New Page 2

 

Na podlagi 15. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (MUV št. 11/99, 5/01, 10/02), Odloka o gospodarskih javnih službah (MUV št. 37/99, 8/02), Odloka o ustanovitvi režijskega obrata (MUV št. 9/03), je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju, na 30. redni seji, dne 25. maja 2006, sprejel

 

 

P R A V I L N I K

 

 

o projektiranju, izvedbi, uporabi in vzdrževanju javnega kanalizacijskega sistema

 

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

 

 

1. člen

 

 

(namen Pravilnika)

 

 

(1) S tem Pravilnikom se ureja način projektiranja, gradnja, uporaba in vzdrževanje javnega kanalizacijskega omrežja na območju občine Lovrenc na Pohorju, ki je v upravljanju Režijskega obrata občine Lovrenc na Pohorju.

 

 

(2) Določila tega Pravilnika se morajo upoštevati pri upravnih postopkih, planiranju, projektiranju, gradnji, rekonstrukciji, komunalnem opremljanju, vzdrževanju, upravljanju in uporabi kanalizacijskega omrežja, objektov in naprav.

 

 

(3) Določila tega Pravilnika se morajo upoštevati tudi, ko na kanalizacijsko omrežje posegajo in posredno ali neposredno vplivajo drugi objekti in komunalni vodi, ki so v vplivnem območju kanalizacijskih objektov in naprav.

 

 

2. člen

 

 

(pomen izrazov)

 

 

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku imajo naslednji vsebinski pomen:

 

 

- kanalizacijsko omrežje: je celotni sistem kanalizacijskih objektov in naprav določenega območja;

 

 

- kanalizacijski objekti in naprave: so objekti, ki služijo za zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih vod;

 

 

- ločena kanalizacija: so kanali, ki odvajajo komunalno odpadno vodo;

 

 

- mešana kanalizacija: so kanali, ki odvajajo komunalno odpadno, tehnološko in padavinsko vodo;

 

 

- padavinska kanalizacija: so kanali, ki odvajajo padavinske, drenažne, zaledne in čiste tehnološke vode;

 

 

- neprehodni kanali: so kanali, po katerih ni možna hoja oziroma pri katerih je višina kanala manj kot 80 cm;

 

 

- prehodni kanali: so kanali, po katerih je možna hoja in je višina kanala 80 cm in več;

 

 

- revizijski jašek: je objekt za spremembo smeri, naklona, višine in pregled kanala.

 

 

- primarno kanalizacijsko omrežje: so kanalski vodi in kanali ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih, ki rabijo za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežjih na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje tehnoloških odpadnih voda iz enega ali več proizvodnih obratov, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi;

 

 

- sekundarno kanalizacijsko omrežje: je sistem kanalskih vodov, kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, kot so peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanja odpadne vode in podobnih, ki rabijo za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje.

 

 

II. OBJEKTI IN NAPRAVE ZA ODVAJANJE ODPADNIH VODA

 

 

3.člen

 

 

(kanalizacijsko omrežje)

 

 

(1) Glede na vrsto komunalne rabe se kanalizacijsko omrežje deli na:

 

 

- javno kanalizacijsko omrežje in kanalizacijski priključek, za kar veljajo določila tega pravilnika

 

 

- interno kanalizacijsko omrežje.

 

 

(2) Glede na namen odvodnje je lahko kanalizacijsko omrežje:

 

 

- mešanega sistema – če po kanalizacijskem omrežju skupaj odvajamo odpadno komunalno in padavinsko vodo,

 

 

- ločenega sistema – če po kanalizacijskem omrežju ločeno odvajamo odpadno komunalno in padavinsko vodo.

 

 

(3) Kanalizacijsko omrežje sestavljajo naslednji kanalizacijski objekti in naprave: kanalizacijski gravitacijski in tlačni vodi (v nadaljevanju: kanali), objekti za spremembo smeri in višine kanalov, požiralniki, peskolovi, grablje in sita, lovilci olj in maščob, razbremenilni, zadrževalni, merilni in kontrolni objekti, črpališča, čistilne naprave, ponikalniki in drugi objekti.

 

 

(4) Pri projektiranju in izvajanju kanalizacijskih objektov in naprav je potrebno upoštevati ta Pravilnik ter splošno veljavne predpise in standarde.

 

 

(5) Objekti kanalizacijskega omrežja morajo biti vedno dostopni upravljavcu, omogočen mu mora biti dostop za vzdrževalne posege tudi z mehanizacijo.

 

 

(6) V kanalizacijskem omrežju se lahko nahajajo strupeni in zdravju škodljive snovi in plini, zato je potrebno pred vstopom v posamezne objekte izvesti prezračevanje in preveriti prisotnost plinov.

 

 

(7) Kovinska oprema (lestve, ograje, podesti, pokrovi idr.) mora biti iz nerjavečega ali litoželeznega materiala.

 

 

(8) Kanalizacijski objekti in naprave, ki so opremljeni z elektro opremo, morajo biti praviloma urejeni tako, da omogočajo prenos podatkov delovanja v nadzorni center upravljavca in njihovo vodenje iz nadzornega centra.

 

 

(9) Dosežena mora biti varnost proti vzgonu, tudi ko so objekti prazni.

 

 

(10) Monitoring delovanja in obratovanja odpadnih voda, ki se odvajajo preko kanalizacijskih objektov in naprav, se izvaja skladno z določbami zakonodaje in predpisov.

 

 

4. člen

 

 

(kanali)

 

 

(1) Kanali morajo biti iz materialov, ki zagotavljajo nemoteno prevodnost, tesnost, odpornost proti mehanskim in drugim vplivom.

 

 

(2) Kanali so lahko gravitacijski, tlačni, v sifonski izvedbi, prehodni ali neprehodni.

 

 

(3) Življenjska doba kanalov je predvidena na 60 let.

 

 

(4) Kanali mešanega tipa odvajajo vse vode, kanali ločenega tipa odvajajo sušni odtok, padavinski kanali pa odvajajo padavinske vode.

 

 

(5) Začetna globina kanala je 80 cm, merjeno od temena kanala do nivelete terena.

 

 

(6) Profil kanala se v smeri toka vode ne sme zmanjševati, minimalni profil gravitacijskega kanala je 200 mm, pri tlačnem vodu pa 80 mm.

