|
Na
podlagi 17. člena
Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 29/14 in 65/14) in v
skladu z 38. členom
Odloka o izvajanju javne gospodarske službe oskrbe s pitno vodo v Občini
Trebnje (Uradni list RS, št. 44/14) je Občinski svet Občine Trebnje
na 17. redni seji dne 28. 9. 2016 sprejel |
|
|
|
T E H N
I Č N I P R A V I L N I K |
|
o javnem
vodovodu v Občini Trebnje |
|
|
|
I.
SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
|
1. člen |
|
(namen
pravilnika) |
|
(1) S
tem pravilnikom se ureja projektiranje, tehnična izvedba, uporaba,
vzdrževanje in upravljanje javnega sistema za oskrbo s pitno vodo
(vodovodnega omrežja, objektov in naprav) na območju Občine Trebnje, ki
ga upravlja ali ga bo prevzela v upravljanje Komunala Trebnje d.o.o. (v
nadaljnjem besedilu: upravljavec). |
|
(2) Zahteve tega pravilnika se uporabljajo pri: |
|
– projektiranju in gradnji novih elementov vodovoda, |
|
– spremembah in obnovah na obstoječem vodovodu ter |
|
– razširitvah in dograjevanju vodovoda. |
|
(3) Tehnični pravilnik določa tudi: |
|
– splošne zahteve za javni vodovod (vrste cevovodov, objekte na
vodovodu, opremo ter druge naprave), |
|
– splošne zahteve za sestavne dele javnega vodovoda, |
|
– splošne zahteve za proizvodne standarde izdelkov in materialov, ki se
vgrajujejo v vodovodni sistem, |
|
– zahteve za vgrajevanje, preizkuse na gradbišču in prevzemanje v
upravljanje. |
|
|
|
2. člen |
|
(kogentna narava določb pravilnika) |
|
Določbe
tega pravilnika je obvezno potrebno upoštevati v upravnih postopkih, pri
načrtovanju, projektiranju, izvajanju, gradnji, komunalnem opremljanju
in uporabi objektov in naprav, ki s svojim obstojem, delovanjem ali s
predvideno gradnjo neposredno vplivajo na javni sistem za oskrbo s pitno
vodo. |
|
|
|
3. člen |
|
(referenčni predpisi in standardi) |
|
(1) Poleg določil tega pravilnika je potrebno obvezno upoštevati tudi: |
|
– vse
veljavne zakone, podzakonske predpise ter odloke za tovrstno dejavnost,
slovenske standarde (SIST, SIST EN, SIST ISO) in evropske (EN)
standarde, |
|
– navodila proizvajalcev sestavnih delov, materialov in opreme, ki se
vgrajujejo v vodovodni sistem. |
|
(2) Za
vsa področja, ki jih ta pravilnik ne obravnava, veljajo kot referenčni
standard določila Slovenskega standarda SIST EN 805. |
|
|
|
4. člen |
|
(definicije pojmov) |
|
(1) Vodovodni sistem je sklop medsebojno funkcionalno povezanih objektov
(cevovodi, črpališča, vodohrani, naprave za pripravo pitne vode in
podobno) in opreme (individualni priključki, hidranti in podobno), ki so
namenjeni pridobivanju, tehnološki obdelavi, transportu in razdelitvi
vode. |
|
(2) Pitna voda je pitna voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo. |
|
(3) Interno vodovodno omrežje so cevi, oprema in naprave, ki so
nameščene po spoju med vodomerom in zasunom po vodomeru. Zasun po
vodomeru in jašek za vodomer sta del uporabnikovega internega omrežja. |
|
(4) Elementi vodovodnega sistema: |
|
– vodohran je objekt, ki hrani rezervo vode, uravnava tlačne razmere in
izenačuje konice porabe ter omogoča požarno varnost območja kjer se
nahaja, |
|
– razbremenilnik je vodohran pitne vode manjše zmogljivosti, ki služi
predvsem za nižanje tlaka pri napajanju nižje ležečih naselij, |
|
– črpalne naprave so namenjene ustvarjanju zadostnega tlaka in pretoka v
vodovodnem sistemu ter prečrpavanju vode v višje ležeča območja oskrbe.
Razlikujemo tri tipe črpalnih postaj: |
|
– sistemska črpališča, ki so potrebna za nemoteno obratovanje celotnega
vodovodnega sistema in so namenjena dvigu vode v sistemske vodohrane
primarnih vodovodnih sistemov, |
|
– prečrpalnice namenjene dvigu vode v višje ležeče vodohrane ali območja
oskrbe, |
|
– naprave za višanje tlaka, ki v območjih oskrbe zagotavljajo ustrezne
tlačne razmere. |
|
– črpalni sistem je tlačni ali tlačno-povratni sistem, v katerem je
pretok in tlak vzpostavljen z eno ali več črpalkami, |
|
– težnostni ali gravitacijski sistem je sistem v katerem pretok in/ali
tlak povzroča težnost vode. |
|
(5) Elementi cevovodov: |
|
– cev je
del vodovoda s poenotenim notranjim premerom, ki je normalno ravna in
ima na koncu obojko, ravno površino ali prirobnico, |
|
– spojniki (fazonski kosi) so deli vodovoda namenjeni za odcepe,
spremembe smeri pretoka in premera cevi, |
|
– armatura je del cevovoda za zapiranje, regulacijo pretoka ali tlaka,
regulacijo nivoja, odzračevanje, varovanje pred previsokimi tlaki,
varovanje pred povratnimi pretoki itd., |
|
– spoj
cevi je spoj dveh koncev cevi, vključno s tesnili, |
|
– gibljivi spoj je spoj cevi, ki dopušča znatnejši kotni odmik od osi
cevovoda, med vgradnjo in po njej, |
|
– togi
spoj cevi je spoj, ki ne omogoča kotnih odmikov od osi cevovoda, |
|
– spojke
so elementi, ki omogočajo spajanje dveh ravnih koncev cevi enakih
premerov iz istega ali različnih materialov, |
|
– prevleka je obstojni material, ki ga dodatno nanesemo na notranjo ali
zunanjo površino dela cevovoda, da bi preprečili korozijo ali škodo
zaradi mehanskih in kemičnih vplivov, |
|
– pribor
so vsi pomožni elementi vodovoda (razen cevi, spojnikov in armatur):
vijačni material, tesnilni material, vgradne garniture za zasune,
nosilci vodomerov, pribor za hidrante in ostala oprema. |
|
(6) Priprava pitne vode je postopek, s katerim odstranimo iz vode vse
nezaželene snovi, ki presegajo dovoljeno mejno vrednost in jo s tem
pripravimo za končnega uporabnika. Tako pripravljeno vodo lahko
uporabljamo kot pitno vodo. |
|
Dezinfekcija pitne vode je ciljno zmanjševanje morebitnih prisotnih
mikroorganizmov oziroma preprečevanje razmnoževanja mikroorganizmov z
namenom varovanja zdravja uporabnikov do te stopnje, da vsebnost
mikroorganizmov ne predstavlja potencialne nevarnosti za zdravje
uporabnikov. V tem pravilniku pomeni dezinfekcija kemično obliko
dezinfekcije. Dezinfekcijska sredstva so kemične snovi z večjim ali
manjšim razkužilnim učinkom, običajno na osnovi klora, ki se uporabljajo
pri dezinfekciji pitne vode, vodovodnega omrežja ali vodooskrbnih
objektov in naprav. S svojim delovanjem uničujejo ali/in aktivirajo
vegetativne oblike mikroorganizmov. |
|
Nevtralizacija je postopek dodajanja nevtralizacijskega sredstva v vodo,
ki vsebuje izredno visoko koncentracijo dezinfekcijskega sredstva z
namenom, da se zagotovi pH vrednost vode med 6,5 in 9. |
|
(7) Zdravstveni nadzor: HACCP je preventivni sistem, ki omogoča
prepoznavanje, oceno, ukrepanje in nadzor nad morebitno prisotnimi
dejavniki tveganja v pitni vodi, ki lahko ogrožajo zdravje človeka.
Analiza tveganja je postopek prepoznavanja, določanja in vrednotenja
kemijskih, mikrobioloških in fizikalnih dejavnikov tveganja ter
ugotavljanja vzrokov za njihov nastanek. Spremljajoči higienski programi
so programi in dejavnosti, ki so potrebni za uspešno vključevanje in
izvajanje HACCP sistema v notranjem nadzoru. |
|
Notranji
nadzor (interni nadzor) je nadzor, ki ga izvaja upravljavec in je
postavljen na osnovah HACCP sistema. Gre za nadzor pod pogoji
zagotavljanja zdravstvene ustreznosti pitne vode, predpisanimi z
veljavno zakonodajo zaradi preverjanja neškodljivosti za zdravje in s
tem primernosti za uporabo v prehranske namene oziroma predviden način
uporabe. |
|
(8) Razred točnosti R je Q3 / Q1 pri čemer je Q3
največji pretok, pri katerem vodomer zadovoljivo deluje pod običajnimi
pogoji uporabe, tj. v razmerah enakomernega in neenakomernega pretoka in
Q1 je najmanjši pretok, pri katerem vodomer zagotavlja
kazanja, ki izpolnjujejo zahteve v zvezi z predpisanim največjim
dopustnim pogreškom. |
|
|
|
5. člen |
|
Kdor
povzroči škodo na vodovodnem sistemu, je dolžan povrniti vse stroške
popravila v skladu z veljavnim cenikom upravljavca. |
|
|
|
II.
TEHNIČNI NORMATIVI ZA NAČRTOVANJE, PROJEKTIRANJE, GRADNJO, OBNOVO IN
VZDRŽEVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV |
|
|
|
2.1
Načrtovanja, zasnova in dimenzioniranje vodovodnih sistemov |
|
|
|
6. člen |
|
(načrtovanje) |
|
(1) Cilji načrtovanja so določiti karakteristike vodovodnega sistema,
skladno z zahtevami tega pravilnika in opredeljenimi nivoji
zagotavljanja storitev, ob upoštevanju vseh obratovalnih pogojev in
ekonomskih presoj. Upoštevati je potrebno tudi razvojne usmeritve
upravljalca in usklajenost z občinskimi in državnimi prostorskimi
dokumenti. |
|
(2) Projektno dokumentacijo za vodovode se izdela po projektni nalogi
ali na osnovi projektnih pogojev, ki jih pripravi upravljavec na podlagi
vloge investitorja in potrebnih podatkov glede zahtev oskrbe s pitno
vodo in požarne varnosti. Projektna naloga oziroma pogoji morajo poleg
opisa vsebovati vsaj še navedbo opreme in naprav, ki jih upravljavec že
uporablja, zahtevo po usklajenosti projektirane opreme in naprav z
obstoječo opremo in napravami ter zahtevo po obveznem pregledu projektne
dokumentacije s strani upravljavca. Pri projektiranju se morajo
upoštevati vsi veljavni predpisi, vključno z zahtevami, pogoji in
navodili tega pravilnika. |
|
(3) V
projektni dokumentaciji mora biti v tekstualnih in grafičnih sestavnih
delih opisane in prikazane vse rešitve, potrebne za izvedbo,
funkcionalnost, obratovanje, upravljanje in vzdrževanje projektiranih
vodovodov. Še zlasti morajo biti obrazložene in argumentirane vse
specifične rešitve. Podane morajo biti ocene, če je to potrebno zaradi
analize vplivov na vodovodne objekte in opremo ter ukrepi zaščite. |
|
(4) Popisi del v projektantskem predračunu morajo vsebovati postavki
nadzora in priklopa na javno omrežje kot tudi vse opise predvidenih del,
vključno z dobavo in vgradnjo materiala ter vsemi pomožnimi deli in
postavke izdelave tehnične dokumentacije: projekt izvedenih del, projekt
za vzdrževanje in obratovanje objekta, geodetski načrt, elaborat za vpis
podatkov v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture itd. |
|
(5) Projektna dokumentacija vodovoda mora biti usklajena z obstoječo
komunalno infrastrukturo (po podatkih upravljavcev), prav tako tudi s
predvideno infrastrukturo, za katero je možno pridobiti podatke.
Priložena mora biti zbirna karta obstoječih in predvidenih komunalnih
naprav. |
|
(6) Kadar je projektna dokumentacija sestavljena iz več vrst načrtov, ki
jih izdelajo posamezni odgovorni projektanti, mora odgovorni vodja
projekta potrditi njihovo medsebojno usklajenost s posebno izjavo. |
|
(7) Pri
projektiranju in gradnji vodovodnega omrežja, objektov in opreme se
morajo upoštevati poleg področnih nacionalnih standardov, smernic
veljavnih zakonov, predpisov, odlokov in pravilnikov tudi določila tega
pravilnika ter soglasja in smernice upravljavca. |
|
|
|
7. člen |
|
(zasnova) |
|
(1) Načrtovana doba vodovodnih omrežij, objektov in opreme je največ 50
let, kar ne velja za elemente podvržene obrabi (črpalke, zapirala),
merilnike in električno opremo. Življenjska doba cevovodov, objektov in
opreme mora biti skladna z določili veljavnih predpisov. |
|
(2) Zasnovo vodovoda je potrebno načrtovati na način, da se predvidi
minimalne posege na obstoječe vodovodno omrežje. V primeru obnov
vodovodnega omrežja morajo trase novih vodovodov potekati vzporedno z
obstoječimi. Če to ni mogoče, je potrebno predvideti začasno vgradnjo
nadomestnega vodovoda, ki prevzame začasno oskrbo obstoječih
uporabnikov. Pri izvedbi nadomestnega vodovoda je potrebno upoštevati
vse zahteve, ki se nanašajo na gradnjo vodovoda: |
|
– zaščita pred mehanskimi poškodbami z vkopom v teren oziroma obešanjem
na gradbene konstrukcije, |
|
– zaščita pred zmrzaljo, |
|
– tlačni
preizkus, |
|
– dezinfekcija, |
|
– prevezava priključkov itn. |
|
(3) V
primeru, ko gre za obnovo obstoječega vodovoda in je potrebno začasno
prekiniti dobavo vode ter začasno izvajati oskrbo s pitno vodo preko
nadomestnega vodovoda, mora nadzornik v sodelovanju s strokovnimi
službami upravljavca določiti in časovno definirati potek del pri
prehodu na nadomestno oskrbo. Vsa poseganja v obstoječo oskrbo s pitno
vodo je potrebno izvajati tako, da je zagotovljena varna oskrba in
zdravstvena ustreznost pitne vode. |
|
(4) Zahtevana najprimernejša zasnova glavnih vodovodov je v veliki meri
odvisna od lokalnih razmer, zaradi česar je v vsakem primeru potrebno
preučiti: |
|
– zanesljivost oskrbe, |
|
– ustrezno dostopnost pri vzdrževalnih delih, |
|
– razporeditev zapornih armatur, zračnikov, izpustov, hidrantov itd., |
|
– neugodne razmere na terenu in težavnost terena, |
|
– nevarnost poškodb zaradi dreves in korenin, |
|
– material cevovoda in zaščito pred korozijo v agresivnih tleh in
kontaminiranih tleh, |
|
– najmanjše padce, priporočeni minimalni padec (1/500), |
|
– uporaba optimalne trase, |
|
– prečkanje cest, rek in železnice, |
|
– daljinski nadzor in upravljanje, kontrole, meritve, |
|
– optimalne tlake in pretoke v cevovodu, |
|
– enostavnost obratovanja, |
|
– nacionalni in lokalni planski ter prostorski dokumenti, |
|
– zaščito okolja, |
|
– globino zamrzovanja in segrevanja, |
|
– obremenitve, ki jih povzroča zemljina in promet, |
|
– nevarnost poškodb za druge komunalne vode in obratno, |
|
– najmanjša višina prekritja za vkopane cevovode, |
|
– največja višina prekritja zaradi možnosti popravil. |
|
(5) Projektant mora preučiti točno lokacijo in globino cevovodov in
predvideti najustreznejše rešitve. |
|
(6) Vodovod je potrebno načrtovati tako, da so posegi v zasebno lastnino
čim manjši. Ureditve glede vstopa in posegov na zasebnih zemljiščih
morajo biti skladne z veljavno zakonodajo. |
|
(7) Če
je to le mogoče, se priporoča prepoved gradnje stavb in drugih
konstrukcij, kot tudi spreminjanje nivoja zemljišč, na določeni razdalji
od glavnih cevovodov za najmanj tako dolgo obdobje, kot je življenjska
doba vodovodnih naprav. V primeru ko to ni mogoče zagotoviti, se izvede
premik cevovoda. Cevovodi morajo potekati tako, da je omogočen dostop z
motornimi vozili zaradi vzdrževanja in popravil. |
|
(8) Vodovod mora biti projektiran, opremljen in izveden tako, da je
izključena možnost povratnega vpliva okolice in vode iz internih
vodovodnih omrežij. V primerih, ko obstaja nevarnost povratnega vpliva,
se na priključnem vodovodu vgradi nepovratni ventil, kar mora biti
razvidno v projektni dokumentaciji. |
|
(9) Vodovodi morajo biti projektirani in izvedeni ter delovati v takšnih
pogojih obratovanja, da je preprečena možnost zadrževanja vode v
sistemu, ki bi povzročila nesprejemljivo poslabšanje kakovosti vode.
