Na podlagi 61. in 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) ter 14. in 15. člena Statuta Občine Vodice (Uradni list RS, št. 49/95, 31/98, Uradno glasilo Občine Vodice, št. 2/98, 7/98, 15/04, 6/05 in Odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-250/98) je Občinski svet Občine Vodice na 16. redni seji dne 1. 9. 2008 sprejel

ODLOK

o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za razširitev ureditvenega območja ŠS14/6-1 (Torovo)

I. UVODNE DOLO:BE

1. člen

S tem Odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje urejanja ŠS14/6-1 Torovo (v nadaljevanju OPPN), ki ga je v novembru 2007 izdelalo podjetje Matrika, Andrej Novak, s. p., pod številko projekta 01-2005/A. Odgovorni projektant projekta je David Ševerkar, u.d.i.a., IZS A - 0614.

2. člen

Sestavni deli odloka so:

I. Besedilni del

1.1 Besedilo Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu

II. Grafični del

1.2.1 Izsek iz kartografskega dela prostorskega plana M 1:5000

1.2.2 Aerofoto posnetek M 1:5000

1.2.3 Izsek iz katastrskega načrta M 1:2880

1.2.4 Načrt ureditve območja M 1:500

1.2.5 Zakoličbeni načrt in lega objektov na zemljišču M 1:500

1. Spisek zakoličbenih točk novih parcel

2. Spisek zakoličbenih točk objektov

1.2.6 Zbirna karta komunalnih vodov s prometno ureditvijo M 1:500

1. Prerezi cestnega prostora M 1:100

1.2.7 Načrt krajinske zasnove M 1:500

1.2.8 Značilni prerezi M 1:500

III. Priloge:

- povzetek za javnost,

- izsek iz dolgoročnega plana občine za obdobje 1986-2000 M 1:5000,

- obrazloŽitev občinskega podrobnega prostorskega načrta,

- seznam strokovnih podlag za območje urejanja,

- smernice in mnenja pristojnih organov in organizacij,

- ocena stroškov investicije,

- geodezija: - seznam parcel,

- seznam koordinat lomnih točk zemljišča, namenjenega za gradnjo,

- seznam koordinat objektov.

3. člen

Ureditveno območje je omejeno od roba obstoječe zazidave na vzhodu in se proti severu zaključi skladno z zaključkom obstoječe strnjene zazidave. Na zahodu meji na kmetijske površine, proti jugu pa se meja predmetnega območja poravna z robom obstoječega ureditvenega območja. Deljeno je v dva sklopa; severno od lokalne ceste, ki prečka naselje Torovo v smeri jugozahod-severovzhod, površine 0,4 ha in juŽno od navedene poti v izmeri 0,85 ha. Celotno območje predmetne širitve obsega 1,2 ha in zajema območje parcelnih št. 198/1, 205/6, 205/5, 205/9 in 205/10 k. o. Zapoge ter del parcel 208/1, 209/1 in 778/0 k. o. Zapoge, kar je razvidno iz zemljiškokatastrskega prikaza.

II. SKUPNA DOLO:ILA

4. člen

Območje urejanja je namenjeno gradnji stanovanjskega naselja v zelenju, ureditvi javnih tlakovanih in zelenih površin ter gradnji komunalne, prometne in energetske infrastrukture.

5. člen

Posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente, ki imajo naslednji pomen:

- Gradbena meja (GM) je linija, ki je novo grajeni objekti ne smejo preseči, lahko pa se je dotikajo z zunanjo linijo fasade ali pa so odmaknjeni od nje v notranjost.

- Gradbena meja predstavlja zahtevani varnostni odmik nameravane gradnje stanovanjskega naselja v nadzorovanem pasu obstoječih prenosnih plinovodov R29 in R29/1.