 

 

(7) V kanale je dovoljeno spuščati odpadno vodo kvalitete in temperature, ki ustreza dovoljenim emisijam snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja.

 

 

(8) Padavinske, drenažne in zaledne vode je prepovedano odvajati v ločeno kanalizacijo.

 

 

5 člen

 

 

(objekti za pregled, spremembo smeri in višine kanala)

 

 

(1) Sprememba smeri in višine neprehodnih kanalov je možna v revizijskem jašku, kaskadnem jašku, jašku z vpadno cevjo ali drči.

 

 

(2) Objekti morajo biti iz materialov, ki zagotavljajo nemoteno prevodnost, tesnost, odpornost proti mehanskim in drugim vplivom. So lahko grajeni na kraju samem ali montažni, okrogle ali oglate oblike, minimalne velikosti fi 80 cm pri okrogli in 80/80 cm pri oglati obliki.

 

 

(3) Vstopi v objekte so skozi litoželezne okrogle pokrove minimalne dimenzije premera 60 cm. Vrh pokrova je v višini ureditve okolja. Na območjih, kjer je možno zaraščanje (npr.kmetijskih površinah), je potrebno označiti pokrove s stalnim opozorilnim drogom.

 

 

(4) Pri pričakovani večji frekventnosti vstopanja v objekt se vgrajujejo vstopne lestve iz nerjavečega materiala.

 

 

(5) Razdalje med objekti ne smejo biti večje kot 100 m, dostop do objektov mora biti stalno omogočen za potrebe vzdrževanja s strojno mehanizacijo.

 

 

(6) Revizijski jašek gradimo v primeru spremembe smeri, naklona in profila kanala in je obvezen ob združitvi in razdružitvi dveh ali več kanalov ter služi za pregled kanala.

 

 

(7) Kaskadni jašek služi za pregled, spremembo smeri in višine kanala, pri katerem sta vtok in iztok v različnih niveletah.

 

 

Dno in stene morajo biti dodatno ojačane z materialom, ki je odpornejši na erozijo vode.

 

 

(8) Jašek z vpadno cevjo služi za pregled, spremembo smeri in višine kanala pri katerem sta vtok in iztok v različnih niveletah z vpadno cevjo za sušni odtok.

 

 

(9) Drča služi za pregled, spremembo smeri in višine kanala, pri kateri je niveleta dna zvezna, v večjem padcu, kar povzroča večjo hitrost vode kot gor oz. dolvodni kanal. Grajene so na kraju samem, omočene površine morajo biti odporne na povečano erozijo odpadne vode. Ob daljših drčah se izvedejo stopnice.

 

 

(10) Pri kanalih za odpadno vodo pri ločenem kanalizacijskem sistemu, v primerih strmega terena, ko voda v kanalu presega maksimalno dovoljeno hitrost po tem Pravilniku, je dovoljeno za umirjanje pretoka vgraditi tudi na kraju samem izdelane ali prefabricirane umirjevalne jaške.

 

 

6. člen

 

 

(požiralniki)

 

 

(1) Cestni požiralniki služijo za sprejem padavinske vode z utrjenih cestnih in parkirnih površin, izvedeni so lahko kot stransko- vtočni (skozi cestni robnik) ali skozi dežno rešetko.

 

 

(2) Cestni požiralniki morajo biti iz materialov, ki zagotavljajo tesnost, odpornost proti mehanskim in drugim vplivom, montažne izvedbe, okrogle oblike minimalne velikosti premera 40 cm, dežne rešetke velikosti 40/40 cm in odtokom 60 cm nad dnom.

 

 

Za sprejem padavinskih vod z večjih utrjenih površin lahko uporabimo tudi linijske požiralnike.

 

 

(3) Priključek cestnega požiralnika na ulični kanal se izvede s cevmi premera 20 cm pod pogoji, ki veljajo za ulični kanal.

 

 

7. člen

 

 

(peskolovi)

 

 

(1) Peskolovi se vgrajujejo v kanalizacijsko omrežje povsod tam, kjer je treba preprečiti vnašanje peska in drugih hitro usedljivih snovi v sistem.

 

 

(2) Peskolovi se načrtujejo in morajo biti vgrajeni pred črpališči in čistilnimi napravami na mešanem ali padavinskem sistemu kanalizacije kot samostojne enote ali v kombinaciji z izločevalniki lahkih tekočin ali maščob.

 

 

(3) Peskolovi morajo biti dostopni za vzdrževanje s strojnimi sredstvi.

 

 

8. člen

 

 

(grablje in sita)

 

 

(1) Za prestrezanje plavajočih predmetov je potrebno, odvisno od zahtevane čistosti dotoka odpadne vode, pred peskolovi, črpališči in čistilnimi napravami vgraditi grablje oz. sita kot samostojne enote ali v kombinaciji z obravnavanim objektom.

 

 

(2) Objekti, kjer so vgrajene grablje in sita, morajo biti dostopni za vzdrževanje.

 

 

(3) Vgradnja grabelj oziroma sit ne sme povzročati zajezitve vode.

 

 

9. člen

 

 

(lovilci olj in maščob)

 

 

(1) Lovilci olj in maščob na kanalu so namenjeni za izločanje razlitih olj in maščob iz odpadne vode manjših onesnaževalcev, cestnih površin in parkirišč, ki pritečejo v kanale. Lahko so kot samostojne enote ali v kombinaciji s čistilnimi napravami.

 

 

(2) Uporabnik, ki ima prekomerno onesnaženo odpadno vodo z maščobami in olji (priprava hrane, delavnice ipd), se lahko priključi na javni kanal le preko lovilca olj in maščob, ki je evidentiran pri upravljavcu in mu je omogočen dostop in nadzor.

 

 

(3) Lovilci olj in maščob, ki se vgrajujejo kot prefabricirani oziroma tipski izdelki, morajo imeti dokazila o ustreznosti.

 

 

10. člen

 

 

(zadrževalni in razbremenilni objekti)

 

 

(1) Zadrževalni objekti (zadrževalniki) služijo za zadrževanje padavinskih vod oziroma prvega čistilnega vala v času močnejših padavin, za zmanjševanje obremenitve odvodnika in za zagotavljanje stabilnega obratovanja čistilnih naprav.