Skrbno je potrebno preučiti naslednje dejavnike, ki vplivajo na
zadrževanje vode: |
|
– slepi
cevovodi, |
|
– odcepi
za hidrante, |
|
– neizolirane vnaprej vgrajene cevi (pred trajno uporabo), |
|
– odseki
s trajno nizkim pretokom vode, |
|
– povečanje dimenzije vodovodov zaradi požarne varnosti in ostalih
zahtev. |
|
(10) Po
potrebi mora biti predvideno občasno izpiranje, ki ga določi projektant. |
|
(11) Za
zagotavljanje zadostnih količin kakovostne pitne vode je potrebno vodne
vire zaščititi pred onesnaževanjem. Zaščita se dosega z ukrepi varovanja
v varstvenih pasovi, skladno z veljavnimi predpisi. |
|
(12) Upravljavec mora uporabnikom zagotavljati zdravstveno ustrezno
pitno vodo. |
|
|
|
8. člen |
|
(dimenzioniranje – ocena porabe vode) |
|
(1) Ocene porabe vode je potrebno izdelati tako za obstoječe razmere kot
tudi za prihodnja obdobja. Poraba vode je zelo odvisna od lokalnih
razmer, kjer je potrebno izvajati meritve porabe vedno, ko je to mogoče.
Če ni zanesljivejših podatkov, se za splošno porabo privzame količina
med 150 do 250 l/os/dan. Pri tem ni upoštevana poraba za industrijo in
gospodarstvo. |
|
(2) Za
planiranje in projektiranje se uporabljajo naslednji normativi: |
|
– za
gospodinjstvo 150 litrov na prebivalca na dan, |
|
– turizem 200 litrov na posteljo na dan, |
|
– gostinstvo 15 litrov na gosta na dan, |
|
– javni
uradi 30 litrov na zaposlenega na dan, |
|
– vojašnice 100 litrov na vojaka na dan, |
|
– šole
10 litrov na dijaka na dan, |
|
– javni
bazeni 300 litrov na kopalca na dan, |
|
– pekarne 500 litrov na 1 tono kruha, |
|
– frizerski salon 100 litrov na zaposlenega na dan, |
|
– avtopralnice 200 litrov na avto, |
|
– mlekarne 4 litre na liter mleka, |
|
– klavnice 300 litrov na glavo zaklane živine, |
|
– velika
živina 100 litrov na glavo na dan, |
|
– mala
živina 30 litrov na glavo na dan. |
|
(3) Srednja dnevna poraba se za vse vrste porabnikov določa na osnovi
navedenih normativov za obdobje enega leta in se deli s 365. Največja
dnevna poraba se določi na podlagi srednje dnevne porabe, pomnožene s
faktorjem 1,5. |
|
Tabela
1: Srednja in največja urna poraba pitne vode glede na število
prebivalcev |
|
Število prebivalcev v območju |
Največja urna
poraba v %
dejanske dnevne porabe |
Srednja urna poraba v % dejanske dnevne porabe |
do 500 |
17 |
8 |
nad 500 do 1.500 |
13 |
8 |
nad 1.500 do 5.000 |
11 |
8 |
nad 5.000 do 20.000 |
8 |
5 |
nad 20.000 |
6 |
– |
(4) Za
namene požarne varnosti se računa (za gašenje in vaje) poraba 0,2 do
0,5 % celotne porabe. Za gašenje posameznega požara je potrebno
upoštevati veljavno zakonodajo. |
|
|
|
9. člen |
|
(dimenzioniranje – hidravlični izračun) |
|
(1) Vsi
vodovodi morajo biti dimenzionirani za ustrezno določen maksimalni
pretok, ki je izračunan po definiranih standardih oskrbe. |
|
(2) Zmogljivost raznih sestavnih delov (komponent) sistema zahteva
skrbno proučitev zaradi vzajemnega delovanja glavnih cevovodov,
vodohranov in črpališč. |
|
(3) Pri
določitvi potrebne koristne prostornine vodohrana se mora izračunati
izravnave med polnjenjem vodohrana in porabo. Poleg tega je med drugim
treba upoštevati dodatne vidike, kot so: |
|
– ocenjeni čas potreben za popravilo okvar dovodnih cevovodov pred
vodohranom, |
|
– posledice izpada črpalk/oskrbe z energijo, |
|
– možnosti nadomestnih sistemov oskrbe, |
|
– enojne
ali dvojne cevovode, ki vodijo do vodohrana, |
|
– daljinski nadzor in upravljanje, |
|
– razmerje med maksimalnim in srednjim urnim pretokom, |
|
– zahteve za oskrbo industrije, požarnega varstva ipd. |
|
(4) S
hidravličnim izračunom je potrebno za cevovode ugotoviti: |
|
– pokrivanje ocenjene porabe, |
|
– obratovanje s primernimi hitrostmi pretoka, |
|
– obratovanje v okviru potrebnih tlakov. |
|
(5) Pri
izračunu je potrebno na ustreznih mestih sistema določiti obratovalni
tlak v sistemu in največji obratovalni tlak. Posebej je potrebno
določiti cone, kjer tlak presega 5,0 barov. |
|
(6) V
hidravličnem izračunu upoštevana hrapavost je računska hrapavost k1, ki
vključuje vplive cevi, spojev, spojnikov in armatur. Računska hrapavost
k1 ima normalno vrednost med 0,1 in 0,4 x 10-3 m za dovodne
in glavne vode in med 0,4 in 1,0 x 10-3 m za oskrbovalne
vode. |
|
(7) Vsaka hrapavost je odvisna od materiala cevi in od stanja notranjih
površin, na katero ima vpliv kakovost vode, kot tudi vrsta in število
armatur, spojnikov in spojev. |
|
(8) Možno povečanje hrapavosti v daljšem časovnem obdobju se mora v
izračunu upoštevati z izbiro računske hrapavosti. Za druge sestavne dele
sistema, kot so vodomeri, črpalke itd., se v izračunu upoštevajo njihove
specifične tlačne izgube. |
|
(9) Pri
določitvi sprejemljivih hitrosti pretoka je potrebno upoštevati najmanj
sledeče vidike: |
|
– zastajanje vode, |
|
– motnost, |
|
– tlačne
razmere, |
|
– vodni
udar, |
|
– črpalne naprave. |
|
(10) Vodovodni sistem mora biti projektiran in izveden tako, da so
pretočne hitrosti pri srednji porabi med 0,8 m/s in 1,4 m/s. Še primerno
je območje med 0,5 m/s in 2,0 m/s. V nekaterih okoliščinah (npr. v
primeru požara) je izjemoma dopustna najvišja hitrost pretoka do 3,5 m/s
in najnižja 0,1 m/s. |
|
(11) Za
magistralne in primarne cevovode se optimalni premer cevovoda določi
tudi z upoštevanjem ekonomske analize. |
|
|
|
10. člen |
|
(dimenzioniranje – analiza vodovodnega omrežja) |
|
(1) Analizo vodovodnega omrežja je potrebno izvajati z namenom, da bi
raziskali kompleksno medsebojno odvisnost med konfiguracijo vodovodnega
omrežja, porabo, tlaki in pretoki v omrežju. Za analizo se lahko uporabi
matematični model poenostavljenega sistema vodovodnega omrežja. |
|
(2) Za
predstavitev z modelom so potrebni sledeči osnovni podatki: |
|
– dokumentacija o cevovodih, |
|
– podrobne informacije o črpalnih napravah, |
|
– o
vodohranih, |
|
– lokacije merilnih naprav, |
|
– sedanja in bodoča poraba vode, |
|
– materiali cevovodov, razredi cevi in hrapavost, |
|
– detajlni obratovalni podatki in ostali pogoji. |
|
(3) Modeli morajo pri umerjanju upoštevati različne pogoje, pri tem se
lahko upošteva trenutno situacijo, ki odraža visoko, povprečno ali nizko
porabo. Za boljše rezultate je ob upoštevanju časovno pogojenih
parametrov primerna 24-urna simulacija. |
|
(4) V
razvodnih vodovodih je možno, da v nekem določenem času ni pretoka. V
primeru, ko pretok vode izostane za daljši čas in nastane možnost
poslabšanja kakovosti vode, je treba za tak vodovod odrediti dodatno
izpiranje. Količina vode za izpiranje naj bo enaka 10-kratnemu volumnu
vode vodovoda, ki se izpira. |
|
|
|
11. člen |
|
(konstrukcijsko dimenzioniranje) |
|
(1) Cevovode se dimenzionira na največji možen in nični pretok ter na
prehodne pogoje. V primeru prehodnih pogojev se mora oceniti amplitudo
in frekvenco. Cevovode dimenzioniramo tako, da zdržijo prehodni podtlak
80 kPa (0,8 bara, cca 20 kPa absolutnega tlaka). Določen mora biti
računski tlak in največji računski tlak, upoštevati pa je potrebno tudi
vrednost preizkusnega tlaka. |
|
(2) Vodovodi morajo biti zgrajeni po navodilih proizvajalcev cevi, tako
da imajo zadostno trdnost za prenašanje statičnih in dinamičnih
obremenitev. Med drugim je potrebno upoštevati zunanje obremenitve: |
|
– obremenitev z zasipom jarka, |
|
– bremena na trasi, |
|
– vpliv
podtalnice, |
|
– prehodne obremenitve, |
|
– lastna
teža in teža vode, |
|
– posamezne druge sile, ki nastopijo med polaganjem ali po njem,
vključno s cevovodi na lokalnih podporah. |
|
(3) Neuravnotežene sile, ki nastanejo pri zapornih elementih, spremembah
smeri in premera, na odcepih in slepih prirobnicah se morajo
kompenzirati z ustreznim številom gibljivih spojev, s sidrnimi bloki ali
z drugimi načini sidranja. Pri sidrnih blokih v zemljini se mora
določiti dopustne obremenitve tal. Upoštevati se mora nevarnost drsenja
in zdrsa ter možnosti motenj, ki jih lahko povzroča sidrni blok pri
kasnejših izkopih. |
|
(4) Projektant mora določiti predpostavke, ki se nanašajo na sile kot
tudi druge predpostavke, ki so pomembne za konstrukcijsko
dimenzioniranje cevovoda. Konstrukcijsko načrtovanje mora vključevati
najmanj: |
|
– geometrijske izmere jarka/nasipa (širino, globino itd.), |
|
– pogoje
posteljice in zasipa, |
|
– pogoje
opažanje jarka, |
|
– sestavo raščenega terena in materiala posteljice ter zasipa (vrsta,
sestava, stopnja utrditve itd.). |
|
(5) Projektant mora določiti načrtovani tlak sistema, največji
načrtovani tlak ter preizkusni tlak z upoštevanjem vseh pomembnih
pogojev pretoka. Projektant mora določiti način oziroma testiranje
posameznih odsekov cevovoda med gradnjo (dolžino odseka, preizkusni tlak
glede na obratovalni tlak, kraj in način polnjenja cevovoda). |
|
(6) Če
pride med gradnjo do nepredvidenih razmer tal, je potrebno projekt
ponovno proučiti in po potrebi uskladiti z dejanskim stanjem. |
|
(7) Vodovodi morajo biti zaščiteni pred toplotnim vplivom, tako da se
temperatura vode pri minimalnem pretoku ne spreminja za več kot 3 °C.
Vodovodi, ki potekajo v zaščitni cevi ali kineti morajo biti zaščiteni
proti pojavu kondenzacije. |
|
(8) Cevovodi se morajo načrtovati za trajno obratovanje v pričakovanem
temperaturnem območju. Upoštevati je potrebno tudi vse obremenitve, ki
so posledica razlik med temperaturami pri vgrajevanju in obratovanju ter
tudi vplive zunanjih temperaturnih pogojev. |
|
(9) Deli
vodovodov se morajo transportirati in skladiščiti tako, da se ne
poškodujejo in ne pridejo v stik s škodljivimi snovmi. Odprtine cevi,
spojnikov in armatur morajo biti zaprte. Deli vodovodov ne smejo biti
onesnaženi z zemljo, blatom, odpadno vodo ali s škodljivimi snovmi. Če
se temu ni mogoče izogniti, jih je treba pred vgradnjo očistiti. |
|
(10) Vodovodni materiali se morajo skladiščiti po navodilih
proizvajalca, kar velja tudi za deponiranje materiala pred vgradnjo na
gradbišču. Nepravilno skladiščenih materialov ni dovoljeno vgraditi v
vodovodno omrežje. |
|
|
|
2.2.
Gradnja cevovodov |
|
|
|
12. člen |
|
Vsa
dela, ki se izvajajo na vodovodnem sistemu lahko izvaja le lastnik
oziroma za njega drug ustrezno usposobljen izvajalec del pod nadzorom
upravljavca. Tak izvajalec mora predložiti upravljavcu dokazila o
usposobljenosti in registraciji za tovrstna dela ter ustrezno
usposobljenih delavcih skladno z zakonodajo (vključno z zahtevami iz
področja zdravstvene ustreznosti živil in oseb, ki prihajajo v stik z
živili). |
|
|
|
2.3.
