja III. stopnje onesnaženosti zraka),

 -Izdelava odlokov za zavarovanje kvalitetnih lastnih vodnih virov v občini,

- Izdelava katastra odpadkov in ažuriranje katastra posebnih odpadkov,

- Izdelava katastra nelegalnih odlagališč odpadkov in odvzema mineralnih agregatov,

- Izdelava katastra cistern nevarnih in lahko vnetljivih snovi,

- Izdelava katastra hrupa,

- Izdelava strokovnih podlag za območja za turizem in rekreacijo,

- Izdelava prometne presoje za naselje Pesnica (eventuelno ob povečanju prometnih obremenitev),

- Izdelava strokovne podlage z utemeljitvijo potrebe po rekonstrukciji odsekov lokalnih cest na relaciji Občina Šentilj - Jakobski dol - Vukovje - Ložane in prekategorizaciji te cestne povezave v cesto višjega (regionalnega) ranga,

- Izdelava strokovne dokumentacije za formiranje cestne povezave Pesniški dvor - Pesnica (in dalje proti Sp. Gradiški) ob robu Pesniške doline za potrebe lokalnega prometa,

- Izdelava programa razširitve cestišč na nekaterih odsekih lokalnega cestnega omrežja v občini,

- Izdelava strokovnih podlag o omrežju kolesarskih poti na območju občine,

- Proučitev potreb in prostorskih možnosti lociranja bencinskih črpalk na območju občine,

- Izdelava strokovne študije o možnostih za plinifikacijo naselja Pesnica,

- Izdelava strokovne podlage za vzpostavitev linkovskih povezav med KRS v Pesnici ter KRS v Mariboru

- Novelacija urbanistične zasnove za naselje Pesnica.

4.4. NALOGE, KI JIH OBčINA PESNICA IZVAJA SKUPAJ Z DRUGIMI OBčINAMI V ŠIRŠEM PROSTORU REGIJE ZA SKLADNEJŠI PROSTORSKI RAZVOJ

Občina Pesnica bo skupaj s sosednjimi občinami izvajala naloge na naslednjih področjih:

z občino Maribor: gozdarstvo, vodni viri (Dravsko polje, Drava), oskrba z vodo (regijsko vodovodno omrežje), rekreacija v naravnem okolju, sanacija naravnih virov (pritoki reke Drave, odlagališče gudrona), promet (železniška proga, avtocesta Šentilj - Pesnica, glavna cesta Dolnja Počehova - Gornja Radgona - Lendava, nekatere lokalne ceste), zveze (magistralno telefonsko omrežje), elektroenergetsko omrežje (visokonapetostni vodi), plinovodno omrežje (magistralni plinovod Ceršak - Rogatec);

z občino Lenart: gozdarstvo, vodnogospodarske ureditve (Globovnica), rekreacija v naravnem okolju, elektroenergetsko omrežje (visokonapetostni vodi);

z občinami v Podravski regiji: vodni viri, oskrba z vodo (regijsko vodovodno omrežje), sanacija naravnih virov (reka Drava), regijski center za ravnanje z odpadki, promet (nove kolesarske povezave).

5. SESTAVINE PROSTORSKEGA PLANA REPUBLIKE SLOVENIJE, KI SO OBVEZNO IZHODIŠčE ZA PRIPRAVO DOLGOROčNEGA IN SREDNJEROčNE- GA PLANA OBčINE PESNICA

Dolgoročni plan Republike Slovenije opredeljuje prostorske sestavine (obvezna izhodišča), ki so jih v svojih planih dolžne povzemati vse občine za svoj teritorij ter vsi, ki pripravljajo sektorske plane ali razvojne načrte. Dodatno so opredeljena še obvezna izhodišča dolgoročnega plana občine Pesnica, ki jih morajo pri pripravi svojih planov in programov upoštevati vsi, ki posegajo ali drugače delujejo v prostoru občine Pesnica.