 

 

(2) Razbremenilni objekti (razbremenilniki) služijo za razbremenjevanje padavinskih vod mešanih kanalov v času močnejših padavin in s tem znižujejo pretočne količine v dovodnih kanalih.

 

 

(3) Odtok iz razbremenilnega ali zadrževalnega objekta v kanal se lahko uravnava s profilom odtočne cevi ali z dušilno napravo.

 

 

(4) Prelivne vode se odvajajo z odtočno cevjo, ki ne more biti manjša od dotočne cevi v razbremenilnik.

 

 

11. člen

 

 

(merilni objekti in merilna mesta)

 

 

(1) Merilni objekti služijo za pridobitev podatkov o pretočnih količinah in kvaliteti odpadne vode v kanalu. Opremljeni so lahko s stacionarnimi ali mobilnimi merilci pretoka, merilci kvalitete vode ter vzorčevalniki.

 

 

(2) Merilno mesto mora biti dovolj veliko, dostopno in opremljeno tako, da je meritve mogoče izvajati tehnično ustrezno in brez nevarnosti za izvajalca meritev. Prilagojeno mora biti vrsti dejavnosti onesnaževalca.

 

 

(3) Dostop do merilnih mest mora biti urejen tako, da je mogoč le pooblaščenim osebam.

 

 

(4) Velikost in opremo merilnega objekta in merilnega mesta določa upravljavec.

 

 

(5) Pri uporabnikih, pri katerih se ugotavlja količina in kvaliteta odpadne vode pred priključitvijo na javni kanal, veljajo za izvedbo merilnega objekta pogoji po tem Pravilniku.

 

 

12. člen

 

 

(črpališča)

 

 

(1) Črpališča na javnem kanalizacijskem sistemu služijo za dvig odpadne vode z nižjega na višji nivo.

 

 

(2) Velikost, oblika in oprema je odvisna od količine in potrebne višine črpanja odpadne vode.

 

 

(3) Črpalni prostor mora biti v taki obliki, da se lahko ob vklopu črpalk v celoti izprazni.

 

 

(4) Vsako črpališče mora biti opremljeno z vsaj dvema črpalkama in z možnostjo razbremenjevanja oziroma prelivanja. Pri tem je potrebno načrtovati izmenično vklapljanje črpalk, kar zagotavlja enakomerno obrabo.

 

 

(5) V črpališčih, kjer ni verjetnosti udorov peska, kamenja ipd., je priporočljivo vgrajevanje črpalk s sekalnim sistemom.

 

 

(6) Najmanjši notranji premer tlačne cevi v črpališču s črpalko brez vgrajenega sekalnega sistema je DN80 mm, v črpališču s črpalko z vgrajenim sekalnim sistemom pa DN32 mm.

 

 

(7) V črpališču, kjer bi izpad električne energije povzročil poplavitev z večjo škodo, je potrebno zagotoviti dva neodvisna energetska vira.

 

 

(8) V črpališčih, kjer obstaja verjetnost nastajanja in zadrževanja eksplozivnih plinov, je potrebno vgraditi le eksplozijsko varne črpalke.

 

 

(9) Črpališča morajo biti prezračevana in zaščitena pred zmrzovanjem.

 

 

(10) Vstop v črpališče mora biti urejen tako, da je mogoč le pooblaščenim osebam.

 

 

(11) Za izpiranje črpališča je priporočljivo, da je v bližini črpališča vodovodni hidrant.

 

 

(12) Hišna črpališča so last lastnika objekta in so del internega kanalizacijskega sistema.

 

 

13. člen

 

 

(tlačni vodi)

 

 

(1) Tlačni vod je zaprt kanal, ki s pomočjo črpalk transportira odpadno vodo na razdaljo iz nižjeležečega na višjeležeči nivo.

 

 

(2) Tlačni vod mora biti iz materiala, ki zagotavlja nemoteno prevodnost, tesnost, odpornost proti mehanskim in drugim vplivom ter prevzema hidravlični tlak.

 

 

(3) Iztok iz tlačnega voda mora biti prost in brez zajezitev.

 

 

(4) V primeru daljših tlačnih vodov se po potrebi predvidi možnost odzračevanja in praznjenja voda.

 

 

14. člen

 

 

(sifoni)

 

 

(1) Sifone ali podvode načrtujemo zaradi prečkanja naravnih ovir (reke, potoki) ali drugih komunalnih vodov, ki jih ni možno prestaviti.

 

 

(2) Minimalni profil cevi sifona je DN 200 mm.

 

 

(3) Sifone na kanalu mešanega sistema načrtujemo z uporabo več cevi različnih profilov, od katerih je najmanjši prilagojen najmanjšemu sušnemu odtoku, druge cevi pa imajo, skupaj z najmanjšo, tako kapaciteto, da zmorejo maksimalni predviden odtok.

 

 

(4) Na vtoku in iztoku sifona je potrebno vgraditi objekt za kontrolo in čiščenje posameznih delov sifona.

 

 

(5) Potrebna višina, minimalne hitrosti in padci morajo biti računsko utemeljeni.

 

 

15. člen

 

 

(čistilne naprave)

 

 

(1) Čistilne naprave so namenjene čiščenju odpadnih voda do take stopnje, ki je predpisana za izpust prečiščene vode v vodotoke.

 

 

(2) Pri projektiranju čistilne naprave je potrebno upoštevati:

 

 

- splošno veljavne predpise in standarde za tovrstne naprave,

 

 

- podatke o količini in kvaliteti odpadne vode,

 

 

- podatke o klimatskih razmerah in značilnostih lokacije (temperatura, vlažnost, vetrovi …),

 

 

- zahteve iz varstva vpliva na okolje,

 

 

- posebne zahteve, ki se nanašajo na zasnovo in tehnologijo čiščenja in jih praviloma določi investitor skupaj z upravljavcem.

 

 

(3) V projektu čistilne naprave mora biti predviden način vzorčenja odpadne vode, merjenja količin odpadne vode in način obdelave blata.

 

 

(4) Območje čistilne naprave je potrebno omejiti z zaščitno ograjo in ustrezno označiti.