Križanja |
|
|
|
13. člen |
|
(1) Pri
gradnji komunalnih in drugih vodov, ki križajo obstoječi ali predvideni
vodovod, je potrebno upoštevati pogoje določene v soglasju, ki ga izda
upravljavec v skladu s tem pravilnikom. |
|
(2) Križanja je potrebno obdelati v projektu izvedenih del in elaboratu
katastra komunalnih naprav. |
|
(3) Dokumentacijo izvedenega križanja je potrebno predati upravljalcu
takoj po zaključku del. Dokumentacija križanja mora vsebovati: |
|
– elaborat katastra komunalnih naprav v analogni in digitalni obliki, ki
mora biti izdelan skladno z veljavno zakonodajo in zahtevami
upravljalca, |
|
– projekt izvedenih del, ki mora biti izveden skladno z veljavno
zakonodajo, |
|
– digitalni fotografski posnetek križanja, |
|
– dovoljenje za poseg, kadar je po predpisih to zahtevano. |
|
(4) Pri
križanju vodovoda z drugimi podzemnimi napeljavami vodovod poteka
načeloma horizontalno (brez vertikalnih lomov). Križanja morajo načeloma
potekati pravokotno, izjemoma je lahko kot prečkanja osi vodovoda in osi
druge nadzemne inštalacije med 45° in 90°. Mesto križanja mora biti
primerno utrjeno, da se prepreči medsebojne vplive posameznih vodov. |
|
(5) Teme
cevi se lahko spusti do globine 1 m pod drugo podzemno napeljavo, vendar
ne globlje kot 2,5 m pod koto dokončno urejenega nivoja terena, ali pa
dvigne nad njo, vendar največ do višine 1,0 izven povoznih oziroma 1,2 m
na povoznih površinah pod koto dokončno urejenega nivoja terena. |
|
(6) V
vsakem primeru spremembe smeri vodovoda v vertikalni smeri je treba
ugotoviti možnost nastanka zračnih čepov ali usedanja sedimentov ter
predvideti in izvesti ustrezno odzračevanje oziroma čiščenje cevovoda. |
|
(7) V
vseh primerih, ko je prečkanje izvedeno z uporabo zaščitnih cevi, mora
biti izvedba takšna, da za potisk ali izvlek prazne vodovodne cevi ni
potrebna sila večja od 8 kN. |
|
|
|
14. člen |
|
Prečkanje vodotokov se izvaja praviloma preko mostov, brvi in podobno
ali s samostojnimi cevnimi loki. Izjemoma je možno izvesti prečkanje s
sifonom, vendar le na podlagi pisnega soglasja upravljavca. |
|
|
|
15. člen |
|
(1) Vertikalni odmiki cevovoda morajo pri križanju z drugimi komunalnimi
vodi (kanalizacija, toplovodna kineta, energetski ali PPT kabel, TV
kabel, kabel javne razsvetljave, plin in podobno), če poteka cevovod nad
ali pod tovrstnimi vodi znašati najmanj: |
|
– 0,4 m. |
|
(2) Minimalni odmik je najkrajša razdalja med obodoma cevi oziroma stene
kinete in cevovoda, oziroma točke na obodu (zaščiti) kabla. Vsi
komunalni vodi morajo biti na mestih križanj v zaščitni cevi. |
|
(3) Kadar pri križanju vodovodnega cevovoda s prometno potjo ni mogoče
doseči ustrezne globine, ga je zaradi prometne obremenitve in zaradi
možnosti popravil treba izvesti v zaščitni cevi oziroma kineti. |
|
(4) Pri
gradnji komunalnih vodov pod vodovodnim cevovodom je potrebno vodovodni
cevovod zavarovati pred posedanjem. |
|
(5) Križanje vodovoda s fekalno ali mešano kanalizacijo mora biti
izvedeno tako, da kanalizacijski vod poteka globlje pod vodovodom. Spoji
na vodovodu in kanalizaciji morajo biti med seboj v največji možni
oddaljenosti. Kjer križanje s fekalno ali mešano kanalizacijo pod
vodovodom ni možno, se izdela poseben detajl križanja za katerega je
potrebno pridobiti soglasje upravljavca. |
|
|
|
16. člen |
|
(1) Pri
prečkanju železnice je potrebno spoštovati določila predhodnih členov.
Prečkanje mora biti izvedeno v zaščitni cevi. Za cevovode do vključno DN
250 se uporabi zaščitno jekleno cev premera najmanj 400 mm. Za cevovode
premera večjega od DN 250 se za zaščito uporabijo kolektorji. |
|
(2) Ustji zaščitne cevi ali kolektorja morata biti izven območja
železniške trase. Omogočen mora biti izvlek vodovodne cevi. Na obeh
koncih zaščitne cevi ali kolektorja morata biti izdelana revizijska
jaška z vgrajenimi zapornimi armaturami. Položaj in oblika revizijskih
jaškov mora biti takšna, da omogoča izvlek cevi. V revizijskem jašku, ki
ima dno na nižjem nivoju, mora biti izveden odtok, ki je dimenzioniran
tako, da lahko odvede količino, ki ustreza povprečnemu pretoka vode v
cevovodu. Os vodovoda mora biti v revizijskih jaških z ustreznimi
spojniki zamaknjena najmanj za dve velikosti nazivnega premera vodovoda.
Izvedena mora biti ustrezna zaščita pred blodečimi tokovi. |
|
|
|
2.4.
Odmiki |
|
|
|
17. člen |
|
(1) Vertikalni minimalni odmik pri vzporednih vodih s komunalnimi in
drugimi vodi mora znašati najmanj 0,4 m ne glede na to, ali poteka
vodovod pod ali nad komunalnim vodom. |
|
(2) Kjer
razmere ne dopuščajo drugačne rešitve lahko izjemoma znaša odmik tudi
manj od 0,4 m, vendar je za tako rešitev potrebno posebno soglasje
upravljavca. |
|
(3) Horizontalni odmiki ostalih komunalnih in drugih vodov od vodovoda
morajo znašati, ne glede na globino in način izvedbe, praviloma 1,5 m,
najmanj pa 0,4 m. Če to ni mogoče, je potrebno v vsakem primeru posebej
določiti pogoje in način izvedbe. |
|
|
|
18. člen |
|
(1) Na
trasi vodovodnega cevovoda niso dovoljeni izgradnja podzemnih in
nadzemnih objektov, sajenje dreves ter postavljanje drugih ovir. |
|
(2) Objekti morajo biti odmaknjeni najmanj 3 m, drevesa in drevoredi pa
2 m od osi vodovoda v horizontalni smeri. Če to ni mogoče, upravljavec v
vsakem primeru posebej določi pogoje in način izvedbe tako, da niso
možni škodljivi vplivi objektov na vodovod, niti vplivi vodovoda na
objekte v primeru okvar, lomov in vzdrževalnih del. |
|
|
|
19. člen |
|
(1) Širina varovalnega pasu je namenjena zaščiti, vzdrževanju in
popravilom vodovoda (služnostni pas) in je odvisna od premera,
materiala, situacije na terenu (cesta) in pomembnosti vodovoda. |
|
(2) Širine varovalnega pasu so določene v služnostni pogodbi z lastnikom
zemljišča za vsak objekt posebej. Praviloma so varovalni pasovi v
odvisnosti od premera vodovoda naslednji: |
|
– širina
pasu 3 m, in sicer 1,5 m na vsako stran osi vodovoda (velja za vse
vodovode, ne glede na material do vključno DN 250), |
|
– širina
pasu 4 m, in sicer 2 m na vsako stran osi vodovoda (velja za vse
vodovode, ne glede na material, od DN 250 naprej. |
|
(3) Na
območju varovalnega pasu niso dovoljena gradbena dela (gradbeni posegi,
deponije materiala in prekopi), globoko oranje (rigolanje) in vožnja s
težkimi vozili. |
|
20. člen |
|
(1) Objekti za zbiranje in obdelavo komunalnih odpadnih voda ter drugi
objekti, ki lahko škodljivo vplivajo na vodovod morajo biti zgrajeni na
oddaljenosti najmanj 5 m od osi vodovoda. Rešitev mora biti projektno
obdelana. |
|
(2) Določila za odmike in križanja veljajo tudi za vodovodne priključke. |
|
|
|
21. člen |
|
Kadar
zaradi terenskih razmer ni možno zagotoviti predpisanih odmikov, mora
projektant v dogovoru s pristojno strokovno službo upravljavca določiti
način izvedbe, ki omogoča izvedbo, kontrolo in vzdrževanje vodovodnih
objektov in naprav ter pridobiti soglasje upravljavca. |
|
22. člen |
|
Zasuni
in hidranti morajo biti oddaljeni od drugih komunalnih instalacij in
objektov najmanj 0,6 m v vse smeri, če ni s tem pravilnikom drugače
določeno. |
|
|
|
2.5.
Globine, širina jarkov ter zasip cevovodov |
|
|
|
23. člen |
|
(globine) |
|
(1) Globina jarka mora biti tolikšna, da bo nad temenom položene cevi
cevovodov v voznih površinah najmanj 1,2 m, v nevoznih površinah, pa
najmanj 1,0 m zasipa. Maksimalna globina cevovodov praviloma ne sme
presegati 2,0 m od nivoja raščenega ali utrjenega terena. |
|
(2) Izjemoma, če predpisanih globin ni mogoče doseči, je na krajših
odsekih in le ob soglasju upravljalca dovoljena tudi večja ali manjša
globina. V teh primerih mora biti v projektu posebej določen način
izvedbe, kontrole in vzdrževanja. |
|
|
|
24. člen |
|
(širina
jarkov, posteljica in zasip cevovodov) |
|
(1) Širina dna jarka mora biti v zadostni širini, da omogoča neovirano
delo. Po razpiranju mora imeti dno jarka še najmanj 60 cm prostora za
gibanje delavcev. |
|
(2) Dno
jarka za polaganje cevovodov mora biti skopano po dani niveleti s
točnostjo ± 3 cm. Priporočljivi padec cevovoda je 0,2 % oziroma (1/500). |
|
(3) Dno
jarka mora biti utrjeno. Minimalni deformacijski modul dna izkopa mora
biti Eυ = 40 N/mm2. V kolikor se pojavljajo mehka mesta ali
pa je dno razrahljano, je potrebno na ustrezen način vzpostaviti prvotno
nosilnost (z utrjevanjem ali z zamenjavo tal z ustreznimi materiali,
npr. z drobljencem ali zemeljsko vlažnim betonom). |
|
(4) V
jarku je treba za polaganje cevovoda obvezno pripraviti posteljico iz
agregata granulacije 4 do 8 mm v minimalni debelini 15 cm oziroma (10 +
dn/10). Pred polaganjem cevi v jarek je treba preveriti, če te niso
poškodovane. Preveriti je treba tudi, če ni v jarku kakšen oster
predmet, ki bi cev pri polaganju lahko poškodoval. |
|
(5) Zasip cevovoda v višini prvih 30 cm nad temenom cevi se sme opraviti
izključno z agregatom granulacije 4 do 8 mm. Zgoščevanje zasipa do 30 cm
nad temenom cevi se izvaja ročno oziroma z lahkimi komprimacijskimi
sredstvi (vibracijski nabijalnik max. teže 0,3 kN ali vibracijska plošča
max. teže 1 kN. Komprimiran zasip ob cevi mora doseči deformacijski
modul Eυ = 23 N/mm2. |
|
(6) Natančen prerez jarka je razviden iz skice št. 1 v prilogi
predmetnemu pravilniku. |
|
|
|
2.6.
Dimenzije in materiali cevovodov ter način uporabe |
|
|
|
25. člen |
|
(dimenzije) |
|
(1) Nazivne mere vseh elementov vodovodov (cevi, spojniki, armature) so
izražene z nazivnim premerom DN, in sicer z: |
|
– DN/ID
= DN (angleška kratica), kar pomeni nazivni premer glede na notranji
premer, |
|
– DN/OD
= d, kar pomeni nazivni premer glede na zunanji premer. |
|
Nazivne
mere vseh elementov cevovoda je potrebno navajati v DN (nazivni notranji
premer), razen pri ceveh iz PE se podaja zunanji premer (d). |
|
(2) V
vodovodnem sistemu se uporabljajo naslednje dimenzije: |
|
– DN:
20, 25, 32, 40, 50, 65, 80, 100, 125, 150, 200, 250, 300, |
|
– d
(Fi): 32, 40, 50, 63, 75, 90, 110, 140, 160, 225, 280, 315. |
|
(3) Za
vse cevovode in priključke se uporabljajo cevi nazivnega tlaka najmanj
NP 10 barov. Glede na karakteristike posameznega vodovodnega sistema
lahko upravljavec zahteva tudi uporabo cevi z višjim nazivnim tlakom. |
|
(4) Pri
gradnji cevovodov in priključkov se uporabljajo naslednje materiali in
standardni premeri cevi: |
|
– duktilne cevi iz nodularne litine (NL), (notranji premer) DN: 80, 100,
125, 150, 200, 250 in 300, |
|
– cevi
iz polietilena oziroma alkaten cevi (PE) ter cevi iz polietilena visoke
gostote (PEHD) (notranji premer): DN 20, 25, 32, 40, 50, 65, 80, 100 in
125. |
|
(5) Vse
vrste cevi morajo po kakovosti odgovarjati vsem nacionalnim standardom. |
|
(6) Cevi
za vgradnjo v agresivna in/ali kontaminirana tla morajo biti dodatno
zaščitene z ustrezno zunanjo zaščito. |
|
(7) Če
se pojavijo na tržišču drugi materiali, ki ustrezajo nacionalnim
standardom, je potrebno pred vgradnjo le-teh pridobiti pisno soglasje
upravljavca. |
|
|
|
26. člen |
|
(vgrajevanje) |
|
(1) Duktilne cevi se vgrajujejo: |
|
– za vse
cevovode večje od in vključno z DN 150, |
|
– za
cevovode v prometno zelo obremenjenih cestah in pri prečkanju cest in |
|
– na
območjih večjih tlakov ter pod asfaltnimi površinami. |
|
(2) Polietilenske PE ter PEHD cevi se vgrajujejo v vseh primerih, ki
niso zajeti v prvem odstavku tega člena. |
|
|
|
2.7.
Zaščita cevovodov |
|
|
|
27. člen |
|
(1) Cevovodi morajo biti zgrajeni po navodilih proizvajalcev cevi tako,
da imajo zadostno trdnost za prenašanje statičnih in dinamičnih
obremenitev, kar je treba na obremenjenih mestih dokazati z izračunom.
Lokacijsko naj bodo vgrajeni tako, da je v primeru okvare možen strojni
izkop. |
|
(2) Na
mestih, kjer zaradi objektivnih razlogov ni mogoče vgraditi vodovoda
tako, da bi bil možen strojni izkop se vodovod položi v zaščitno cev.
Minimalni premer zaščitne cevi pri cevovodu do in vključno z DN 50 je DN
+ 5 cm, pri cevovodih večjih od DN 50 pa mora znašati DN + 20 cm.
Največja dopustna dolžina zaščitne cevi do 30 m, za večje razdalje pa se
izdela kineta. |
|
(3) Cevovodi se mehansko zaščitijo tudi na vseh drugih mestih, kjer je
potrebno prestreči mehanske obremenitve, doseči toplotno zaščito,
omogočiti vzdrževanje, zavarovati objekte pred iztekom vode in podobno.
Načeloma se zaščita izvede z zaščitno cevjo oziroma kineto s kontrolnim
jaškom in padcem proti jašku. |
|
(4) Zaščitne cevi morajo biti iz takih materialov in tako položene, da
prenašajo predvideno temensko obremenitev. Zaščitne cevi morajo biti na
kraju ustrezno zaprte. |
|
|
|
28. člen |
|
(1) Pri
polaganju cevovodov in vgradnji armatur se uporabljajo vijaki in matice
iz nerjavečega (INOX) jekla. |
|
(2) Vijaki, vrata, ograje, stopnice in drugi ključavničarski izdelki, ki
se vgrajujejo v vodovodne objekte morajo biti izdelani iz nerjavečih
materialov. |
|
|
|
2.8.
Vgradnja armatur – zasunov, blatnikov, zračnikov ter čistilnih kosov |
|
|
|
29. člen |
|
(1) Porazdelitev zapornih armatur za izključevanje posameznih delov
omrežja mora biti takšna, da je zapiranje v nujnih primerih čim lažje.