- Objekti ne smejo presegati gradbene meje (skrajna točka gabarita objekta) niti s funkcionalnimi elementi, kot so napušči, nadstreški, balkoni, loggie, nastopne stopnice, komunikacijska jedra, vhodi, vetrolovi, razširjeni temelji, klet in podobno.

- Hmax je največja višina objekta, merjena od kote finalnega tlaka v pritličju do najvišje točke objekta.

- Hv, max je višina venca ali višinska kota kapi, merjena od kote finalnega tlaka v pritličju.

- Hp je največja višina pritličnih delov objekta, merjena od kote finalnega tlaka v pritličju do najvišje točke objekta.

- Tlorisni gabariti objektov so maksimalni. Dovoljena so odstopanja v notranjost tlorisa (objekti so lahko manjši); toleranca - 2 m.

Meje zemljišč, namenjenih za gradnjo, gradbena meja in tlorisni gabariti objektov so razvidni iz karte ‘Zakoličbeni načrt in lega objektov na zemljišču’, list št. 1.2.5.

6. člen

Posegi na obstoječih objektih in ob njih

Na območju urejanja Torovo ŠS14/6-1 ni obstoječih objektov, zato tudi ni navedenih določil s tem v zvezi.

7. člen

Vrste posegov na zemljiščih, namenjenih za gradnjo

Na posameznem zemljišču, namenjenem za gradnjo, so dovoljeni:

- gradnja enostanovanjske stavbe;

- izraba dela objekta (največ 50 %) za mirno poslovno ali storitveno dejavnost brez motečega vpliva izven parcele;

- postavitev pomoŽnih objektov, kot so nadstrešnice, pergole in senčnice;

- urejanje odprtih površin ob objektu.

V sklopu zunanje ureditve ob objektih je dopustna tudi izvedba odprtih bazenov.

8. člen

Oblikovanje novogradenj

Predviden je en tip objekta s tremi različnimi načini orientacije slemena. Vsi trije objekti v 1. sklopu so orientirani v smeri vzhod-zahod, objekti v 2. sklopu pa v smeri severozahodjugovzhod.

Pri oblikovanju novogradenj je treba upoštevati naslednje pogoje:

- objekti morajo upoštevati regulacijske elemente, določene v 5. členu Odloka;

- etaŽnost objektov je P+M;

- višina kolenčnega zidu je največ 1,8 m;

- dimenzije objektov so 12 m x 16 m, lahko pa so tudi manjši;

- objekti v 1. sklopu območja OPPN imajo vkopano klet, pri ostalih objektih pa je podan pogoj, da če se klet izvede, je le-ta vkopana. Pri izvedbi kleti je treba upoštevati prisotnost talne vode in stoletne poplavne vode;

- višina kota kapi (Hv) je 3,40 m nad koto finalnega tlaka v pritličju, toleranca je mogoča navzdol.

Lega objektov, horizontalni gabariti so prikazani na karti ‘Zakoličbeni načrt in lega objektov na zemljišču’, list št. 1.2.5, etaŽnost objektov pa je razvidna iz karte ‘Značilni prerezi’, list št. 1.2.8.

9. člen

Oblikovanje pomoŽnih objektov

Ob vseh objektih so predvideni pomoŽni objekti:

- višina pomoŽnih objektov hmax = 3,5 m;

- pomoŽni objekti so grajeni kot prostostoječi objekti;

- pomoŽni objekti morajo biti po oblikovanju in materialih skladni z osnovnim objektom;

- strehe pomoŽnih objektov so dvokapnice.

10. člen

Postavitev začasnih objektov

Začasni objekti in naprave, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, se lahko postavijo na javnih površinah.

Postavljeni morajo biti tako, da dopolnjujejo javni prostor in ne ovirajo vzdrŽevanja komunalnih naprav in prometnih objektov.

Po njihovi odstranitvi se mora na zemljišču vzpostaviti prvotno stanje.