 

 

(5) V sklopu čistilne naprave je potrebno predvideti hidrant za vodo.

 

 

(6) Za odlaganje priročnega orodja in opreme je potrebno v sklopu čistilne naprave predvideti ustrezen prostor.

 

 

16. člen

 

 

(ponikovalnice)

 

 

(1) Neonesnažene (padavinske) vode ni potrebno priključevati na javno kanalizacijo temveč se naj načeloma odvajajo v ponikovalnice oziroma v odprte odvodnike. Ponikovalnice se naj predvidijo povsod tam, kjer ponikanje omogočajo geološke in prostorske značilnosti.

 

 

(2) Priporočeno je koriščenje odprtih ponikalnikov v parkih, zanje pa je potrebno zagotoviti redno vzdrževanje.

 

 

17. člen

 

 

(objekti za samoizpiranje kanalov - prekucniki)

 

 

(1) Za izpiranje kanalizacije za komunalno odpadno vodo pri ločenem sistemu se po potrebi predvidijo oziroma vgradijo prekucniki za samoizpiranje kanalov.

 

 

(2) Prekucnik je posoda, ki se občasno ali permanentno polni in prazni. Polni se lahko z vodo iz vodovoda ali pa z odpadno vodo, ki teče po kanalu. Princip delovanja je zasnovan na spremembi težišča prazne in polne posode.

 

 

III. NORMATIVI ZA PROJEKTIRANJE, GRADNJO, OBNOVO IN VZDRŽEVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV

 

 

18. člen

 

 

(projektiranje in izvedba odvodnjavanja)

 

 

(1) Kanalizacijska mreža mora biti projektirana in grajena tako, da zagotavlja optimalen odvod odpadne in padavinske vode ob minimalnih stroških izgradnje, vzdrževanja in obratovanja.

 

 

(2) Izhodišča za izbiro vrste sistema za odvod odpadne in padavinske vode predstavljajo prostorski načrti, obstoječe stanje kanalizacijske mreže, objektov in naprav, interesi investitorja in upravljavčevo poznavanje problematike.

 

 

(3) Osnova za projektiranje, tehnično izvedbo, uporabo in vzdrževanje kanalizacijskega sistema so veljavni prostorski načrti in kataster javne kanalizacije.

 

 

19. člen

 

 

(dimenzioniranje kanalov in črpališč)

 

 

(1) Osnova za dimenzioniranje kanalizacijskih sistemov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske vode je količina in kvaliteta odpadne vode, tehnični normativi in veljavni standardi.

 

 

(2) Dimenzioniranje mešane in padavinske kanalizacije se vrši na osnovi izbrane intenzitete in pogostosti računskega naliva, kar je odvisno od izbrane varnosti pred poplavljanjem, lastnosti terena in vgrajenih kanalov.

 

 

(3) Dimenzioniranje ločene kanalizacije za komunalno odpadno vodo se vrši na osnovi porabe vode v gospodinjstvu 200 l/osebo/dan, pri poslovnih prostorih odvisno od dejavnosti, pri industrijskih uporabnikih od tehnologije dela in tujih vod v velikosti 100 % sušnega odtoka. Za urni maksimum vzamemo 1/15 dnevne porabe.

 

 

(4) Minimalni premer tlačnega voda je DN 80 mm oziroma je enak ali večji od premera iztočnega cevnega priključka same črpalke.

 

 

(5) Maksimalna dovoljena hitrost v kanalih je 3,0 m/s, izjemoma je pri dodatnih kvalitetnih izboljšavah hitrost lahko višja.

 

 

(6) Minimalna hitrosti pri sušnem pretoku je 0,4 m/s,

 

 

(7) Minimalna dovoljena pretočna hitrost v tlačni cevi je 0,7m/s.

 

 

(8) Pri dimenzioniranju črpališč (na ločenih sistemih za komunalne odpadne vode) je potrebno upoštevati: akumulacijski bazen mora imeti prostornino za sprejemanje odpadne vode pri maksimalnem dotoku za čas 2 uri; število vklopov črpalk na dan je odvisna od karakteristike črpalk.

 

 

(9) Na mešanih kanalizacijskih sistemih je potrebno pred morebitnim prečrpavanjem urediti razbremenjevanje padavinske vode, če za to obstajajo tehnični pogoji.

 

 

20. člen

 

 

(dostop, odmiki in križanja)

 

 

(1) Vsi objekti javnega kanalizacijskega omrežja morajo biti vedno dostopni upravljavcu, omogočen mora biti dostop za posege z mehanizacijo za vzdrževanje.

 

 

(2) Odmiki kanalov od drugih objektov in instalacij so potrebni zaradi zagotavljanja varnosti obratovanja in vzdrževanja. (3) Križanje kanalov z drugimi objekti in instalacijami so potrebni zaradi lokacijskih zahtev posameznih objektov.

 

 

(4) Pri projektiranju kanalov in drugih objektov je potrebno upoštevati predhodno določene komunalne rede in pogoje drugih soglasodajavcev.

 

 

21. člen

 

 

(zaščita kanalizacijskega omrežja pred mehanskimi vplivi)

 

 

(1) Kanalizacijsko omrežje mora biti zgrajeno po splošno veljavnih normativih in standardih ter določili tega Pravilnika.

 

 

(2) Varovanje kanalizacijskega omrežja, objektov in naprav mora biti izvedeno tako, da ni možen pristop ali kakršnokoli delovanje nepooblaščenih oseb in živali, ki bi lahko imelo za posledico škodljive ali kvarne posege.

 

 

IV. PRIKLJUČEVANJE NA JAVNO KANALIZACIJO

 

 

22. člen

 

 

(kanalizacijski priključek)

 

 

(1) Kanalizacijski priključek je kanalizacijski vod od mesta priključitve na javno kanalizacijo do zbirnega jaška uporabnika in je v lasti uporabnika. Za izvedbo in projektiranje kanalizacijskih priključkov se smiselno uporabljajo vsa druga določila tega Pravilnika.

 

 

(2) Kanalizacijski priključek je potrebno izvesti za vse objekte, kjer nastaja komunalna in/ali tehnološka odpadna voda na območjih, kjer je izgrajena ali je v gradnji javna kanalizacija.