Število uporabnikov, ki ob zapori nima vode mora biti znano. Upoštevati
je potrebno krajevne okoliščine, kot npr. gostota poselitve, lega
zdravstvenih ustanov, šol, stanovanjskih objektov in industrijskih
obratov. Na cevovodih izven naselja se vgrajujejo zasuni v skladu s
soglasjem upravljavca ob upoštevanju terenskih razmer in obratovalnih
pogojev, praviloma na vsakih 200–500 metrov. Zasuni in lopute morajo
biti označeni s tablicami. |
|
(2) Zasuni in lopute morajo biti obvezno vgrajeni na vsakem odcepu iz
primarnega in sekundarnega cevovoda, pred in za vsako zaščito, vsakem
odcepu hidranta, zračnika, blatnika in čistilnega kosa. |
|
|
|
30. člen |
|
Vsi
zasuni nad in vključno z DN 150 morajo biti vgrajeni v jašek in izvedeni
s prenosom moči. V primerih, ko je na enem mestu vgrajenih več armatur
morajo biti vse vgrajene v jašek, ne glede na to, po kakšnem zemljišču
poteka vodovod in ne glede na dimenzijo cevovoda. V primerih, ko ni
mogoče zgraditi jaška je potrebno izdelati alternativno rešitev ter
pridobiti soglasje upravljalca. |
|
|
|
31. člen |
|
(1) Cevovodi morajo biti v najnižjih točkah, kjer se nabirajo usedline,
opremljeni z blatniki oziroma izpusti. Ti so namenjeni tudi izpuščanju
vode iz cevovodov pred popravili in rednimi vzdrževalnimi deli. Izjemoma
lahko funkcijo blatnika prevzame hidrant. |
|
(2) Velikost naprav za izpust se mora določiti na osnovi količine vode,
ki jo je treba odvesti, razpoložljivega časa in velikosti odvodnika ali
zmogljivosti okolice za sprejem izpuščene količine vode. Rešitev izpusta
mora biti taka, da se kinetična energija vode varno razprši. |
|
(3) V
vseh primerih so na izpustnih ceveh nameščeni žabji poklopci. Izpust je
potrebno oblikovati tako, da je izključen vsak vpliv na kakovost vode. |
|
|
|
32. člen |
|
(1) Vodovodni sistem mora biti opremljen z napravami, ki omogočajo
izhajanje večjih količin zraka pri polnjenju in vstop zraka pri
praznjenju cevovoda. Velikost in tip zračnikov določi projektant z
upoštevanjem standardov za te izdelke, predvidenih pretokov in
konfiguracije sistema. Preučiti se mora vse točke, kjer se spreminjajo
gradienti cevovoda. Zračnike in jaške je potrebno načrtovati tako, da se
prepreči vdor zunanje vode v cevovod. |
|
(2) Pri
večjih dimenzijah cevovodov morajo biti zračniki nameščeni v kombinirani
izvedbi z zračniki za mikro odzračevanje z manjšimi odprtinami, ki
omogočajo izhajanje zraka, ki se nabira med normalnim obratovanjem. |
|
(3) Na
primarnih cevovodih se zračnike vgrajuje v betonske jaške. Na
sekundarnem omrežju je možno zračnike manjših dimenzij vgraditi tudi v
pomožne jaške. |
|
|
|
33. člen |
|
Pred
vodomeri in reducirnimi ventili je potrebno vgraditi čistilne kose. |
|
|
|
2.9.
Dobavni tlak |
|
|
|
34. člen |
|
(1) Dobavni tlak je odvisen od hidravličnih razmer in porabe vode iz
omrežja. Na mestu priključitve je dobavni tlak praviloma od 1,5 bara do
5 barov. V primerih, ko je tlak na mestu priključitve izven navedenih
meja, je potrebno tlake v internem vodovodnem omrežju ustrezno
korigirati. Za te primere priključevanje določi upravljavec potrebne
ukrepe. |
|
(2) Če
je tlak v omrežju višji od 5 barov, mora uporabnik vgraditi za
obračunskim vodomerom napravo za zmanjševanje tlaka (reducirni ventil). |
|
(3) Če
je tlak v omrežju manjši od 1,5 bara, mora uporabnik po pridobitvi
soglasja upravljavca za obračunskim vodomerom vgraditi napravo za dvig
tlaka. |
|
(4) Reducirni ventil in naprava za dvig tlaka sta sestavni del interne
instalacije. Uporabnik je dolžan skrbeti za vzdrževanje teh naprav. |
|
|
|
2.10.
Priključitev naprav za ogrevanje sanitarne vode |
|
|
|
35. člen |
|
(1) Naprave za ogrevanje vode in druge tovarniške ter tehnične naprave,
ki rabijo vodo iz vodovodnega sistema ter delujejo pod višjim tlakom,
kot je tlak v sistemu, ali se zaradi njihovega delovanja voda lahko
vrača v sistem, morajo biti izvedene tako, da je onemogočen povratni tok
vode iz instalacije v vodovodni sistem. |
|
(2) Uporabnik je dolžan pri izdelavi internega vodovodnega omrežja
predvideti tehnično rešitev, ki bo kompenzirala višje tlake v internem
vodovodnem omrežju, ki nastajajo pri pripravi tople vode. |
|
(3) Interno vodovodno omrežje, ki pri tehnološkem procesu uporablja
snovi, ki lahko ogrozijo zdravstveno neoporečnost vode, mora biti
izvedena tako, da je popolnoma izključena možnost povratnega toka vode
iz internega vodovodnega omrežja v vodovodni sistem. |
|
|
|
2.11.
Zaščita pred požarom |
|
|
|
36. člen |
|
(1) Preko svojega omrežja napaja upravljavec tudi povezave, ki rabijo za
gašenje požarov. |
|
(2) Hidranti se vgrajujejo na sekundarnem in primarnem omrežju po
predpisih o požarni varnosti. Lokacijo, način izvedbe in število
hidrantov določi v skladu z veljavno zakonodajo projektant v soglasju z
upravljavcem. Hidrante se praviloma vgrajuje čim bližje vodovodu brez
slepih krakov, z namenom preprečitve staranja vode v odcepih. Kadar se
vgrajuje več nadtalnih hidrantov v nizu je potrebno zagotoviti enoten
izgled postavitve brez odstopanj. |
|
(3) Hidranti so namenjeni in potrebni za gašenje požarov, upravljalec
jih sme uporabljati tudi za obratovalne namene: praznjenje, zračenje in
izpiranje cevovodov ter polnjenje cistern. Za ostale namene se smejo
hidranti koristiti samo preko hidrantnega nastavka z vodomerom v skladu
z 73. členom tega pravilnika. |
|
(4) Upravljavec je ob letnem pregledu hidrantov dolžan le-te tudi
zaplombirati. |
|
|
|
37. člen |
|
(1) Hidranti na vodovodnem omrežju so praviloma nadtalni, v primerih, ko
ni možna vgradnja nadtalnih se vgradijo podtalni. Vsi nadtalni hidranti
morajo biti lomljive izvedbe. Dimenzija podtalnih hidrantov je praviloma
DN 80, nadtalnih pa DN 80 in DN 100. |
|
(2) Mehanizem podtalnega hidranta sme biti največ 30 cm pod niveleto
cestne kape. Podzemni hidrant se sme zasipati le z gramoznim materialom.
Hidrantna kape pri podtalnih hidrantih morajo biti podbetonirane.
Velikost betonske plošče pod hidrantno kapo mora biti dimenzij
40 x 50 x 10 cm, z odprtino v sredini za hidrantno kapo, da glede na
nosilnost terena prenaša obtežbo kape brez pogrezanja. Podbetoniran mora
biti tudi N kos na katerega se opira hidrant. Hidranti se morajo
vgrajevati tako, da pri zaprtem hidrantu voda odteče iz telesa hidranta
(varovanje proti zamrznitvi). |
|
(3) Shema priklopa hidranta je razvidna iz skice št. 2 v prilogi
predmetnemu pravilniku. |
|
|
|
38. člen |
|
(1) Vsak
hidrant mora imeti na odcepu zasun za izključitev in zapiranje v primeru
okvar in ostalih popravil na hidrantu. |
|
(2) Oprema za gašenje se hrani v posebnih omarah, ki so lahko zidane ali
prosto stoječe izvedbe. Oprema in omare niso sestavni del vodovoda in
niso v upravljanju upravljalca. |
|
|
|
39. člen |
|
(1) Vodovodna omrežja, ki služijo za napajanje hidrantov, so lahko javna
ali interna. Javna so sekundarni cevovodi z vgrajenimi hidranti,
potekajo pa praviloma po javnem zemljišču ter jih na stroške lastnika
omrežja vzdržuje upravljavec. |
|
(2) Interno hidrantno omrežje je del interne instalacije uporabnika, je
za obračunskim vodomerom in ga vzdržuje uporabnik na svoje stroške. V
hidrantnih omrežjih mora biti zagotovljeno kroženje vode. |
|
|
|
2.12.
Jaški |
|
|
|
40. člen |
|
Za
potrebe obratovanja vodovodnega sistema se vgrajujejo jaški, in sicer za
nameščanje armatur, ki služijo za zapiranje, odzračevanje, izpiranje,
regulacijo, merjenje, nadzor itd. Glede na navedeno delimo jaške na: |
|
– jaške
za vodovodne armature, ki služijo za zapiranje, odzračevanje, izpiranje,
regulacijo, čiščenje, zmanjševanje tlaka in drugo (armaturni jaški), |
|
– jaške
za nameščanje kontrolnih in merilnih naprav (merilni jaški), |
|
– jaške
za nameščanje vodomerov (vodomerni jaški). |
|
|
|
41. člen |
|
(zahteve
za armaturne in merilne jaške) |
|
(1) Višina: višina jaška mora biti praviloma najmanj 170 cm. |
|
(2) Dolžina: vsota dolžin vseh vgrajenih elementov oziroma fazonov + 40
cm, vendar najmanj 150 cm na cevovodih do DN 50 mm, na cevovodih do DN
150 mm najmanj 180 cm, na cevovodih preko DN 150 mm pa najmanj 250 cm. |
|
(3) Širina: vsota širin vseh vgrajenih elementov na odcepu + 1/2 DN cevi
v osi cevovoda + 80 cm, vendar najmanj 120 cm, na cevovodih do DN 150
mm, najmanj 150 cm na cevovodih do DN 250 mm in najmanj 180 cm na
cevovodih preko DN 250 mm. |
|
(4) Preostale zahteve so: |
|
– nad
ploščo jaška mora biti minimalno 30 cm zasipa, |
|
– dno
jaška mora biti iz gramoznih krogel premera 10–50 mm v debelini plasti
minimalno 20 cm ali z betoniranim dnom s poglobitvijo za črpanje vode; v
primeru, da obstaja možnost, da podtalna voda doseže koto višjo od dna
jaška, je obvezna izvedba jaška z betonskim dnom, |
|
– velikost vstopne odprtine mora biti minimalno dimenzij 80 x 80 cm.
Vstopna odprtina se mora zapirati s standardnim litoželeznim pokrovom
težke oziroma lahke izvedbe, odvisno od obremenitve, |
|
– če je
v jašku vgrajen fazonski element težji od 150 kg ali ima vgrajen
kombinirani vodomer premera nad DN 80 mm, mora imeti tudi montažno
odprtino minimalne velikosti 80 x 80 cm neposredno nad elementom, |
|
– montažna odprtina se mora zapirati z litoželeznim pokrovom. Teža
pokrova mora odgovarjati prometni obremenitvi. V izjemnih primerih se
pokrov izdela po navodilih projektanta oziroma upravljavca, |
|
– vstop
v jašek mora biti opremljen z lestvijo iz nerjavečega materiala. Nosilna
drogova lestev morata biti iz cevi Ø 40 mm, nastopne prečke Ø 18 mm v
razmiku 300 mm. Lestev mora biti pritrjena na steno jaška, |
|
– jaški
v terenih s talno vodo morajo biti vodotesni. Vrh vstopne (montažne)
odprtine mora biti obvezno nad visokim nivojem poplavne vode. V dnu mora
tak jašek imeti poglobitev za črpanje vode. |
|
(5) Vodomerni jaški so obdelani v točki 4.1. Lokacija in izvedba
merilnega mesta. |
|
|
|
2.13.
Označevanje cevovodov in naprav |
|
|
|
42. člen |
|
Cevovod
se označi tako, da se 30 cm nad njim položi označevalni trak z napisom
»POZOR VODOVOD«. |
|
|
|
43. člen |
|
(1) Zasuni, podtalni hidranti, zračniki, blatniki, sifoni pri prečkanju
vodotokov in priključki morajo biti označeni z označevalnimi tablicami. |
|
(2) Oblika in velikost označevalne tablice je predpisana z ustreznim
standardom. Označevalne tablice so pritrjene na vidnem mestu najbližjega
objekta. Če v bližini ni objekta, se tablico postavi na poseben drog.
Drog za pritrditev označevalnih tablic je iz pocinkane cevi premera 40
mm, višine 2,0 m. |
|
|
|
2.14.
Tlačni preizkus |
|
|
|
44. člen |
|
(1) Na
vsakem novozgrajenem cevovodu je potrebno opraviti tlačni preizkus. |
|
(2) Postopek tlačnega preizkusa cevovoda, ki ga mora izvajalec montažnih
del izvesti po delnem zasipu cevovoda (vidni spoji), mora biti definiran
v tehničnem poročilu projekta (PZI) in izveden v skladu z navodili
upravljavca in dobavitelja. |
|
(3) O
uspešno opravljenem tlačnem preizkusu se napiše zapisnik, ki ga morata
podpisati nadzorni organ, odgovorni vodja del ter predstavnik
upravljavca in je sestavni del investicijsko-tehnične dokumentacije. |
|
|
|
2.15
Objekti javnega vodovoda |
|
|
|
45. člen |
|
(črpališča) |
|
(1) Projektiranje črpališč in režimov obratovanja za kompleksnejše
sisteme lahko zahteva podrobnejše študije z uporabo simulacij in tehnik
optimizacije. Sistemi nadzora in krmiljenja naj bodo izbrani na osnovi
meritev tlaka, pretoka in nivoja ali časa v odvisnosti od krajevnih
pogojev. Krmiljenje črpalk naj bo opremljeno z varnostnimi krmilnimi
funkcijami, ki v primeru nezadostnega tlaka na sesalnem cevovodu ali
nedopustnih pretokov vode, preprečijo delovanje črpalnih agregatov.
Krmilni sistemi morajo preprečiti nepotrebne ponovne vklope, izklope ali
spremembe vrtljajev črpalnih agregatov. |
|
(2) Črpališča so praviloma nadzemni ali delno vkopani objekti. Gabarite
objekta se določi glede na predvideno število črpalnih agregatov in
drugo električno strojno opremo. Črpališče mora imeti urejeno
prezračevanje preko zračnikov na fasadi ali oknih. Okna naj se odpirajo
na »v« in naj bodo z zunanje strani zaščitena s kovinsko mrežo. Emisije
hrupa zaradi delovanja ne smejo presegati dovoljenih vrednosti po
veljavnih predpisih. Črpališča umeščena v urbano okolje, naj bodo brez
oken, prezračevana pa preko fasadnih ali drugih odprtin, na katerih so
rešetke z vgrajenimi dušilniki zvoka. Vrata morajo biti tesna, z
zadostnimi zvočno izolacijskimi lastnostmi. Po potrebi se uredi tudi
ogrevanje črpališča. |
|
(3) Črpalni agregat ali kombinacija črpalnih agregatov se določi na
osnovi maksimalne in povprečne urne porabe, prostornine vodohrana in
energetsko stroškovnih parametrov. |
|
(4) Vsako črpališče ima najmanj en delovni in rezervni črpalni agregat.
Črpalni agregati so praviloma vertikalne izvedbe, vgrajeni na betonske
podstavke, z zapirali na sesalnem in tlačnem cevovodu. Pred zasunom na
tlačnem cevovodu v smeri pretoka mora biti vgrajena nepovratna loputa.
Črpališče mora imeti na tlačnem cevovodu blažilnik ali mehansko
varnostno armaturo za zaščito sistema pred hidravličnim udarom.
Priključki morajo biti izvedeni tako, da je možna enostavna demontaža
črpalnega agregata. Črpalka naj ima na sesalni in tlačni strani vgrajena
manometra (z glicerinskim polnilom) z odzračevalno armaturo. |
|
(5) Meritev pretoka je praviloma skupna, z merilnikom vgrajenim v tlačni
cevovod. Črpališča morajo imeti urejen praznotok, za tlačni cevovod pa
mora biti zagotovljena izpraznitev. |
|
(6) Vse
poglobitve in preboji skozi pohodne podeste črpališča morajo biti
zavarovani s pohodnimi rešetkami iz nerjavnega jekla. Ograje in stopnice
v teh objektih morajo biti iz nerjavnega jekla. Za ostale detajle
veljajo enake zahteve kot so opredeljene v 46. členu tega pravilnika. |
|
(7) Zagon in zaustavljanje črpalnih agregatov se izvaja z napravami za
mehko zaganjanje ali z napravami za regulacijo vrtljajev. Kompenzacija
jalove energije je posamična za vsak elektromotor posebej.