11. člen

Določanje zemljišč, namenjenih za gradnjo

V grafičnem delu OPPN so določena zemljišča namenjena za gradnjo. Minimalna velikost posameznega zemljišča, namenjenega za gradnjo, je 731 m2.

Parcelacije, prikazane v grafičnem delu, ni dovoljeno spreminjati.

Pozidanost zemljišča, namenjenega za gradnjo (osnovni objekt in pomoŽni objekti), v nobenem primeru ne presega 30 % površine omenjenega zemljišča.

PomoŽni objekti so grajeni v skladu z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08).

III. POGOJI ZA ZUNANJO UREDITEV

12. člen

Javne zelene površine

Zelene površine, tako javne kot tudi privatne, se ureja po zgledu krajinske zasnove.

Na javnih zelenih površinah krajinska zasnova predvideva zatravitev in ureditev niŽjega drevoreda. Ob dostopni cesti se na juŽnem delu 1. (severnega) sklopa objektov zasadi enoredni drevored z izbrano vrsto z nekoliko manjšim habitusom – Rhus Typhina, ista vrsta dreves pa se zasadi dvoredno tudi ob napajalnih cestah B in C. Ob dostopni cesti v 2. (juŽnem) sklopu objektov se zasadi enoredni drevored z izbrano drevesno vrsto Acer Campestre.

Za zatravitev javnih zelenih površin se uporabi travna mešanica za trate v krajini. Primerne travne vrste za omenjeno semensko mešanico so na primer Cynodon dactylon (-25 % deleŽ v mešanici), Festuca ovina (-20 % deleŽ v mešanici), Poa nemoralis (-10 % deleŽ v mešanici).

Za izvajanje krajinske tehnike so za zgled nemške din norme:

- nemška norma DIN 18916: priprava rastišča, sajenje in vzdrŽevanje rastlin v krajini;

- nemška norma DIN 18915: vegetacijska tehnika v krajinski gradnji - zemeljska dela.

Urejanje javnih zelenih površin je prikazano na karti ‘Načrt krajinske zasnove’, list št. 1.2.7.

13. člen

Privatne zelene površine

Glede privatnih zelenih površin je treba upoštevati, da se zatravijo in ozelenijo z avtohtonimi, lahko pa tudi tujerodnimi vrstami, ki pa naj bodo prezimnotrdne. Nabor rastlin, ki ga predlaga krajinska zasnova, ni pogoj, je pa priporočljiv. Ob robu parcel se zasadi avtohtona vegetacija; rastline, primerne za Živo mejo, so navedene v seznamu rastlin. Za ureditev Žive meje se ne uporablja stebrastih iglavcev, kot so paciprese, brini in podobno. Krajinska zasnova je za privatne površine zasnovana tako, da je na jugozahodni strani objektov večja odprta zelena površina, kar omogoča maksimalno osončenost objektov in moŽnost za naknadno ureditev bivalnega vrta.

Za zatravitev privatnih zelenih površin se uporabi travna mešanica za uporabne trate. Primerne travne vrste za omenjeno semensko mešanico so naprimer Agrostis tenuis (-10 % deleŽ v mešanici), Festuca rubra Fallax (-20 % deleŽ v mešanici), Poa compressa (-5 % deleŽ v mešanici).

Za izvajanje krajinske tehnike so za zgled nemške din norme:

- nemška norma DIN 18916: priprava rastišča, sajenje in vzdrŽevanje rastlin v krajini;

- nemška norma DIN 18915: vegetacijska tehnika v krajinski gradnji - zemeljska dela.

Urejanje privatnih zelenih površin je prikazano na karti ‘Načrt krajinske zasnove’, list št. 1.2.7.

14. člen

Tlakovane površine

Vse cestne površine in pločnik so asfaltirani. Individualni dovozi med objekti in pomoŽnimi objekti ter pas okrog objektov širine 1 m se tlakujejo s tlakovci v naravnih odtenkih ali z naravnimi materiali. Tlakovane površine ob posameznem objektu so enotne in nikakor ne kombinacija večih načinov tlakovanja.