 

 

23. člen

 

 

(omejitve priključevanja)

 

 

(1) Priključevanje se izvaja praviloma na sekundarno javno kanalizacijsko omrežje, na primarno javno kanalizacijsko omrežje pa le v izjemnih primerih.

 

 

(2) Uporabnik kanalizacijskega priključka sme odvajati v javno kanalizacijo odpadno vodo v kvaliteti, ki ustreza predpisanim mejnim vrednostim za iztok v kanalizacijo, poleg tega ne sme:

 

 

- povzročati nevarnosti požara ali eksplozije (kurilna olja, bencin, nafta ali druge vnetljive ali eksplozivne snovi),

 

 

- povzročati korozijo ali kako drugače poškodovali strukturo, naprave, opremo,

 

 

- ogrožati zdravje osebja vzdrževalca,

 

 

- tvoriti fizične ovire v kanalih ali kako drugače motiti delovanje kanalizacijskega omrežja zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi,

 

 

- stalno ali občasno (v koničnih obremenitvah) povzročali hidravlične preobremenitve in tako kvarno vplivati na delovanje kanalizacijskega omrežja.

 

 

(3) Odpadne vode, ki se spuščajo v javno kanalizacijo, ne smejo presegati koncentracij, ki jih pogojuje upravljavec.

 

 

(4) Uporabnik, ki v javno kanalizacijo odvaja tehnološke odpadne vode, mora med poskusnim obratovanjem izvesti prve meritve ter jih posredovati upravljavcu pred izdajo Izjave o upoštevanju pogojev soglasja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

 

 

(5) Na javno kanalizacijo je brez posebnih omejitev možno priključevanje odpadnih voda iz stanovanjskih ali drugih objektov, namenjenih bivanju.

 

 

(6) Na javno kanalizacijo ni dovoljeno priključevati odpadnih vod iz obratov za vzrejo živine .

 

 

(7) Na kanalizacijo komunalnih odpadnih vod ločenega sistema ni dopustno priključevanje padavinske, drenažne ali zaledne vode, vode iz izvirov, hladilne vode in druge vode, za katero ni potrebna obdelava na čistilnih napravah.

 

 

24. člen

 

 

(projekt kanalizacijskega priključka)

 

 

(1) Kanalizacijski priključek je lahko zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja za graditev objekta, ki bo priključen na javno kanalizacijsko omrežje ali kot enostavni objekt, za katerega je bila pridobljena lokacijska informacija oz. drugo, s posebnimi predpisi zahtevano dovoljenje.

 

 

(2) Projekt kanalizacijskega priključka služi za pravilno tehnično izvedbo, za pregled količine in kakovosti odpadnih voda uporabnika ter za vzdrževanje katastra in vodenje evidenc.

 

 

(3) Projekt kanalizacijskega priključka zajema tehnično poročilo, situativni del, vzdolžni prerez, hidravlični izračun oziroma izračun količine odvodnjavanih vod, popis del in detajle priključka na javni kanal ter načrte objektov in naprav, ki so vezani na obravnavani priključek.

 

 

(4) V uvodnem delu projekta je potrebno navesti podatke o: lastniku in/ali uporabniku, projektantu, datum, merilo, parcelne številke objekta, ki se priključuje, naziv ulice in ev. hišno številko.

 

 

(5) Situativni del kanalizacijskega priključka mora vsebovati: potek trase, prikaz parcel, lastnosti zlivnega območja in podatke o drugih komunalnih vodih na mestu prečkanja s kanalizacijskim priključkom.

 

 

(6) Hidravlični izračun mora prikazati vrste in količine odpadnih vod, ki se spuščajo v kanalizacijsko omrežje.

 

 

(7) Projekt kanalizacijskega priključka mora upoštevati potrebe uporabnika ter hidravlično in biokemično obremenitev, temeljiti pa mora na tehničnih karakteristikah javne kanalizacije.

 

 

(8) Soglasje k projektu kanalizacijskega priključka (projektu za izvedbo ali projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja) je pogoj za izvedbo priključka.

 

 

(9) Soglasje mora uporabnik pridobiti tudi v primeru, ko se uporabnik pred priključevanjem na javno kanalizacijo priključuje na interno kanalizacijo drugega uporabnika

 

 

25. člen

 

 

(splošni tehnični pogoji za izvedbo priključka)

 

 

(1) Praviloma se za vsakega individualnega uporabnika predvidi in izvede en samostojen priključek.

 

 

(2) V primeru, ko tehnični pogoji za samostojen priključek niso podani, je dopustno predvideti priključevanje večih uporabnikov preko skupnega oziroma posrednega priključka. Medsebojne obveznosti iz naslova skupnega oziroma posrednega priključka se dogovorijo uporabniki med seboj in o tem pisno obvestijo upravljavca.

 

 

(3) Za skupne kanalizacijske priključke veljajo isti tehnični pogoji projektiranja in izvedbe kot za javno kanalizacijo.

 

 

(4) V primeru, da se za posameznega uporabnika predvidi, odobri in izvede drugi, dodatni priključek, se ta obravnava kot samostojni priključek.

 

 

(5) Kjer obstaja izgrajena javna kanalizacija ločenega sistema, je pri projektiranju interne kanalizacije potrebno ločiti komunalne, padavinske in tehnološke odpadne vode.

 

 

(6) Materiali za izvedbo kanalizacijskega priključka morajo ustrezati veljavnim predpisom in standardom.

 

 

(7) Najmanjša dimenzija cevi kanalizacijskega priključka je DN 150 mm.

 

 

(8) Priporočljiv vzdolžni padec cevi kanalizacijskega priključka je 2,0 %.

 

 

26. člen

 

 

(posebni tehnični pogoji za izvedbo priključka)

 

 

(1) Po izvedbi priključka na ulični kanal je potrebno obstoječe greznice izprazniti, očistiti iz zasipati oziroma preurediti v druge namene.

 

 

(2) Kjer je hidravlična črta gladine vode v uličnem kanalu nad koto iztoka iz zbirnega jaška uporabnika, je potrebno prečrpavanje.

 

 

(3) Pri zahtevani večji stopnji varnosti in obstoja verjetnost poplavljanja, je potrebno predvideti posebne ukrepe (zvišanje najnižjega izlivnega mesta nad koto tlačne črte kanalizacijskega odvodnika, vgraditev povratne lopute, zasuna, izvedba prečrpališča in druge tehnično preverjene ukrepe).