Elektromotorji morajo imeti termistorsko varovanje navitja. Varovanje
proti praznemu teku je s tlačnim stikalom ali merilnikom tlaka na
sesalnem cevovodu pri črpanju iz cevovoda ter z merilnikom nivoja in
nivojskim stikalom minimalnega nivoja pri črpanju iz vodohrana. Prav
tako je lahko varovanje proti praznemu teku izvedeno s kontrolo
obremenitve elektromotorjev, ki je izvedena z napravami za mehko
zaganjanje ali ustavljanje in je vezano na kontrolo pretoka na tlačnem
cevovodu. |
|
(8) Zaporne armature in cevovodi morajo biti načrtovani tako, da so
tlačne izgube čim manjše. Možna je uporaba avtomatskih zapornih ali
protipovratnih armatur. Projektant mora v vsakem primeru skrbno preučiti
vplive hitrega zapiranja. Na črpališčih se izvede elektro priključek za
mobilni agregat, z ločenim elementov za avtomatski preklop napajanja z
električno energijo. |
|
(9) Črpališča delujejo praviloma avtomatsko, omogočeno pa mora biti tudi
ročno, lokalno in daljinsko upravljanje. Delovanje črpališča uravnava
lokalni krmilnik s panelnim prikazovalnikom za vse tehnološke parametre
avtomatskega delovanja. Parametre avtomatskega delovanja je možno
nastavljati tudi iz nadzornega centra upravljavca. |
|
(10) Stikalni blok črpališča mora biti izveden najmanj s stopnjo zaščite
IP 54. Na vratih stikalnega bloka je po potrebi poleg panelnega
prikazovalnika in analizatorja električne energije potrebno predvideti
tudi druge kazalne instrumente. |
|
(11) Za
vse merilnike je potrebno predvideti prednapetostne zaščitne elemente,
ki morajo biti vgrajeni na razdalji največ 2 m od naprave. Krmilna
napetost in napajanje vseh krmilnikov, prikazovalnikov, merilnikov
pretoka, tlaka in nivoja naj bo izvedena preko naprave za
brez-prekinitveno napajanje (UPS) s ponovnim avtomatskim vklopom ob
izpraznitvi in vnovični napolnitvi baterij naprave. |
|
|
|
46. člen |
|
(prečrpališča) |
|
(1) Predvideno prečrpališče mora biti tlorisnih dimenzij, ki omogočajo
vgradnjo potrebne opreme. Objekt naj bo nadzemne izvedbe, zidan ali
izdelan iz lahkih montažnih elementov, postavljen na betonski temelj s
klasično dvokapnico kot streho. Če ni možno pridobiti soglasja za
izvedbo nadzemnega objekta, naj se izvede podzemni jašek istih dimenzij.
Pri tem je potrebno predvideti ustrezno vstopno odprtino za transport in
montažo opreme, zagotoviti je potrebno vnos agregata, drenažo jaška,
gretje in prezračevanje jaška. |
|
(2) Zmogljivost črpalnega agregata mora biti določena na podlagi srednje
urne porabe, maksimalne urne porabe ter požara. V primeru, ko je požarna
varnost zagotovljena iz drugih virov, se zmogljivost prečrpališča
ustrezno zmanjša. Agregat naj sestavlja ustrezno število frekvenčno
reguliranih črpalk. Agregat naj bo kompaktne izvedbe, predviden za
vgradnjo na betonski podstavek in opremljen z osnovno armaturo in
tlačnimi senzorji ter s tlačno posodo ustreznega volumna. V objektu je
potrebno predvideti vse potrebne povezave z vso zaporno in varovalno
opremo črpalk. |
|
(3) Za
potrebe zdravstvene službe mora biti predvideno ustrezno odjemno mesto
za odvzem vzorcev pitne vode za črpalnim agregatom. V objektu je
potrebno predvideti vso elektro opremo. Vse črpalke morajo imeti mehki
zagon in biti varovane proti pregretju, izpadu faze in udaru strele. |
|
|
|
47. člen |
|
(vodohran) |
|
(1) Vodohrani morajo biti projektirani in zgrajeni tako, da zagotavljajo
100 % vodotesnost. Upoštevana morajo biti tudi določila standarda EN
1508. Vodohrani morajo biti konstruirani in preizkušeni tako, da
zagotavljajo zahtevano varnost oskrbe in ohranjajo sprejemljivo stopnjo
vplivov na kakovost vode. Prostornino vodohrana je treba določiti na
podlagi nihanja vode v dnevu največje porabe, varnostnih 20 % za nujno
potrošnjo in požarne rezerve. |
|
(2) Vodohrani so praviloma vkopani in imajo dve vodni celici, ki sta med
seboj fizično v celoti ločeni, in armaturno celico. Vsaka vodna celica
mora imeti lasten dotočni, odtočni in praznotočni cevovod z zapiralom in
prelivni cevovod. Izbiro med eno ali dvema vodnima celicama upravljavec
definira v projektnih pogojih glede na pomembnost objekta v vodovodnem
sistemu. Praznotočni oziroma prelivni cevovod mora biti speljan v
meteorno kanalizacijo ali izpust, zaključen z žabjim pokrovom. Prelivi
morajo dopuščati iztekanje količine vode, ki je enaka največji količini
dotoka v vodohran. Zagotovljen mora biti odvod vode brez nevarnosti za
okolje in objekte. |
|
(3) S
tlorisno obliko vodne celice, pregradami in postavitvijo dotočnega in
iztočnega cevovoda mora biti zagotovljeno kroženje vode v vodni celici.
Zaradi zagotavljanja kakovosti vode naj bo čas zadrževanja zmanjšan na
minimum, kar pa naj bo usklajeno s stopnjo varnosti oskrbe in zahtevano
požarno varnostjo. Načrtovanje protiležnih rezervoarjev, ki ne
zagotavljajo pretočnosti, ni dovoljeno. Število dostopov v vodne celice
je treba omejiti na minimum; teh naj bo le toliko, da omogočajo
zanesljivo obratovanje, vzdrževanje in čiščenje. |
|
(4) Konstrukcija vodohrana mora biti izolirana s hidroizolacijo in
toplotno izolacijo, ki preprečuje poslabšanje kakovosti vode zaradi
ekstremnih temperaturnih razlik. |
|
(5) Posamezne odprtine vodohrana naj bodo projektirane tako, da ni mogoč
vpliv na akumulirano vodo. Posebno pozornost je treba posvetiti
odprtinam nad vodno gladino, ki jih praviloma ne sme biti. |
|
(6) Omogočeno mora biti učinkovito zračenje armaturne in vodnih celic.
Zračenje vodnih celic mora biti izvedeno z zračniki tako, da je
onemogočen vnos škodljivih snovi vanje, hkrati pa morajo biti
učinkoviti. Zračniki vodnih celic zunanje izvedbe morajo biti
priključeni na drenažo. Odprtine vseh zračnikov morajo biti zoper mrčes
zaščitene z mrežico iz nerjavečega jekla na zunanji strani zračnih
odprtin. |
|
(7) Pri
projektiranju naj se predvidi na iztočni cevi primerno opremo (pipo) za
redni odvzem vzorcev za analizo kakovosti vode. Za pranje vodnih celic
naj se na dotočnem cevovodu predvidi odcep z univerzalno gasilsko spojko
in zapiralom dimenzije DN 50. Vodohrani volumna 150 m3 in več
morajo imeti mostno dvigalo take nosilnosti, da je mogoče vzdrževanje
vseh vgrajenih elementov. |
|
(8) Izvedba vodnih celic mora biti vodotesna, z gladkimi premazi sten in
tlakov, ki omogočajo enostavno čiščenje in vzdrževanje ter ne vplivajo
na kakovost pitne vode. Vsi kovinski deli v armaturnih celicah morajo
biti iz nerjavečega jekla (ograje, rešetke, lestve itd.). Ravno tako
morajo biti vsi spojniki, razen armatur, izdelani iz nerjavečega jekla.
Vsi kovinski deli v vodni celici morajo biti iz nerjavečega jekla
kakovosti ANSI 316. Vodotesnost vodne celice je potrebno dokazati z
izvedenim tlačnim preizkusom, ki mora trajati najmanj 24 ur, nivo vode
pa se ne sme zmanjšati za več kot 1 % skupne višine vode v vodohranu. |
|
(9) Vodne celice in predprostor morajo biti obložene s keramiko oziroma
obdelane s premazi, primernimi za pitno vodo, in odporne proti mehanskim
poškodbam pri pranju celic z visokotlačnimi napravami. S premazi oziroma
keramično oblogo mora biti dosežena maksimalna gladkost sten, stropa in
dna vodne celice. Stiki sten in dna vodne celice morajo biti izvedeni z
zaokrožnico zaradi lažjega in učinkovitejšega izpiranja usedlin. Talna
plošča vodne celice mora biti izvedena s 3 % nagibom proti praznotočnem
cevovodu in mora omogočati izpraznitev celotnega volumna vodohrana. |
|
(10) Vodne celice morajo biti od armaturne celice ločene z zatesnjenimi
vrati ali okni, ki morajo biti iz materiala, odpornega na vlago in
agresivno atmosfero (praviloma PVC okna, bele barve s termopan
zasteklitvijo). |
|
(11) Velikost in izvedba vstopnih odprtin mora omogočati neoviran dostop
do vodnih celic. Okna morajo biti vgrajena na notranjem robu vodne
celice. Na zunanji strani vstopne odprtine se izvede gladka kamnita
polica brez izstopajočih robov. V vsako vodno celico mora biti vgrajena
lestev za dostop. |
|
(12) Pri
vodohranih prostornine 200 m3 in več se vstopi v nivojske
etaže praviloma izvedejo z enoramnimi ali dvoramnimi stopnišči. |
|
(13) Vodohrani imajo praviloma en merilnik nivoja ter v vsaki vodni
celici nivojni stikali za signaliziranje nivoja v posamezni vodni
celici. Lego nivojskih stikal je potrebno določiti glede na volumen
vodohrana in značilnosti pretoka na dotoku in iztoku. |
|
(14) Vodohrani na omrežju imajo praviloma merilnike pretoka na dotočnem
in iztočnem cevovodu ter merilnike kakovosti vode (prosti klor,
temperatura, motnost itd.). |
|
(15) Vsi
merjeni tehnološki parametri morajo biti vključeni v sistem daljinskega
upravljanja in nadzora upravljavca. Vodohran mora imeti zunanjo
razsvetljavo ter razsvetljavo armaturne in vodne celice. Razsvetljava
vodnih celic mora biti nameščena v armaturni celici s stopnjo zaščite IP
56. Stikalni blok mora biti izveden s stopnjo zaščite IP 54 in po
potrebi ogrevan. |
|
|
|
48. člen |
|
(raztežilniki in reducirni ventili) |
|
(1) Kadar se iz vodohrana napajajo nižje ležeča naselja in je to
potrebno, se vmesni tlak zmanjša z razbremenilniki. Izjemoma lahko za te
namene uporabimo tudi reducirne ventile, kjer lahko poljubno zmanjšamo
vodni tlak v nižje ležečem cevovodu. |
|
(2) Pri
izdelavi in opremi razbremenilnika je potrebno upoštevati vsa določila
kot za vodohrane. Lahko se jih izvede s prostornino 5 m3
oziroma skladno s projektantskim izračunom. |
|
(3) Reducirne ventile se praviloma vgrajuje v jaške, ki morajo biti
opremljeni z zapirali pred ventilom in za njim, čistilnim kosom,
varnostnim vzmetnim ali hidravličnim ventilom in manometri z
glicerinskim polnilom. Obvezno je potrebno upoštevati navodila
proizvajalca, ki predpisuje tudi rešitve izvedbe in ima priložene
montažne sheme (mimotok) pri večjih profilih. Jašek z vgrajenim
reducirnim ventilom mora imeti urejen praznotok. |
|
|
|
III.
VODOVODNI PRIKLJUČEK |
|
|
|
3.1.
Izvedbeni pogoji |
|
|
|
49. člen |
|
(1) Za
lego in globino priključnih cevovodov veljajo enake zahteve kot za
ostalo vodovodno omrežje. Biti morajo ravni in zgrajeni v čim krajši
možni liniji od sekundarnega voda do objekta. Priključni cevovodi morajo
imeti zaporno armaturo zaradi možnosti popravila ali izključitve.
Njihova trasa mora zagotoviti neovirano vgrajevanje, dostopnost in
možnost nadzora ter vzdrževanja med obratovanjem. |
|
(2) Priključek mora biti praviloma zgrajen tako, da je zagotovljeno
ustrezno odzračevanje priključka. V kolikor izvedba priključka brez
dodatnih naprav ustreznega odzračevanja ne omogoča se vgradi dodatna
odzračevalna naprava na stroške uporabnika. |
|
(3) Priključna cev poteka praviloma pravokotno na sekundarni cevovod.
Priključna oziroma zaščitna cev mora biti na območju, kjer je vgrajena v
teren, položena na peščeno posteljico debeline 10 cm, obsipana in zasuta
s tem materialom v višini najmanj 10 cm nad temenom cevi. |
|
(4) Priključna cev do vključno DN 50 je praviloma vgrajena v zaščitni
cevi v celotni dolžini od zapornega elementa na mestu priključitve do
merilnega mesta. Material zaščitne cevi je PVC ali PE. |
|
(5) Priključni cevovodi se ne smejo uporabljati za električne
ozemljitve. |
|
(6) Izvedba vodovodnega priključka na magistralni in primarni vodovodni
cevovod praviloma ni možna, izjemoma pa se takšna priključitev dovoli
pod pogoji, ki jih določi upravljavec. |
|
|
|
50. člen |
|
(1) Priključitev uporabnika na vodovodni sistem je možna ob naslednjih
pogojih: |
|
– če je
kota tlačne črte pri Q max v vodovodnem omrežju najmanj 15 m nad koto
najvišjega izliva v objektu, |
|
– če
bodoči uporabnik s predvidenim odvzemom vode ne bo presegel pretočnih
zmogljivosti sekundarnega omrežja. |
|
(2) V
primeru, da ti pogoji niso izpolnjeni, količina vode pa je zadostna,
mora uporabnik na lastne stroške vgraditi in vzdrževati opremo za
zvišanje tlaka, ki je nameščena za vodomernim mestom. |
|
(3) V
primeru, da je kota tlačne črte pri Q min v vodovodnem omrežju več kot
50 m nad koto najnižjega izliva v objektu, mora uporabnik na lastne
stroške vgraditi napravo za znižanje tlaka, ki je nameščena za
vodomernim mestom. |
|
|
|
51. člen |
|
Vsak
uporabnik ima praviloma en priključek oziroma obračunski vodomer. Za
vsak nadaljnji priključek oziroma obračunski vodomer mora uporabnik
predhodno pridobiti soglasje upravljavca. Upravljalec o soglasju odloči
na podlagi vloge z utemeljitvijo okoliščin. K vlogi mora uporabnik
priložiti odločbo o odmeri komunalnega prispevka oziroma mnenje
pristojnega občinskega organa, ki vključuje opredelitev glede
komunalnega prispevka. |
|
|
|
52. člen |
|
V
večstanovanjski stavbi, ki ne zahteva upravitelja, vrstni hiši ali
dvojčku, ki ima gradbeno samostojne stanovanjske enote s svojim uličnim
vhodom, ima lahko vsaka stanovanjska enota samostojen priključek z
obračunskim vodomerom, praviloma pa se izvede le en priključek na
sekundarni cevovod, odcepitev za vsako samostojno stanovanjsko enoto pa
se izvede pred hišo z ločenim zaklopnikom oziroma ventilom ter
samostojnim obračunskim vodomerom. |
|
|
|
53. člen |
|
Večstanovanjski objekti, ki zahtevajo upravitelja, imajo skupni vodomer,
katerega obračunava upravljavec. Količina vode se v tem primeru obračuna
za celotno stavbo upravniku večstanovanjskega objekta, ki poskrbi za
razdelitev stroškov na stanovalce. |
|
|
|
54. člen |
|
Na že
zgrajen priključek je mogoče pred obračunskim vodomerom priključiti še
eno ali več stavb le s soglasjem upravljavca in lastnika vodovodnega
priključka. |
|
|
|
55. člen |
|
(1) Začasni vodovodni priključek se lahko izvede za gradbene, kmetijske
ali druge namene. |
|
(2) Začasni vodovodni priključek se lahko izvede samo na podlagi
soglasja upravljavca in najdlje za obdobje 2 let z možnostjo podaljšanja
še za 1 leto. |
|
(3) Vsi
stroški za izvedbo in ukinitev začasnega vodovodnega priključka
bremenijo uporabnika. |
|
(4) Začasni vodovodni priključek za gradbene namene se lahko izvede v
začasnem jašku pred predvidenim objektom, vendar v trasi končne izvedbe
priključka. |
|
|
|
56. člen |
|
Ob
rekonstrukciji dotrajanega sekundarnega vodovoda morajo lastniki
vodovodnih priključkov upravljavcu in izvajalcem del omogočiti dostop do
javnega vodovoda, če ta poteka po njihovih parcelah. Izvajalec del mora
po zaključku del vzpostaviti teren v prvotno stanje. |
|
|
|
3.2.