6. URBANISTIčNA IN KRAJINSKA ZASNOVA

Kot sestavni del prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Pesnica ostane v veljavi v letu 1988 sprejeta urbanistična zasnova za naselje Pesnica in Krajinska zasnova Slovenske gorice (MUV št. 6/88), slednja v tistem delu, ki se nanaša na območje občine Pesnica. V primeru, da se konceptualne rešitve v tekstualnem in kartografskem delu dolgoročnega in srednjeročnega plana občine in v tekstualnem in kartografskem delu urbanistične zasnove za naselje Pesnica ter krajinske zasnove za Slovenske gorice razhajajo, veljajo rešitve v tekstualnem in kartografskem delu dolgoročnega in srednjeročnega plana občine.

3. člen

Spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana

Prostorske sestavine srednjeročnega plana občine Pesnica so smiselno vključene v tekstualni in kartografski del ter kartografsko dokumentacijo sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Pesnica.

Za območja kompleksne graditve bodo izdelane ustrezne programske zasnove.

Kot sestavni del srednjeročnega plana povzema občina:

1. Programsko zasnovo za rekonstrukcijo in delno novogradnjo lokalne ceste Ložane - Vukovje - Sp. Jakobski dol v delu, ki se nanaša na območje občine Pesnica (MUV št. 7/93),

2. Programske zasnove za odsek avtoceste Slivnica - Pesnica na območju občine Pesnica (MUV št. 6/98).

4. člen

Kartografski del in kartografska dokumentacija dolgoročnega in srednjeročnega plana

Kartografski del dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Pesnica sestavljajo tematske karte, na katerih je grafično predstavljena vsebina tekstualnega dela plana. Navedbe v tekstualnem delu in grafični prikazi se dopolnjujejo.

A. Karte v merilu 1:25.000:

1. Zasnova rabe prostora

2. Zasnova vodnih virov in oskrbe z vodo

3. Zasnova vodnogospodarskih ureditev in agrarnih operacij

4. Zasnova varstva naravne in kulturne dedišščine

5. Zasnova sanacij in rudnin

6. Zasnova poselitve in funkcij naselij

7. Zasnova prometnega omrežja

8. Zasnova elektro energetskega omrežja

9. Zasnova plinovodnega omrežja

10. Zasnova ravnanja z odplakami

11. Zasnova načinov urejanja prostora s prostorskimi izvedbeni akti

12. Zasnova telefonskega in poštno prometnega omrežja

B. Urbanistična zasnova za naselje Pesnica je prikazana na kartah v merilu 1:5.000.

V primeru, da so prikazane rešitve v kartografskem delu in v kartografski dokumentaciji k dolgoročnemu in srednjeročnemu planu občine drugačne kot na kartah urbanistične zasnove, veljajo opredelitve in prikazi na kartah kartografskega dela in kartografske dokumentacije.

C. Krajinska zasnova Slovenske gorice (MUV št. 6/88) je pri kazana na kartah v merilu 1:25.000.

V primeru, da so prikazane rešitve na kartah dolgoročnega in srednjeročnega plana občine v merilu 1:25.000 drugačne kot na kartah krajinske zasnove v merilu 1:25.000, veljajo prikazi na kartah dolgoročnega in srednjeročnega plana v merilu 1:25.000.

D. Kartografska dokumentacija k planu na PKN v merilu 1:5000.

Kartografska dokumentacija k planu je predstavljena na preednih katastrskih načrtih. Prikazuje opredelitve glede namenske rabe površin oz. zemljišč ki so pomembna za dolgoročni razvoj.

V primeru razhajanj med opredelitvijo meje ureditvenega obočja naselja v kartah merila 1:5000 urbanistične zasnove za naselje Pesnica ter opredelitvami v kartah kartografske dokumentacije veljajo opredelitve v kartah kartografske dokumentacije.

5. člen

Prehodne in končne določbe

Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Pesnica so stalno na vpogled v prostorih Občine Pesnica.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Župan

Venčeslav Senekovič, ing. agr., s. r.

Številka: 01501-1/99

Datum: 15. april 1999