 

 

(4) V primeru, da odpadne vode uporabnika presegajo mejne vrednosti za izpust v kanalizacijo, mora biti na interni kanalizaciji vgrajena ustrezna naprava predčiščenja, na kanalizacijskem priključku na parcelni meji pa izveden merski jašek za možnost merjenja količin pretoka in možnost odvzema vzorcev za ugotovitev kvalitete vode.

 

 

27. člen

 

 

(izvedba in geodetski posnetek priključka)

 

 

(1) Kanalizacijski priključek se lahko izvede le na podlagi Projekta hišnega priključka in Soglasja k projektu ter ob obvezni kontroli izvedbe s strani upravljavca.

 

 

(2) Obvezni del kanalskega priključka izvede upravljavec na podlagi predhodnega naročila uporabnika. Pri tem je praviloma obvezni del priključka del od mesta priključitve na javno kanalizacijo izven območja javne površine.

 

 

(3) Pred zasipom kanalizacijskega priključka je obvezna izvedba geodetskega posnetka priključka, ki ga izdela upravljavec javne kanalizacije oziroma drugo pooblaščeno podjetje po pogojih upravljavca. Stroški bremenijo investitorja.

 

 

28. člen

 

 

(ukinitev kanalizacijskega priključka)

 

 

(1) Ukinitev priključka je možna v primeru odstranitve objekta in v primerih izrednih dogodkov in ob elementarnih in drugih nesrečah ter za čas odprave nepredvidljivih okvar na javni kanalizaciji.

 

 

(2) Ukinitev hišnega priključka izvede in evidentira upravljavec.

 

 

29. člen

 

 

(evidenca hišnih priključkov)

 

 

(1) Upravljavec vodi evidenco izvedenih hišnih priključkov na javno kanalizacijo v obliki digitalne baze priključkov (številka priključka, datum, lastnik, uporabnik, objekt, občina, tehnični podatki…) in arhivske dokumentacije.

 

 

(2) Arhivska dokumentacija hišnega priključka zajema: projekt priključka, geodetski posnetek izvedenega priključka Soglas je k priključku, Pogodbo o priključevanju in v posebnih primerih še drugo dokumentacijo.

 

 

V. IZDAJA SMERNIC, MNENJ, PROJEKTNIH POGOJEV, SOGLASIJ IN IZJAV O IZGRADNJI OBJEKTOV JAVNE KANALIZACIJE

 

 

30. člen

 

 

(vrste dokumentov)

 

 

(1) V postopku graditve objektov in posegov v infrastrukturo javne kanalizacije izdaja upravljavec naslednje dokumente:

 

 

- smernice / mnenja / soglasja k lokacijskemu načrtu, prostorsko ureditvenim pogojem, ureditvenem načrtu, programski zasnovi, natečajem idr.;

 

 

- projektne pogoje,

 

 

- soglasja k projektni dokumentaciji,

 

 

- soglasja h kanalskem priključku,

 

 

- izjave o upoštevanju pogojev soglasij.

 

 

(2) Našteti dokumenti vsebujejo načelna stališča in pogoje upravljavca k predvidenim trasam komunalnih vodov, odmikom od obstoječih kanalizacijskih vodov in/ali objektov, izpolnjevanju pogojev glede količine in kakovosti odpadnih vod, potrebne in razpoložljive kapacitete ter varnostne ukrepe pred poplavitvami iz kanalskega omrežja ob nalivih.

 

 

(3) Dokumente izdaja upravljavec na podlagi vloge investitorja ali njegovega pooblaščenca.

 

 

(4) Investitor mora od upravljavca pred izdelavo projektne dokumentacije pridobiti projektne pogoje ter po izdelavi projektne dokumentacije soglasje k projektnim rešitvam. Upravljavec lahko za projektne pogoje zaračuna samo tiste materialne stroške, ki jih je imel v zvezi z njihovo pripravo, soglasje k projektnim rešitvam pa izda proti plačilu takse, v skladu z zakonom, ki ureja upravne takse in sicer v višini, kot velja za potrdila, ki se izdajajo na podlagi uradnih evidenc.

 

 

(5) K vlogi investitor predloži dokumentacijo objekta ali njegove faze (urbanistična dokumentacija, ureditvena dokumentacija, projekt idr.) h kateri želi od upravljavca pridobiti ustrezen dokument iz prvega odstavka tega člena. Pri objektih in napravah javne kanalizacije so poleg osnovnih potrebni še:

 

 

- hidravlični izračun s presojo vpliva na obstoječe razmere v kanalizacijskem omrežju,

 

 

- opis namembnosti objekta s podatki o obremenitvi odpadne vode glede na parametre, ki jih določa zakonodaja,

 

 

- pri čistilnih napravah in industrijskih objektih poročilo o presoji vplivov na okolje ali oceno vplivov na okolje.

 

 

(6) Glede na specifiko objekta lahko upravljavec investitorja pozove k dopolnitvi vloge.

 

 

31. člen

 

 

(podlaga za izdajo dokumentov)

 

 

(1) Dokumente iz prejšnjega člena tega Pravilnika, ki se nanašajo na posege v infrastrukturo javne kanalizacije, podaja upravljavec javne kanalizacije na podlagi določil veljavnih predpisov.

 

 

(2) Z naštetimi vrstami dokumentov upravljavec določa pogoje, ki jih mora izpolniti investitor oziroma izvajalec ob posegih v infrastrukturo javne kanalizacije. Poseg v infrastrukturo javne kanalizacije in priključitev na javno kanalizacijo je možna ob izpolnitvi pogojev iz navedenih dokumentov.

 

 

32. člen

 

 

(soglasje k projektni dokumentaciji)

 

 

(1) Soglasje k projektni dokumentaciji obsega pregled dokumentacije in projektnih ter tehničnih rešitev, ki jih opredeljuje dokumentacija za izvedbo določenega posega.