Izvedba priključka |
|
|
|
57. člen |
|
Vodovodni priključek se naveže na javno omrežje v ravni črti, pravokotno
na ulično steno zgradbe. |
|
|
|
58. člen |
|
Kadar
vodovodnega priključka ni mogoče izvesti tako, kot to predpisuje
prejšnji člen, se lahko uvede v zgradbo bočno, in sicer v odmiku 1,5 m
od zgradbe, vendar pravokotno na smer ulične stene oziroma po navodilih
upravljavca. |
|
|
|
59. člen |
|
Ob
priključitvi objekta, ki je že priključen na lokalni vodni vir, je
potrebno izvesti fizično ločitev internih instalacij, s ciljem ločiti
uporabnikove dosedanje vodne vire (kapnica, lokalni vodovod,
individualna oskrba z vodo) od vode iz javnega vodovodnega sistema.
Fizična ločitev se izvede s prerezom cevi in montažo čepa. |
|
|
|
60. člen |
|
Vodovodni priključek je sestavljen iz priključnega sklopa na sekundarno
vodovodno omrežje (priključne garniture za navrtanje oziroma odcepnega
kosa), priključne cevi na odseku med javnim vodovodom in priključkom
zunanjega vodomernega jaška, zasuna pred vodomerom, čistilnega kosa in
montažno demontažnega kosa (odvisno od nazivnega premera) ter
obračunskega vodomera in nepovratno loputo vgrajenimi v zunanjem
vodomernem jašku, v skladu z določili tega pravilnika. |
|
|
|
61. člen |
|
(1) Spoj
vodovodnega priključka na vodovodno cev se izvede: |
|
a) na
cev do premera DN 40 mm z: |
|
– navrtno objemko z nastavkom in zapornim elementom ali navrtnim
zasunom, |
|
– teleskopsko vgradilno garnituro in |
|
– LTŽ
cestno kapo s podložno ploščo. |
|
b) na
cev premera DN 50 mm in več z: |
|
– odcepnim kosom, |
|
– zapornim elementom, |
|
– teleskopsko vgradilno garnituro in LTŽ cestno kapo. |
|
(2) Višina vgradilne garniture mora biti prirejena tako, da je vrh
garniture od 10 do 15 cm pod terenom. |
|
(3) Shema priključka je razvidna iz skice št. 3 v prilogi predmetnemu
pravilniku. |
|
|
|
62. člen |
|
(1) Montažo vodovodnega priključka je potrebno izvesti z upoštevanjem
vseh ukrepov za zagotavljanje varne oskrbe s pitno vodo. Obvezna je
izvedba tlačnega preizkusa, izpiranje s tlakom iz vodovodnega omrežja in
v posebnih primerih tudi dezinfekcija priključne cevi ter merilnega
sklopa. |
|
(2) Po
zaključeni izvedbi prenese uporabnik upravljavcu v upravljanje in
vzdrževanje vodomer in priključni vod s priključnimi in zapornimi
elementi, spojniki, vgradno garnituro in cestno kapo do vodomera oziroma
v primerih ko je vodomer nameščen v objektu do prve zunanje stene
objekta. |
|
|
|
63. člen |
|
Priključni sklop – zasun vodovodnega priključka mora biti praviloma na
javnem zemljišču. Če je cevovod, na katerega se izvaja priključitev, v
vozišču prometne ceste, je zasun praviloma v pločniku ob zgradbi. Če je
ulični cevovod zunaj cestišča, je zasun tudi za zgradbe, ki ležijo na
nasprotni strani ulice, na pločniku ob cevovodu na javnem zemljišču. Če
ima objekt ograjo, mora biti zasun od nje odmaknjen minimalno 0,6 m. |
|
|
|
64. člen |
|
(1) Naprave za nižanje tlaka (reduktorji tlaka) se vgrajuje na internem
vodovodnem omrežju, in sicer po naslednjem vrstnem redu: zapiralni
element, lovilec nesnage, reduktor tlaka in zapiralni element. Vgradnja
teh naprav v vodomernih jaških brez soglasja upravljavca ni dovoljena. |
|
(2) Naprave za višanje ali nižanje tlaka so del uporabnikove vodovodne
napeljave. |
|
|
|
65. člen |
|
(1) Pri
objektu, kjer je predvidena naprava za višanje tlaka (hidroforji), se
le-ta na vodovodni sistem praviloma priključuje prek vmesnega zbiralnika
v interni napeljavi, v katerega priteka voda iz priključka preko
dotočnega ventila s plavačem. Dotok mora biti nad gladino vmesnega
zbiralnika, da ne more priti do povratnega vpliva vode iz internega
omrežja v javni vodovodni sistem. Neposredno na vodovodni sistem se
priključuje hidropak. |
|
(2) Naprave iz prvega odstavka tega člena redno vzdržuje uporabnik na
svoje stroške. Uporabnik je odgovoren tudi za redno čiščenje in
razkuževanje vmesnega zbirnika ter za opravljanje drugih del, ki jih
določajo predpisi. |
|
(3) V
primeru, ko je v projektu predvidena naprava za dvig tlaka, ta ob
zagonu, obratovanju in ustavitvi ne sme povzročati tlačnih sunkov v
javnem vodovodnem omrežju. |
|
|
|
IV.
VODOMERI IN MERITEV PORABE VODE |
|
|
|
4.1.
Lokacija in izvedba merilnega mesta |
|
|
|
66. člen |
|
(lokacija merilnega mesta) |
|
(1) Merilno mesto je praviloma v talnem vodomernem jašku izven objekta,
na vedno dostopnem mestu čim bližje oskrbovalnemu cevovodu. Praviloma se
merilno mesto izvede na urejeni površini, ki ni namenjena motornemu
prometu. Merilna mesta morajo biti zaščitena pred vplivi zunanjih
mehanskih poškodb, vremenskimi vplivi zmrzovanja in prekomernega
segrevanja. Merilna mesta ne smejo biti izpostavljena tveganju
onesnaževanja in zalitja z meteornimi vodami. |
|
(2) Vodomerni jašek se umesti čim bližje oskrbovalnemu cevovodu, to je
na rob oziroma največ 5 m od roba parcele, na kateri stoji objekt, ki se
priključuje na vodovodni sistem. V izjemnih primerih je priključni vod
do jaška lahko tudi daljši, če je treba priključiti več odjemnih mest na
isti lokaciji. V teh primerih je priključni vod skupni cevovod in se
šteje za del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči sekundarni
vodovod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest. |
|
(3) Praviloma se vodomerni jašek umesti na zemljišče uporabnika. V
izjemnem primeru, ko je določena lokacija merilnega mesta na tujem
zemljišču ali je predvidena vgradnja vodomera v obstoječi vodomerni
jašek, si mora naročnik priključka pridobiti pisno soglasje lastnika
zemljišča oziroma lastnika obstoječega vodomernega jaška. Soglasje mora
zajemati tudi pravico nemotenega vzdrževanje vodomera s strani
upravljavca. |
|
(4) Uporabnik, ki želi omejiti dostop do merilnega mesta (vodomernega
jaška), mora pokrov preurediti tako, da je možna montaža tipske obešanke
upravljavca. |
|
|
|
67. člen |
|
(izvedba
merilnega mesta) |
|
(1) V
merilno mesto je dovoljena samo vgradnja elementov za merjenje porabe
vode, elementov za zapiranje vode, izpust vode iz internega omrežja in
za preprečitev vračanja vode iz internega omrežja v vodovodni sistem ter
elementov za preprečevanje posegov v merilno napravo. V merilnem mestu
je lahko vgrajena tudi oprema za daljinski prenos podatkov o porabi
vode. |
|
(2) Glede na način izvedbe je merilno mesto: |
|
– tipski
vodomerni (TERMO) jašek zunaj objekta – za vodomere dimenzij do vključno
6/4'', |
|
– AB
jašek zunaj objekta – za kombinirane vodomere in za vodomere dimenzij
večjih od 6/4''. |
|
(3) Velikost in izvedba armiranobetonskega zunanjega jaška se izvede v
skladu s pisnimi navodili upravljavca. Upravljavec ne odgovarja za
morebitne poškodbe vodomera, ki bi nastale zaradi nepravilne izvedbe
vodomernega jaška. |
|
|
|
68. člen |
|
Tipska
oprema jaška zajema: vhod 1''; izhod ¾'' (za tipsko izvedbo hišnega
priključka ¾''), krogelni ventil PN 20, lovilec nesnage, T kos za
priključitev odzračevalnega ventila, izolacija in litoželezni pokrov. |
|
|
|
69. člen |
|
(merilno
mesto v talnem jašku za kombinirane vodomere) |
|
(1) Vodomerni jašek za kombinirane vodomere mora imeti vgrajena
nerjaveča vstopna železa ali nerjavečo lestev in na dnu izvedeno
poglobitev, ki omogoča odvajanje vode iz internega vodovodnega omrežja
preko odtoka. Jaški z vgrajenimi prekinjevalci povratnega toka morajo
obvezno imeti urejen odtok. Priključevanje iztoka iz jaška na fekalno
kanalizacijo ni dopustno. |
|
(2) V
vodomernem jašku mora biti cev nameščena vsaj 50 cm od dna na nosilcih
ali konzolah. Nosilci morajo biti nameščeni na mestih, da je omogočeno
neovirano servisiranje elementov v vodomernem jašku (zamenjava
vodomera). Prehod cevovoda skozi steno jaška mora biti izdelan
vodotesno. Preprečiti je treba morebitno posedanje jaška na priključni
cevovod. |
|
|
|
70. člen |
|
(merilno
mesto v zidni niši) |
|
(1) V
primerih, ko ni možna izvedba talnega vodomernega jaška izven objekta
(stara mestna jedra) je izjemoma dopustna izvedba zidne niše v objektu
(veža, skupni prostori). Lokacija zidne niše mora biti izvedena najbliže
javnemu vodovodu. Upravljavcu mora biti omogočen nemoten dostop za
potrebe vzdrževanja. |
|
(2) V
primerih, ko obstaja nevarnost izpostavljenosti temperaturnim vplivom
(segrevanje, zmrzal) mora biti zidna niša dodatno toplotno izolirana. |
|
|
|
71. člen |
|
V
obstoječih merilnih mestih, ki niso vgrajena v tipske vodomerne (TERMO)
jaške je uporabnik v obdobju, ko obstaja nevarnost zmrzali dolžan
zagotoviti zaščito pred zmrzaljo iz nevpojnih materialov. V preostanku
letu, ko ni nevarnosti zmrzali, mora uporabnik zaščito odstraniti. |
|
|
|
4.2.
Način vgradnje obračunskega vodomera |
|
|
|
72. člen |
|
(1) Vgradnjo vodomerov izvede upravljavec. Izjemoma lahko vgradnjo
vodomera po pisnem soglasju in ob nadzoru upravljavca izvede tudi drugo
podjetje. |
|
(2) Upravljavec ob prevzemu vodovodnega priključka oziroma ob vgradnji
vodomera lahko plombira matični navoj (holandec). |
|
|
|
4.3.
Tipi in dimenzije vodomerov |
|
|
|
73. člen |
|
(obračunski vodomeri) |
|
(1) Na
vodovodnem sistemu se za obračun porabljene vode uporabnikom vgrajuje
tipske vodomere mehanske izvedbe in tipske kombinirane vodomere. Vsi
vodomeri morajo imeti točnost merila po normi MID in ustrezati standardu
ISO 4064
izpolnjevati zahteve pravilnika, ki ureja merilne instrumente, in
ustrezati standardu SIST EN ISO 4064-1:2017. Imeti morajo veljavno oznako o overitvi. Leto začetka
veljavnosti overitve mora biti enako letu vgradnje. |
|
(2) Obračunski vodomeri za obračun porabljene vode uporabnikom do
dimenzije DN 50 so lahko: |
|
– večnatočni, ki delujejo na principu vrtenja krilnega kolesa.
Izpolnjevati morajo meroslovne zahteve za vodomere in dosegati minimalni
razred točnosti R 160 za horizontalno in R 80 za vertikalno montažo in
to v osnovni izvedbi; vodomeri morajo biti IP68, |
|
– volumetrični vodomeri modularne zasnove. Izpolnjevati morajo
meroslovne zahteve za vodomere in dosegati minimalni razred točnosti B
za horizontalno, kot tudi za vertikalno montažo in to v osnovni izvedbi,
vodomeri morajo biti IP68.
(2) Obračunski vodomeri za obračun porabljene vode uporabnikom do
dimenzije DN 50 so lahko:
– enotokovni (merilni razpon R najmanj 160, stopnja zaščite IP68),
– večtokovni (merilni razpon R najmanj 160, stopnja zaščite IP68),
– volumetrični vodomeri modularne zasnove (merilni razpon R najmanj 160,
stopnja zaščite IP68 ali manj, če je vgrajena številčnica z brisalcem). |
|
(3) Obračunski vodomeri za obračun porabljene vode uporabnikom dimenzije
DN 50 in večji so kombinirani (dvokoličinski) vodomeri. Glavni vodomer
mora biti tipa Woltmann, obtočni vodomer pa mora imeti vse lastnosti
volumetričnega vodomera dimenzij do DN 50 in mora biti enakega tipa, kot
izbrani merilnik iz te točke (lažje servisiranje). Kombinirani vodomer
mora izpolnjevati meroslovne zahteve za vodomere in dosegati minimalni
razred točnosti R 1600 za DN 50, R 2500 za DN 65, R 4000 za DN 80 in R
6300 za DN 100 za horizontalno, kot tudi za vertikalno montažo in to v
osnovni izvedbi, obtočni vodomer pa mora dosegati najmanj točnostni
razred R 250. Zaradi lažjega servisiranja in upravljanja mora omogočati
menjavo merilnega vložka na samem merilnem mestu brez demontaže ohišja.
Obe številčnici morata imeti IP 68.
(3) Obračunski vodomeri za obračun porabljene vode uporabnikom dimenzije
DN 50 in večji so lahko:
– enotokovni (merilni razpon R najmanj 315 m stopnja zaščite IP68),
– woltman izvedbe (merilni razpon R najmanj 315, stopnja zaščite IP68). |
|
(4) Vsi vodomeri morajo imeti možnost nadgradnje, ki omogoča daljinsko
odčitavanje. Nadgradnja za daljinsko odčitavanje mora omogočati
sprejemanje podatkov z obstoječo opremo upravljavca. |
|
|
|
74. člen |
|
(pomožni
vodomeri – delilniki stroškov) |
|
Vodomeri
na interni napeljavi, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom, služijo
le interni porazdelitvi stroškov in jih upravljavec ni dolžan
popisovati. Upravljavec teh vodomerov ne vzdržuje in tudi ne uporablja
za obračun vode. |
|
|
|
75. člen |
|
(hidrantni nastavek z vodomerom) |
|
Hidrantni nastavek z vodomerom ima status začasnega priključka in je
namenjen za začasno oskrbo s pitno vodo sejmov, različnih krajevnih
prireditev, posebnih enkratnih odjemov za gradbišča itn. Naročnik
začasnega vodovodnega priključka in upravljavec morata pred izvedbo
skleniti pisno pogodbo in določiti pogoje za postavitev priključka,
odvzem pitne vode in obračun storitve. Najem in uporaba hidrantnega
nastavka je časovno omejena in traja najdlje dva meseca z možnostjo
podaljšanja za dodatna dva meseca v izjemnih primerih. V primeru
gasilskih društev je možen dogovor o daljšem času tovrstnega odvzema.