15. člen

Posegi v teren

Posegi v teren niso predvideni, če pa se jih izvaja, naj bo to z blagimi nakloni, brez višjih opornih zidov (dovoljeni so oporni zidovi do višine 0,3 m).

16. člen

Ograje

Ograje ob meji parcel so lahko Žive meje, prosojne lesene ograje ali lahke kovinske ograje na nizkem parapetnem zidu (max. dovoljena višina 30 cm) in vmesnimi nosilnimi elementi max. širine 10 cm. Ograje imajo enotno višino 1,50 m - merjeno skupaj s parapetnim zidom. V sklopu ograje se ob cesti na mestih, ki so označena v grafičnih prilogah, izvedejo individualni energetskokomunalni priključki. V projektni dokumentaciji PGD in PZI za komunalno ureditev območja se izdela načrt za tipski element, ki zajema nišo z nadstrešnico za postavitev posode z odpadki in na vsaki strani niše komunalni steber za vgradnjo priključnih omaric za elektriko, telefon in CATV.

IV. POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE

17. člen

Ceste

Glavni uvoz v območje urejanja je iz lokalne ceste, na katero se priključuje dostopna cesta. Na slednjo se priključujejo tri napajalne ceste, ki se direktno navezujejo na dvorišča in omogočajo dostop do objektov.

Dostop do objektov je urejen z naslednjimi cestami:

- dostopna cesta, okvirna dolŽina 143 m;

- napajalna cesta A, okvirna dolŽina 31 m;

- napajalna cesta B, okvirna dolŽina 33 m;

- napajalna cesta C, okvirna dolŽina 33 m.

Dovozi do parcel so urejeni preko uvozov, minimalne širine 5.0 m.

Prečni prerezi dostopnih in napajalnih cest:

- dostopna cesta: 5,0 m, enostranski pločnik, širine 1,5 m, asfalt, obroba: granitni robniki;

- napajalna cesta A: 5,5 m, asfalt, obroba: ograje parcel;

- napajalna cesta B: 5,5 m, enostranski pločnik, širine 1,5 m, asfalt, obroba: ograje parcel;

- napajalna cesta C: 5,5 m, enostranski pločnik, širine 1,5 m, asfalt, obroba: ograje parcel;

Prometna infrastruktura in prerezi cestnega prostora so razvidni s kart ‘Zbirna karta komunalnih vodov s prometno ureditvijo’, list št. 1.2.6 in ‘ Prerezi cestnega prostora’, list št. 1.2.6.1.

18. člen

Mirujoči promet

Na vsakem zemljišču, namenjenem za gradnjo, je treba zagotoviti zadostno število parkirnih mest v skladu z naslednjima normativoma:

- najmanj tri parkirna mesta na stanovanjsko enoto,

- za storitvene ali poslovne dejavnosti eno parkirno mesto na 30 m2 površine.

Promet za pešce

Ob dostopni cesti in napajalnih cestah B in C se enostransko izvede nivojsko ločeni hodnik za pešce, ki mora biti izveden brez grajenih ovir tako, da jih lahko uporabljajo funkcionalno ovirane osebe.

V. POGOJI ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE

19. člen

Objekti v območju urejanja morajo biti priključeni na omreŽja in objekte gospodarske infrastrukture za oskrbo z vodo, odvajanje odpadnih in padavinskih vod, za oskrbo z električno energijo in na telekomunikacijsko omreŽje.

20. člen

Primarno ali sekundarno komunalno in energetsko omreŽje mora potekati po javnih površinah v cestnem telesu ali ob njem.

Gradnja komunalnih naprav in ceste mora potekati usklajeno.

Dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih vodov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora, vendar le znotraj parcele predvidenih cest.

Trase komunalnih vodov so razvidne s karte ‘Zbirna karta komunalnih vodov s prometno ureditvijo’, list št. 1.2.6.