 

 

(2) K predlaganim posegom, projektnim in tehničnim rešitvam poda upravljavec eventualne pripombe, ugotovitve, zahteve in pogoje ter preveri upoštevanje in usklajenost teh rešitev s pogoji in usmeritvami v predhodno izdanih dokumentih upravljavca (projektnih pogojih). Prav tako se izvede pregled pravilnosti predloženih rešitev glede na poprej izdelane idejne projekte, študije, hidravlične prevere obravnavanega območja.

 

 

33. člen

 

 

(pregled dokumentacije s strani upravljavca)

 

 

(1) V primerih, ko gre za programske zasnove, prostorsko ureditvene pogoje, lokacijske načrte in projektno dokumentacijo s področja urejanja odvajanja in čiščenja odpadnih voda, opravi upravljavec pregled predložene dokumentacije in k njej izdela smernice, mnenje oziroma soglasje.

 

 

(2) Pregled dokumentacije ter izdane smernice, mnenja oziroma soglasja ne nadomešča revizije projektne dokumentacije po Zakonu o graditvi objektov.

 

 

(3) S pregledom se preveri skladnost predložene dokumentacije objekta z obstoječim stanjem kanalizacijskega omrežja, z razvojnimi usmeritvami in izpolnjevanjem pogojev iz tega Pravilnika.

 

 

(4) Pregled predložene dokumentacije s strani upravljavca se opravi na stroške investitorja.

 

 

34. člen

 

 

(tehnični pregled in izjava)

 

 

(1) Predstavnik upravljavca sodeluje pri tehničnem pregledu izgrajenega ali rekonstruiranega objekta, za katere je predhodno izdal Soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Na tehničnem pregledu sodeluje kot imenovani član komisije.

 

 

(2) Na podlagi upoštevanja pogojev iz Soglasja upravljavca, ustrezne izvedbe kanalizacije in objektov ter predloženih dokazil, poda predstavnik upravljavca Izjavo o upoštevanju pogojev soglasja oziroma kvalitetno izvedenih delih.

 

 

(3) Izjavo lahko poda predstavnik upravljavca pisno pred tehničnim pregledom ali ustno na tehničnem pregledu. Če se predstavnik upravljavca, ki je bil imenovan v komisijo, tehničnega pregleda ne udeleži, se šteje, da k zgrajenemu oz. rekonstruiranemu objektu nima pripomb.

 

 

35. člen

 

 

(dokazila o ustrezni izvedbi)

 

 

(1) Za potrebe izvedbe tehničnega pregleda in/ali izdajo Izjave je investitor dolžan upravljavcu predložiti:

 

 

- podatke o investitorju, izvajalcu del in nadzorniku;

 

 

- potrjen izvod projektne dokumentacije PGD, ki se nanaša na kanalizacijo - na vpogled;

 

 

- kopijo gradbenega dovoljenja po katerem se je objekt gradil;

 

 

- poročilo-protokol o uspešno opravljenem preskusu kanalizacije in kanalizacijskih objektov na tesnost - izvod za arhiv upravljavca;

 

 

- projekt za vzdrževanje in upravljanje kanalizacije, objektov in naprav - izvod za arhiv upravljavca;

 

 

- navodila za obratovanje (sheme, garancijske liste, sezname rezervnih delov ipd.);

 

 

- izvod projektne dokumentacije PID, ki se nanaša na kanalizacijo – izvod za arhiv upravljavca, obliko predpiše upravljavec v Soglasju, vključno z geodetskim posnetkom, ki jo je izdelal upravljavec oz. drugo pooblaščeno podjetje po pogojih upravljavca ter posnetek s TV kamero.

 

 

- Poročilo o izvedenih prvih meritvah emisij tehnoloških odpadnih vod - izvod za arhiv upravljavca

 

 

(2) Če so predmet izgradnje ali rekonstrukcije tudi hišni kanalizacijski priključki ali samo odcepi za priključke, je potrebno upravljavcu predložiti tudi seznam in geodetske posnetke izvedenih priključkov ter po en izvod vseh projektov hišnih priključkov - izvod za arhiv upravljavca.

 

 

36. člen

 

 

(kataster)

 

 

Upravljavec nastavi, vodi in vzdržuje digitalno bazo katastra javnega kanalizacijskega omrežja s pripadajočimi objekti, napravami in priključki (operativni kataster) ter register uporabnikov javne kanalizacije ter ga skladno s predpisi preda Geodetski upravi RS in občini.

 

 

VI. UPORABA, UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE KANALSKEGA OMREŽJA IN OBJEKTOV

 

 

37. člen

 

 

(upravljanje in vzdrževanje)

 

 

(1) Upravljavec izvaja upravljanje in vzdrževanje javnega kanalizacijskega omrežja, kanalizacijskih objektov in naprav skladno z določbami veljavnih državnih in občinskih predpisov, interne strokovno tehnične dokumentacije ter navodil in sklenjenih pogodb.

 

 

(2) Upravljanje in vzdrževanje se izvaja na podlagi:

 

 

- upravno-investicijske dokumentacije;

 

 

- tehnično-operativne dokumentacije, ki vsebuje podatke o katastru v obliki preglednih in detajlnih načrtov in kart ter podrobnejših podatkov o omrežju, objektih in napravah;

 

 

- administrativne dokumentacije, ki vsebuje plane dela, delovne dnevnike, delovne naloge in poročila ter operativno izvedbeno dokumentacijo;

 

 

- monitoringov odvedenih, razbremenjenih in infiltriranih odpadnih vod,

 

 

- arhiva obstoječega javnega kanalizacijskega omrežja, kanalizacijskih objektov in naprav ter hišnih kanalizacijskih priključkov.

 

 

38. člen

 

 

(nadzor nad delovanjem)

 

 

(1) Nadzor nad delovanjem kanalizacijskega omrežja izvaja upravljavec.

 

 

(2) Inšpekcijske službe, upravni organi in drugi pristojni organi izvajajo nadzor nad delovanjem kanalizacijskega omrežja, skladno s pristojnostmi in pooblastili, ob sodelovanju upravljavca.

 

 

39. člen

 

 

(kontrola stanja in vzdrževalna dela)

 

 

(1) Za zagotavljanje pravočasnega in učinkovitega rednega vzdrževanja, obratovanja in delovanja javnega kanalizacijskega omrežja, izvaja upravljavec sistematično tekočo kontrolo. Ta zajema preglede stanja in funkcionalnosti, vzdrževanje sistema aparatur in naprav, meritve (pretokov, količin in kakovosti odvedene in razbremenjene odpadne vode, pojava plinov ipd.), monitoring industrijskih in drugih uporabnikov ter zbiranje pripomb in reklamacij strokovnih služb in uporabnikov.