Namestitev in kontrolo uporabe izvaja upravljavec, uporabnik pa mora v
vsakem primeru omogočiti kontrolo namembnosti in pregled nad porabo vode
ter plačati porabljeno vodo in druge stroške, ki so vezani na tovrstno
dobavo. |
|
|
|
76. člen |
|
(dimenzioniranje priključnega cevovoda in vodomera) |
|
(1) Dimenzijo priključnega cevovoda in vodomera določi projektant
interne vodovodne napeljave na podlagi izračuna pretoka vode po enotah
obremenitve v okviru standardnih dimenzij, navedenih v 24. členu tega
pravilnika. Ne glede na izračun je najmanjša velikost notranjega premera
priključne cevi DN 25. Meritev porabe vode mora biti za razne namene
ločena. Na odjemnih mestih, kjer je predvideno tudi notranje ali zunanje
hidrantno omrežje se vgradi kombinirani vodomer. |
|
(2) Če
je kasnejša poraba večja ali manjša od predvidene, lahko vgradi
upravljavec na merilnem mestu na stroške uporabnika vodomer ustrezne
zmogljivosti. |
|
|
|
77. člen |
|
Če se
predvideva večja poraba kot 1 l/sek, se dimenzionira vodomer na podlagi
predvidenih maksimalnih pretokov v l/sek in predvidene povprečne dnevne
porabe v m3/dan. |
|
Maksimalni
pretok
(l/sek) |
Predviden
dnevni pretok (m3/dan) |
Dimenzija
vodomera
(mm) |
2,0–2,8 |
20 |
30 mm |
2,8–5,5 |
40 |
40 mm |
5,5–5,8 |
90 |
50 mm |
5,8–10,8 |
120 |
65 mm |
10,8–14,2 |
150 |
80 mm |
14,2–16,6 |
210 |
100 mm |
Upravljavec lahko na podlagi predvidene porabe vode, upoštevajoč pri tem
dinamiko in konico odjema pitne vode pri uporabniku ter hidravlične
razmere v vodovodnem omrežju, določi za vgradnjo tudi druge dimenzije in
tipe vodomerov. |
|
|
|
4.4.
Daljinsko odčitavanje vodomerov |
|
|
|
78. člen |
|
(daljinsko odčitavanje vodomerov) |
|
(1) Za
potrebe daljinskega odčitavanja so na zahtevo upravljavca vodomeri lahko
opremljeni s pomožnimi napravami, ki kot del vodomera opravljajo pomožne
funkcije pri izvajanju meritve, daljinskem prenosu ali prikazovanju
rezultata meritve. |
|
(2) Nadgradnjo vodomerov z opremo za oddajanje podatkov lahko izvaja le
upravljavec oziroma s strani upravljavca pooblaščeni zunanji izvajalec. |
|
|
|
4.5.
Vzdrževanje in menjava vodomerov |
|
|
|
79. člen |
|
(1) Redno kontrolo, vzdrževanje in popis vodomerov vrši upravljavec
skladno z veljavnimi predpisi s področja meroslovja. |
|
(2) Uporabnik lahko od upravljavca zahteva nadzor točnosti vodomera. Če
vodomer deluje v mejah predpisane točnosti, nosi vse stroške postopka
uporabnik (menjava, servis, kontrolni preizkus), v nasprotnem primeru pa
upravljavec. |
|
|
|
80. člen |
|
Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega
vodomera, niti odstraniti morebitne plombe. Vse okvare in poškodbe, ki
so nastale na vodomeru ali priključku po krivdi uporabnika, bremenijo
uporabnika. |
|
|
|
V.
IZDAJA SMERNIC, MNENJ, PROJEKTNIH POGOJEV IN SOGLASIJ |
|
|
|
81. člen |
|
(1) Upravljavec je kot nosilec javnega pooblastila obvezni dajalec
soglasja, ki skladno z veljavno zakonodajo soodloča v zadevah urejanja
prostora za področje oskrbe s pitno vodo in varovanja obstoječih
vodovodnih objektov ter opreme. V zvezi s tem izdaja: |
|
– smernice in mnenja k prostorskim aktom, |
|
– projektne naloge za izdelavo PGD, PZI projektov vodovodnih naprav, |
|
– projektne pogoje in soglasja k projektnim rešitvam za posege v prostor |
|
– ter
soglasja za priključitev. |
|
(2) Smernice in mnenja, projektni pogoji in soglasja so namenjeni: |
|
– uveljavljanju sprejetih razvojnih konceptov, |
|
– usklajevanju prostorskega načrtovanja na državnem in lokalnem nivoju, |
|
– zaščiti vodnih virov, |
|
– varovanju in zaščiti obstoječega vodovodnega sistema, |
|
– določanju pogojev za posege v prostor, |
|
– določanju pogojev zagotavljanja oskrbe s pitno vodo in požarne
varnosti, |
|
– določanju pogojev za izvedbo priključkov. |
|
|
|
82. člen |
|
(projektni pogoji in soglasje k projektnim rešitvam) |
|
(1) Če
leži nameravana gradnja v varovalnem pasu vodovodnega sistema je
potrebno k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti
soglasje upravljalca. |
|
(2) Pred
začetkom izdelovanja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja se
lahko zaprosi za projektne pogoje upravljavca. Upravljavec v projektnih
pogojih lahko določi: |
|
– minimalni odmik objekta od vodovodnih naprav in pogoje za zaščito
vodovoda, |
|
– tehnične pogoje za križanje vodovoda z drugimi podzemnimi napravami, |
|
– ostale
pogoje. |
|
(3) Upravljavec izdaja projektne pogoje in soglasja k projektnim
rešitvam za posege v prostor na podlagi pisne vloge. |
|
(4) K
vlogi za izdajo projektnih pogojev je potrebno priložiti idejno zasnovo,
katere glavni deli so: |
|
– popis
zemljiških parcel na katerih je predvidena gradnja, |
|
– navedba veljavnega prostorskega akta, ki določa rešitve oziroma pogoje
za gradnjo, |
|
– opis
obstoječega in predvidenega stanja, |
|
– popis
varovanih območji in varovalnih pasov z navedbo soglasodajalcev, |
|
– popis
predvidenih priključkov na infrastrukturo z navedbo predvidenih dimenzij
oziroma predvideno potrošnjo, |
|
– navedbo upravljavcev gospodarske javne infrastrukture, |
|
– grafični prikaz lege objekta na zemljišču, tako da je razvidna njegova
tlorisna velikost in odmiki od sosednjih zemljišč, sosednjih objektov
ter varovanih območji in varovalnih pasov, |
|
– grafični prikaz značilnih prerezov (profilov). |
|
(5) Idejna zasnova za stavbe mora vsebovati načrt arhitekture ter prikaz
priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo. Idejna zasnova za
gradbeno-inženirske objekte mora vsebovati tiste vrste načrtov, ki so
potrebni za izdajo projektnih pogojev ter prikaz želenih priključkov na
gospodarsko javno infrastrukturo. Risbe v načrtih stavb morajo vsebovati
najmanj tloris in en značilen prerez iz katerega je razvidna maksimalna
globina in višina objekta. Za podrobnejšo vsebino in obseg risb –
načrtov za gradbene inženirske objekte se uporabljajo pravila stroke
tako, da se doseže enako raven kot za stavbe. Prikazi priključkov na
infrastrukturo morajo vsebovati shemo predvidenega poteka priključka od
mesta priključitve na obstoječo infrastrukturo do objekta z navedbo
potrebne dimenzije oziroma kapacitete priključka. |
|
(6) Upravljalec mora izdati projektne pogoje oziroma soglasje k
projektnim rešitvam v 15 dneh po prejemu popolne vloge. |
|
|
|
83. člen |
|
(soglasje za priključitev) |
|
(1) Soglasje za priključitev so pogoji upravljavca, s katerimi se določi
lokacija priključka in tehnični pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da bo
mogoča priključitev objekta na to infrastrukturo in da bo zagotovljeno
njeno nemoteno obratovanje. Namesto soglasja za priključitev se lahko
pridobi soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
|
(2) Soglasje za priključitev se izdaja, če se bo nameravana gradnja
priključila na vodovodni sistem, oziroma če se bo zaradi gradnje
spremenila kapaciteta obstoječega vodovodnega priključka. V primeru
spremembe kapacitete ni potrebno pridobiti projektnih pogojev in
soglasja k projektni rešitvi. |
|
(3) Če
leži predvidena gradnja v varovalnem pasu vodovoda in se bo hkrati
priključila na vodovod, lahko investitor vloži skupno vlogo za projektne
pogoje oziroma za soglasje k projektnim rešitvam ter za soglasje za
priključitev. |
|
(4) V
primeru novogradenj je k vlogi za izdajo soglasja za priključitev
potrebno predložiti idejno zasnovo z vsebino, ki je navedena v prejšnjem
členu. |
|
(5) V
primeru priključitve obstoječih objektov je k vlogi za izdajo soglasja
potrebno predložiti: |
|
– pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekt, ki se priključuje na
vodovod, ali dokazilo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967, |
|
– uradni
situacijski načrt z vrisanim objektom ali zemljiščem in razločno vidnimi
parcelnimi številkami (potrjen izris iz katastrskega načrta), |
|
– grafični prikaz, iz katerega so razvidni lega in tlorisna velikost
objekta (situacija) ter predvideni priključki na gospodarsko javno
infrastrukturo, |
|
– potrdilo lokalne skupnosti o plačanem komunalnem prispevku, |
|
– soglasje za prekop javnih površin, preko katerih bo potekal vodovodni
priključek, |
|
– pogodbo o služnosti ali soglasje lastnikov parcel, po katerih bo
potekal vodovodni priključek oziroma sodno odločitev, ki nadomesti
soglasje, |
|
– izjavo
uporabnika o načinu zagotovitve odvajanja odpadnih voda v skladu se
predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in
padavinske vode. |
|
(6) Pri
že obstoječih priključkih je potrebno navesti lastnika vodovodnega
priključka in naslov objekta. |
|
(7) Če
podatki o vodovodu projektantu niso znani, je upravljavec dolžan poslati
izsek iz katastra vodovodnih naprav in predpisati mesto priključitve
oziroma opredeliti, na katerem odseku vodovoda bi bila možna
priključitev. |
|
(8) Upravljavec ni dolžan izdati soglasja o priključitvi, če uporabniku
ne more zagotoviti nemotene oskrbe ali če bi bila s tem motena oskrba
ostalim uporabnikom. V takem primeru je upravljavec dolžan obvestiti
uporabnika, pod kakimi pogoji je priključitev možna. |
|
|
|
VI.
POSTOPEK ZA PRIKLJUČITEV NA VODOVODNO OMREŽJE IN UKINITEV PRIKLJUČKA |
|
|
|
84. člen |
|
(postopek za priključitev) |
|
(1) Priključitev na vodovodni sistem je možna samo na podlagi izdanega
soglasja za priključitev ter sklenjene pogodbe o izvedbi priključka z
upravljavcem. |
|
(2) Zahtevek za izvedbo priključitve na vodovodni sistem poda investitor
na podlagi pisne vloge s sklicem na izdano soglasje za priključitev ter
s prilogo projektom vodovodnega priključka, ki je lahko tudi del
projektne dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
|
(3) Vsa
montažna dela pri izvedbi vodovodnega priključka, vključno s
priključitvijo na vodovodni sistem, položitvijo cevi in montažo
obračunskega vodomera izvede upravljavec ali drug za to usposobljen in
registriran izvajalec gradbenih del oziroma druga oseba v skladu z ZGO-1
pod nadzorom upravljalca, v obeh primerih na stroške uporabnika.
Zemeljska dela pri izvedbi priključnega cevovoda lahko izvede uporabnik
sam ali za uporabnika drug za to usposobljen in registriran izvajalec
gradbenih del oziroma druga oseba v skladu z ZGO-1, pri čemer je
potrebna zakoličba s strani upravljavca in obvezen nadzor nad
opravljenimi deli. |
|
(4) Na
osnovi izpolnjene vloge in predložene dokumentacije upravljavec opravi
ogled, odkaže točno mikrolokacijo trase priključka in izdela ponudbo ter
pogodbo za izvedbo priključka. Pogodba zajema tiste storitve, za katere
investitor ni obvestil upravljalca, da jih bo opravil preko drugega za
to usposobljenega in registrirana izvajalca gradbenih del oziroma druge
osebe v skladu z ZGO-1 pod nadzorom upravljavca. Ponudba ter pogodba
vselej zajema tiste postavke, ki so v pristojnosti upravljalca, to je
ogled lokacije, odkaz trase priključka, izvedba tlačnega preizkusa,
izdelavo geodetskega posnetka priključka, vnos priključka v zbirni
kataster gospodarske javne infrastrukture in druge evidence ter druge s
temi storitvami povezane stroške. Vsi stroški zakoličbe, izdelave
priključka in geodetskega posnetka bremenijo uporabnika in se zaračunajo
po veljavnem ceniku upravljavca. |
|
(5) Priključitev na vodovodni sistem se izvede ko: |
|
– so
izpolnjeni vsi pogoji iz soglasij, |
|
– plačan
račun po pogodbi za izvedbo priključka, |
|
– uspešno izveden tlačni preizkus ter izdelan geodetski posnetek
priključka, |
|
– je
sklenjena pogodba o dovolitvi služnosti za vzdrževanje (dostop, gradnja,
obratovanje, vzdrževanje, nadzor in obnove) vodovodnega priključka za
čas obratovanja priključka med upravljavcem ter investitorjem ter
notarsko overjen podpis investitorja, |
|
– v
primerih ko ima objekt več kot tri stanovanjske oziroma poslovne enote,
lastnik upravljavcu predloži projekt internih vodovodnih instalacij. |
|
|
|
85. člen |
|
(postopek za ukinitev priključka) |
|
(1) Ukinitev je lahko začasna ali trajna. Trajno se priključek na
vodovod lahko ukine v primerih odstranitve stavbe ali inženirskega
objekta, oziroma v primeru, če se v stavbi ali gradbenem inženirskem
objektu ne zadržujejo ljudje in se pitna voda ne uporablja za oskrbo
živali. |
|
(2) Za
trajno ukinitev priključka je potrebno soglasje upravljavca, ki ga le-ta
izda na podlagi pisnega zahtevka lastnika ali lastnikov (vseh)
priključka. Trajna ukinitev se izvede na navezavi priključka (glavnem
vodu). Vsi stroški ukinitve bremenijo lastnika. |
|
(3) Trajno ukinitev lahko izvede samo upravljavec, in sicer tako, da: |
|
– fizično odstrani priključni ventil in cev, vključno z demontažo
vodomera, |
|
– izbriše priključek iz katastra, |
|
– vnese
v evidenco uporabnikov ukinitev priključka. |
|
(4) V
primeru, da uporabnik odjemnega mesta začasno ne potrebuje, ga lahko na
podlagi soglasja upravljavca na svoje stroške začasno odklopi. |
|
|
|
VII.
NADZOR, TEHNIČNI PREGLED IN PREVZEM |
|
|
|
7.1.