21. člen

Vodovod

Obstoječi vodovod poteka po trasi lokalne ceste v Torovem (smer sever-jug). Za nove objekte se izvedejo vodi po dostopni in vseh treh napajalnih cestah (A, B in C). Do zemljišča, namenjenega za gradnjo, 01 se vod izvede po zemljišču, namenjenem za gradnjo, 02. Vsi vodi se napajajo iz obstoječega vodovodnega omreŽja.

OmreŽje je treba dimenzionirati za potrebe sanitarne vode ter poŽarne zaščite. Hidrantno omreŽje se izvede s podzemnimi hidranti na sanitarnem vodovodu.

22. člen

Kanalizacija

Kanalizacija je v obravnavnem območju zasnovana v ločenem sistemu. Obstoječe kanalizacije za komunalne odpadne vode na tem območju ni.

Vse komunalne odpadne vode se bodo preko novo načrtovane javne kanalizacije vodile v tipsko malo komunalno čistilno napravo.

Za odvajanje odpadne padavinske vode se v cestnih odsekih izvede kanalizacija za padavinske odpadne vode, ki se zbere v za to predvidenem zadrŽevalniku.

Pred ponikanjem morajo biti odpadne padavinske vode očiščene do te mere, da bodo ustrezale Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaŽenja.

Padavinske odpadne vode z javnih utrjenih površin se mora odvajati preko lovilca olj v načrtovano kanalizacijo za padavinske odpadne vode.

Voda iz male čistilne naprave in iz zadrŽevalnika odpadnih padavinskih vod se ponika preko ponikovalnega vodnjaka.

23. člen

Elektrika

Elektrika za spodnjih šest objektov se po kabelski kanalizaciji napelje iz transfomatorske postaje v Torovem. Za napajanje objektov se izvede nizkonapetostni kabelski priključni vod tako, da se uvleče v predvideno kabelsko kanalizacijo, ki bo razcepljena v naselju pod dovozno cesto.

Elektrika za zgornje tri objekte se zagotovi s priklopom na obstoječe omreŽje na območju parcelne št. 203/0 k. o. Zapoge.

Na določenem odseku se obstoječa trasa elektrovoda ukine, na določenem odseku pa se prestavi.

V primeru, da se pri izdelavi projektov za prestavitev, ukinitev in novo načrtovano traso električnega omreŽja ugotovi boljša rešitev, kot je prikazana na karti 1.2.6, je moŽno trase spremeniti in prilagoditi glede na ugodnejšo varianto.

Merilne omarice se vgradijo v individualne energetskokomunalne priključke, urejene na označenih mestih v sklopu obcestnih ograj.

Obstoječe in predvidene trase elektrovodov so razvidne s karte ‘Zbirna karta komunalnih vodov s prometno ureditvijo’, list št. 1.2.6.

24. člen

Telefon

Predvidena je vključitev naselja v obstoječe telekom omreŽje, ki poteka po javni poti v Torovo. Izvede se 2-cevna kabelska kanalizacija s kabelskimi jaški. Ena cev je predvidena za telekom omreŽje in ena za CATV. Telekom omreŽje se dimenzionira na dva priključna para na stanovanjsko enoto. Telefonske omarice so predvidene v individualnih energetsko-komunalnih priključkih, urejenih na označenih mestih v sklopu obcestnih ograj.

25. člen

Javna razsvetljava

Javne površine so osvetljene s svetilkami javne razsvetljave.

Javna razsvetljava se napaja iz obstoječega sistema javne razsvetljave.

Za javno razsvetljavo je treba predvideti tipske svetilke in nosilce svetilk skladno s tipizacijo opreme in naprav javne razsvetljave.

VI. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA

26. člen

V območju se lahko opravljajo le take dejavnosti, ki ne vplivajo negativno na bivalno okolje sosednjih objektov in ne povzročajo večjih emisij škodljivih snovi v zrak, vodotoke in tla, kot so določene z zakoni in predpisi.