Nadzor |
|
|
|
86. člen |
|
(1) Za
vse novozgrajene vodovodne objekte in opremo, ki se vključujejo v
vodovodni sistem, za vse vrste posegov na obstoječih vodovodnih
napravah, za izvajanje del v varovalnih pasovih kot tudi za vsa dela, ki
lahko vplivajo na vodovodne naprave, je med celotno gradnjo oziroma
izvajanjem posegov obvezen nadzor upravljavca. Če pripravo in celoten
potek investicije vodi upravljavec, je obseg nalog in odgovornosti
nadzornika določen z veljavnimi predpisi. |
|
(2) V
primerih, ko investicije ali izvajanja posegov ne vodi upravljavec, je
nadzor upravljavca nad deli, ki so navedena v prejšnjem odstavku prav
tako obvezen, in sicer kot upravljavski nadzor, ki ga mora naročiti in
plačati investitor. Ta obsega kontrolo skladnosti in kvalitete del glede
na projektno dokumentacijo in veljavne predpise, ne obsega pa nalog
finančnega nadzora, odgovornosti v zvezi s terminskim planom,
koordinacijo del, varstvom in zdravjem pri delu. |
|
(3) Izvajalec nadzora je dolžan poklicati pooblaščenega predstavnika
upravljavca v vseh primerih iz prvega odstavka tega člena, še zlasti pa: |
|
– pri
izvedbi posteljice, |
|
– pri
zasipu cevovoda 30 cm nad temenom cevi, |
|
– pri
tlačnem preizkusu cevovoda, |
|
– pri
dezinfekciji cevovoda. |
|
(4) Priključitev novozgrajenega vodovoda na vodovodno omrežje lahko
izvede le upravljavec. |
|
|
|
7.2.
Tehnični pregled |
|
|
|
87. člen |
|
(tehnični pregled) |
|
(1) Tehnični pregled za pridobitev uporabnega dovoljenja je preverjanje
izpolnitve zahtev upravljavca danih s soglasji in pogoji tega pravilnika
ter ga opravi pooblaščeni predstavnik upravljavca na ogledu, razpisanem
s strani upravnega organa. |
|
(2) Pred
izvedbo tehničnega pregleda za pridobitev uporabnega dovoljenja ali
kadar pridobitev uporabnega dovoljenja ni predpisana (obnova cevovodov,
vodovodnih objektov in podobno) je potrebno izvesti interni tehnični
pregled. Organizacija internega tehničnega pregleda je naloga
odgovornega nadzornika. Pri internem tehničnem pregledu sodelujejo
predstavniki investitorja, nadzora, upravljavca, izvajalca in na zahtevo
investitorja tudi projektant. Vse ugotovitve se dokumentirajo v
zapisniku, kjer se ugotovi ali je izgrajena komunalna infrastruktura
zgrajena v skladu s tehnično dokumentacijo in dovoljenji. |
|
(3) Po
odpravljenih morebitnih ugotovljenih pomanjkljivostih izvajalec del in
nadzornik podpišeta izjavo o odpravi pomanjkljivosti, katera je osnova
za primopredajo. |
|
|
|
7.3.
Prevzem |
|
|
|
88. člen |
|
(1) Občina novozgrajeni vodovod z vsemi pripadajočimi objekti in
napravami preda v upravljanje upravljalcu. |
|
(2) Za
prenos v upravljanje novozgrajenega vodovoda morajo biti izpolnjeni
naslednji pogoji: |
|
– vodovod mora imeti vso potrebno dokumentacijo (kataster, evidenco
priključkov in hidrantov, evidenco osnovnih sredstev in njihove
vrednosti), |
|
– vsi
vgrajeni obračunski vodomeri morajo biti pregledani in žigosani skladno
z veljavno zakonodajo oziroma jih je potrebno zamenjati, |
|
– postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o
primopredaji (tehnična dokumentacija). |
|
|
|
7.4.
Hramba dokumentacije |
|
|
|
89. člen |
|
(1) Nadzornik je odgovoren za zagotovitev vse dokumentacije, nastale pri
izgradnji objektov in naprav vodovodnega omrežja. |
|
(2) Kompletna dokumentacija (tehnična in ekonomska) glede objektov in
naprav vodovodnega omrežja se preda investitorju, ki je odgovoren za
hrambo, varovanje, izdajanje in izločanje tehnične in projektne
dokumentacije. |
|
(3) Investitor je dolžan upravljavcu predati en izvod dokumentacije. |
|
|
|
90. člen |
|
Predana
projektna in tehnična dokumentacija mora biti kompletna, urejena po
sklopih in popisana skladno z veljavno zakonodajo, ki ureja področje
ravnanja z arhivskim in dokumentarnim gradivom ter arhiviranjem gradiva. |
|
|
|
VIII.
OBRATOVANJE VODOVODA |
|
|
|
91. člen |
|
(1) Upravljavec mora nadzirati in upravljati z vodovodnim sistemom v
duhu dobrega gospodarja ter izvajati ukrepe za zagotavljanje nemotene
oskrbe s pitno vodo. V sklopu vzdrževanja mora s preizkusi in analizo
vodovodnega sistema ugotavljati netesnost cevovodov in ostalih elementov
z namenom zmanjševanja izgub vode ter prekinitev pri oskrbi s pitno
vodo, ohranjati funkcionalnost vodovodnih objektov in naprav,
preprečevati negativne posledice na okolju in zagotavljati zdravo pitno
vodo. |
|
(2) Nadzor obsega meritve pretokov in tlakov, ugotavljanje zanesljivosti
obratovanja in ostale obratovalne kontrole ter nadzor nad kakovostjo in
ustreznostjo pitne vode pri uporabnikih. |
|
(3) V ta
namen se uporablja ročne in avtomatizirane postopke, odvisno od tehnične
opremljenosti posameznih delov sistema ter redne in izredne analize
zdravstvene ustreznosti pitne vode. |
|
(4) Upravljavec mora z uporabo sistema nadzora in daljinskega
upravljanja redno spremljati delovanje ter izvajati ukrepe za
zagotavljanje nemotene oskrbe s pitno vodo. Z rednim nadzorom in
pregledi objektov ter naprav vodovodnega sistema se morajo izvajati
ukrepi za preprečevanje oziroma zmanjšanje možnosti nastanka okvar ter
posledično prekinitev v dobavi pitne vode. |
|
(5) Za
elemente, kot so črpalke, armature in električna oprema je potrebno
izvajati plansko preventivno vzdrževanje. Plani predvidenih vzdrževalnih
del, zamenjave in obnove vkopanih delov sistema morajo biti opravljeni v
skladu z veljavno zakonodajo. Za izvajanje vzdrževalnih del na strojnih
in električnih instalacij mora biti zagotovljeno ustrezno usposobljeno
osebje. |
|
(6) Upravljavec izvaja in vzdržuje interni nadzor po načelih sistema
HACCP, da bi zagotavljal in varoval zdravstveno ustreznost pitne vode. V
ta namen izvaja spremljajoče higienske programe kot preventivne
aktivnosti v vseh fazah in procesih, kjer obstaja neposreden stik s
pitno vodo ali morebiten posredni vpliv na zdravstveno ustreznost pitne
vode ali varnost oskrbe s pitno vodo. HACCP in spremljajoči higienski
programi so podrobneje definirani v internih dokumentih upravljavca. |
|
(7) Spoštovanje zahtev internega zdravstvenega nadzora je obvezujoče
tudi za vse tiste, ki kot zunanji izvajalci lahko pri svojem delu
posredno ali neposredno vplivajo na zdravstveno ustreznost pitne vode
ali varnost oskrbe s pitno vodo. |
|
(8) Kakovost pitne vode iz vodovodnega sistema mora ustrezati zahtevam
veljavne zakonodaje, upoštevati pa je treba tudi smernice EU. |
|
(9) Končni namen vode (zdravstveni, protipožarni, tehnološki) je
kriterij za določanje kakovosti vode. Voda, ki je namenjena samo za
protipožarni namen ali za tehnološke potrebe je lahko slabše kakovosti
od predpisane za pitno vodo, če se dobavlja po posebnem ločenem
vodovodnem sistemu. |
|
(10) Voda iz vodovodnega sistema mora na uporabnikovem priključki
ustrezati kakovosti za pitno vodo. Uporabnik je dolžan zagotoviti, da se
kvaliteta v interni instalaciji ne poslabša. |
|
(11) Materiali, iz katerih so izdelani elementi vodovodnega sistema,
vključno s tesnili in premazi, ki pridejo v stik z vodo, ne smejo glede
fizikalnih, kemijskih ali mikrobioloških lastnosti vplivati na kakovost
pitne vode, kar mora biti potrjeno z ustreznimi dokazili. |
|
|
|
IX.
KATASTER VODOVODNEGA SISTEMA |
|
|
|
92. člen |
|
(vodenje
katastra vodovodnega sistema) |
|
(1) Vodenje in vzdrževanje katastra vodovodnega sistema obsega
spremljanje in ugotavljanje sprememb, ki nastanejo pri novogradnjah,
rekonstrukcijah in popravilih vodovodnega omrežja. |
|
(2) Izvedene spremembe na vodovodnem sistemu morajo biti obdelane v
obliki elaborata katastra vodovodnega sistema in elaborata za potrebe
upravljavca, ki ga izdela izvajalec del za potrebe evidentiranja v
geografskem informacijskem sistemu upravljavca. Izvajalec del poskrbi za
vnos novozgrajene infrastrukture v kataster gospodarske javne
infrastrukture (GJI). |
|
(3) Investitor mora predati upravljavcu elaborat za potrebe
evidentiranja v geografskem informacijskem sistemu (GIS) upravljavca in
za potrebe vzdrževanja. Upravljavec izvaja tudi nadzor nad vnosom
novozgrajene infrastrukture v kataster GJI. |
|
|
|
93. člen |
|
(elaborat katastra vodovodnega sistema) |
|
(1) Elaborat katastra vodovodnega sistema mora biti izdelan skladno z
veljavno zakonodajo in dodatnimi zahtevami upravljavca. Izdelan mora
biti v analogni in digitalni obliki (v koordinatnem sistemu D48/GK in v
koordinatnem sistemu D96/TM), medij za posredovanje podatkovnih nizov je
CD (zgoščenka), USB ključ ali drug ustrezen medij. Elaborat mora poleg
zakonsko določenih elementov vsebovati tudi: |
|
– certifikat, |
|
– terensko skico meritev z označenimi številkami detajlnih točk,
geodetsko mrežo in globino cevovoda (+, –) z detajli v večjem merilu, |
|
– računsko obdelavo, spiske in datoteke, |
|
– načrt
v analogni in digitalni obliki (dwg format), ki vsebuje geodetski
posnetek terena in vodovodnega sistema z vsemi pripadajočimi elementi,
označbami in podatki (cevovod, oprema, objekti vodovodnega sistema,
ostali objekti, frontne mere, DKN), |
|
– fotografije jaškov, cevovodov, križanj vodov, vozlišč, detajlov itn. v
jpg formatu. |
|
(2) Geodetske meritve morajo biti izvedene pred zasutjem vodovodnega
omrežja. Pri geodetski izmeri morajo biti zajeti vsi spoji in lomi
cevovoda, vsa oprema ter objekti. Zajeti je potrebno tudi
karakteristične objekte, od katerih je potrebno izmeriti fronte do
lomnih točk cevovoda, opreme in objektov cevovoda. Relacijske tabele
(atribut vrsta vozlišča in atribut snemano) so na razpolago pri
upravljavcu vodovodnega sistema. |
|
|
|
94. člen |
|
(elaborat za potrebe upravljavca) |
|
(1) Elaborat za potrebe upravljavca je dodatek k elaboratu katastra
vodovodnega sistema, ki je namenjen upravljavcu za potrebe obratovanja
in vzdrževanja vodovodnega sistema. |
|
(2) Obvezna vsebina elaborata: |
|
– tehnično poročilo, |
|
– pregledna načrta: topografski in katastrski načrt v ustreznem merilu z
vrisanim vodovodnim sistemom in vsemi pripadajočimi elementi: cevovodi,
priključni vodi, odtoki, oprema (zasuni, sekcijski zasuni, hidranti
itn.), objekti (VH, RAZ, jaški itn.), izpisi (kota terena, kota temena
ali globina, vmesna razdalja), |
|
– skica
montaže z označbami montažnih shem, |
|
– montažne sheme, |
|
– CD s
skenogramom celotnega elaborata v tif multifile ali pdf formatu. |
|
|
|
X.
VAROVANJE OBJEKTOV |
|
|
|
95. člen |
|
(1) Izvajanje varne oskrbe s pitno vodo zahteva varovanje objektov in
naprav vodovoda pred poseganjem nepooblaščenih oseb, vandalizmom in
drugimi nezakonitimi aktivnostmi. Varovanje mora biti izvedeno tako, da
je onemogočen dostop do vodovodnih objektov in opreme ali kakršnokoli
škodljivo delovanje živali ali nepooblaščenih oseb. |
|
(2) V
splošnem se podzemni sistem šteje kot varen, posebno pozornost pa je
potrebno nameniti nadzemnim delom opreme. Možnost onesnaženja pitne vode
mora biti zmanjšana na minimalno stopnjo. Varovanje vseh pomembnejših
objektov mora biti obdelano s projektno dokumentacijo. |
|
(3) Tehnično se varuje vsa črpališča, prečrpališča, vodohrane in
razbremenilnike tako, da je možen nadzor vstopa na varovano območje.
Objekti vodovodnega sistema morajo biti ograjeni z žično ograjo višine 2
m. Žična ograja naj bo izdelana iz materialov, ki zagotavljajo
obstojnost pred vremenskimi vplivi. Nosilni elementi ograje morajo biti
iz betonskih, aluminijastih ali pocinkanih stebričkov in primerno
temeljeni na terenu, ki mora biti predhodno ustrezno utrjen. Vrata v
ograji morajo biti izvedena tako, da jih je možno zakleniti s patentnim
cilindričnim vložkom oziroma obešanko upravljavca. Ograja mora biti
praviloma oddaljena od vznožja nasipa najmanj 1 m. |
|
|
|
XI.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
|
96. člen |
|
Obstoječe stanje naprav, oprema in elementi vodovodnega sistema, ki so
že v upravljanju upravljavca in niso grajeni oziroma vgrajeni v skladu s
tem pravilnikom, ne ogrožajo pa delovanja vodovodnega sistema niti v
tehničnem niti v zdravstvenem smislu, se sanirajo postopoma v roku, ki
ga dopušča letno planiranje sredstev za vzdrževanje in investicije. |
|
|
|
97. člen |
|
Naprave,
za katere odgovarja uporabnik in niso skladne z določili tega
pravilnika, ni pa ogrožena varnost oskrbe s pitno vodo, so uporabniki
dolžni sanirati postopoma ob izvedbi obnove objekta oziroma internega
vodovodnega omrežja. |
|
|
|
98. člen |
|
(1) Uporabniki so v skladu s sprejetim letnim načrtom upravljalca ob
zamenjavi hišnih priključkov, obnovi napajalnega omrežja ali v drugih
utemeljenih primerih na zahtevo upravljavca dolžni omogočiti prestavitev
merilnega mesta iz objektov v merilne jaške izven objekta. |
|
(2) Uporabnik ima pravico podati pobudo k vključitvi njegovega merilnega
mesta v načrt za prihodnje leto. |
|
(3) Novo
lokacijo merilnega mesta, ki mora biti čim bližje sekundarnem cevovodu,
določita skupno uporabnik in predstavnik upravljavca. Upravljavec nosi
stroške izvedbe merilnega jaška in prestavitve vodomera, morebitne druge
stroške povezane s prestavitvijo interne inštalacije za merilnim mestom
pa krije uporabnik. |
|
|
|
99. člen |
|
Vsa
soglasja izdana do dneva uveljavitve tega pravilnika ostanejo v veljavi,
pri izvedbi pa je potrebno upoštevati tudi določila tega pravilnika. |
|
|
|
100. člen |
|
Ta
pravilnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
|
XII.
GRAFIČNE PRILOGE |
|
|
|
101. člen |
|
Skice
št. 1, 2a, 2b, 3a in 3b se nahajajo v prilogi in so sestavni del
predmetnega pravilnika. |
|
|
|
Št.
355-7/2016-3 |
|
Trebnje, dne 29. septembra 2016 |
|
|
|
Župan |
Občine Trebnje |
Alojzij Kastelic l.r. |
|
|
Skica 1 |
|
Skica
2a |
|
Skica
2b |
|
Skica
3a |
|
Skica
3b |
|
|
|
Pravilnik o spremembah Tehničnega pravilnika o javnem vodovodu v Občini
Trebnje (Uradni list Republike Slovenije, št. 87/2022) vsebuje naslednjo
končno določbo: |
|
|
|
2. člen |
|
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
|