Varstvo vode

Pred ponikanjem morajo biti odpadne meteorne vode očiščene do te mere, da ustrezajo Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaŽenja.

Varstvo pred hrupom

Območje obravnave je skladno z določili Uredbe o hrupu v naravnem in Življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95, 66/96) razvrščeno v območje II. stopnje varstva pred hrupom.

Odpadki

Komunalni odpadki se zbirajo ločeno na predvidenem eko otoku, ostali komunalni odpadki pa v smetnjakih, ki so nameščeni v prostoru za individualni energetsko-komunalni priključek na vsaki parceli v sklopu obcestne ograje. Pozicije individualnih energetsko-komunalnih priključkov so prikazane v grafičnih prilogah.

Osončenje

Zadostno osončenje bo zagotovljeno, če bodo objekti zgrajeni, kot je predvideno v zakoličbenem načrtu (‘Zakoličbeni načrt in lega objektov na zemljišču’, list št. 1.2.5).

VII. ZAŠČITA PRED POŽAROM

27. člen

Do vseh predvidenih stanovanjskih objektov znotraj obravnavanega območja je treba zagotoviti dostope in površine za delovanje intervencijskih vozil in tehnike v skladu s SIST DIN 14090 - površine za gasilce na zemljišču.

Cestišče mora biti široko najmanj 4,50 m, na mestih, predvidenih za delovanje intervencijskih vozil, mora biti najmanj 3,00 m široka utrjena površina in 2,00 m široka površina brez ovir. Poti morajo biti odmaknjene od objektov od 3,00 do 9,00 m.

Povozne površine v območju zelenic, namenjene dostopu intervencijskih vozil, morajo biti dimenzionirane na 10 t osnega pritiska.

Zasaditve ob intervencijski poti morajo biti na dovolj veliki razdalji, da omogočajo dostop za lestev gasilskega vozila do objekta.

Hidrantno omreŽje

Zgrajeno mora biti protipoŽarno hidrantno omreŽje z ustreznim številom hidrantov.

VIII. ETAPE IZVAJANJA OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA

28. člen

Izvajanje OPPN je razdeljeno na tri faze.

Prva faza vključuje izvedbo celotne komunalne in energetske infrastrukture ter prometne infrastrukture, do stopnje polaganja grobega asfalta. Pred začetkom gradnje stanovanjskih objektov mora biti infrastruktura v celoti izgrajena, zanjo mora biti pridobljeno uporabno dovoljenje in predana v uporabo Občini Vodice oziroma upravljavcu posameznega oskrbovalnega omreŽja.

Druga faza vključuje gradnjo objektov. Gradnja objektov se lahko izvaja fazno, in sicer tako da fazna gradnja pomeni gradnjo posamezne stavbe v celoti.

Tretja faza vključuje hortikulturno ureditev območja občinskega podrobnega prostorskega načrta in polaganje finalne plasti asfalta.

IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA

29. člen

V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekte je treba izdelati grafični prikaz, iz katerega mora biti jasno razvidno, da je projektna rešitev skladna z regulacijskimi elementi, določenimi z OPPN, oziroma v okviru dopustnih odstopanj.

V času gradnje je treba zagotoviti geotehnični nadzor in reden nadzor stanja obstoječih stanovanjskih objektov zaradi gradbenih posegov v njihovi bližini.

X. KONČNE DOLOČBE

30. člen

Občinski podrobni prostorski načrt je stalno na vpogled na:

- Občini Vodice,

- Upravni enoti Ljubljana, Izpostava Šiška.

31. člen

Nadzor nad izvajanjem tega Odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor in Medobčinski inšpektorat.

32. člen

Ta Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Vodice.

Številka: 011-03/2008-012

Datum: 3. 9. 2008

Župan Občine Vodice

Brane Podboršek, univ. dipl. ekon.