 

 

(2) Redno – sistematično vzdrževanje predstavlja vsakodnevno plansko vzdrževanje funkcionalnosti omrežja v smislu preventivnega delovanja. V tem obsegu se izvajajo pregledi omrežja, objektov in naprav, manjša popravila in odprava nepravilnosti v delovanju sistema, ročno in strojno čiščenje in spiranje, odmašitve in prebijanje ter odvozi usedlin.

 

 

(3) Investicijska - večja vzdrževalna dela predstavljajo aktivnosti, katerih realizacija vpliva na investicijsko vrednost omrežja, objektov in naprav. V tem obsegu se izvajajo popravila in rekonstrukcije, dela pa se izvajajo v soglasju z lastnikom na podlagi predhodno izdelane investicijsko-tehnične dokumentacije.

 

 

(4) Intervencijska - izredna dela se izvajajo v primerih elementarnih nesreč ali ugotovljenih trenutnih poškodb ali motenj v funkcioniranju na omrežju javnega kanalizacijskega sistema.

 

 

Za izvajanje aktivnosti intervencij ima upravljavec organizirano ustrezno dežurno službo.

 

 

(5) Izvajanje vzdrževanja objektov in naprav zajema poleg del, opisanih v predhodnih poglavjih, tudi dela in aktivnosti, opisane v poslovnikih in projektih o obratovanju in vzdrževanju.

 

 

40. člen

 

 

(preskušanje in preverjanje kanalov)

 

 

(1) Preskušanje in presoja javnega kanalizacijskega omrežja, kanalizacijskih objektov in naprav ter preglede zmogljivosti odvajanja odpadnih voda, se izvaja med gradnjo, pri rekonstrukcijah in obnovah, po zaključku posameznih gradbeno-investicijskih faz in med celotnim obdobjem uporabe.

 

 

(2) Preskusi, pregledi in presoje lahko obsegajo:

 

 

- preskus tesnosti,

 

 

- pregled s TV kontrolnim sistemom,

 

 

- določitev količin in parametrov onesnaženosti odpadnih voda iz virov onesnaževanja,

 

 

- nadzor nad kakovostjo, količino in pogostostjo emisij na izpustnih mestih oziroma dotokih v odvodnik,

 

 

- vizualni pregledi in kontrole stanja gradbenih elementov objektov in naprav,

 

 

- pregled pohodnih kanalov,

 

 

- nadzor dotokov v sistem,

 

 

- nadzor prisotnosti strupenih in eksplozivnih plinov sistemu,

 

 

- nadzor nad dotokom na čistilne naprave.

 

 

41. člen

 

 

(preskus vodotesnosti)

 

 

(1) Vsi elementi, odseki in objekti kanalizacijskega omrežja morajo biti izdelani vodotesno. Za dokazovanje vodotesnosti se opravi preskus, tesnost se lahko preskuša z zrakom ali z vodo.

 

 

(2) Preskus vodotesnosti se opravi za vsak novozgrajeni ali obnovljenem del kanalizacijskega omrežja.

 

 

(3) Preskus vodotesnosti je obvezen za tiste kanalizacijske sistema in/ali njihove dele, ki služijo za odvod odpadnih komunalnih vod in tehnoloških vod. Preskus vodotesnosti padavinske kanalizacije je potrebno izvesti le za tiste dele, ki se navezujejo na javno kanalizacijo ali se odvajajo v vodotok preko lovilcev olj. Kjer se odvajajo strešne ali čiste padavinske vode, preskušanje vodotesnosti ni potrebno, razen če to zahtevajo drugi pristojni organi oziroma predpisi.

 

 

(4) Preskus vodotesnosti odsekov ali objektov kanalizacijskega sistema lahko opravi le za to dejavnost akreditirano podjetje oziroma ustanova.

 

 

(5) Preskus vodotesnosti se izvede skladno z ustreznimi normativi in standardi.

 

 

(6) Preskus vodotesnosti kanalizacijskih cevi se opravi po zasipu in pred položitvijo zaključne plasti voziščne konstrukcije.

 

 

(7) Preskušani objekt velja za vodotesnega, če so izpolnjeni pogoji, predpisani z normativi in standardi preskušanja.

 

 

(8) O vsakem opravljenem preskusu vodotesnosti se izdela zapisnik oziroma protokol. Iz njega mora biti razvidno: naziv izvajalca preskusa, naziv objekta preskušanja, oznaka odsekov in objektov preskušanja, standard preskušanja, lastnosti preskušanega objekta (material, dimenzije), preskusni medij, dovoljena in dosežena izguba višine ali padec tlaka, ime, priimek in podpis preskuševalca. Iz risbe preskušene kanalizacije morajo biti objekti preskušanja nedvoumno razvidni.

 

 

(9) Predhodno neuspešni preskusi se priložijo v elaborat z opisom izvedenih ukrepov sanacije.

 

 

(10)Izvod zapisnika oziroma protokola preskušanja vodotesnosti se preda upravljavcu pred izdajo izjave o upoštevanju pogojev soglasja oziroma kvalitetno izvedenih delih.

 

 

42. člen

 

 

(pregled s TV kontrolnim sistemom)

 

 

(1) Obstoječe, novozgrajene in obnovljene kanalizacijske odseke upravljavec pregleda s TV kontrolnim sistemom, da ugotovi stanje in kvaliteto izvedbe.

 

 

(2) Pregled s TV kontrolnim sistemom je obvezen pred tehničnim pregledom in predajo objekta v upravljanje.

 

 

(3) Izveden pregled objektov s TV kontrolnim sistemom je dokumentiran video zapis na ustreznem mediju, izpisanim poročilom in grafični prikaz obsega pregleda. Dokumentacija in video zapisi so arhivirani pri upravljavcu.

 

 

(4) Pisno poročilo o pregledu vsebuje: številko poročila, datum pregleda, naziv objekta, ulico in naselje, oznako – naziv jaškov, odsekov in objektov pregleda, značilnosti pregledanega objekta (material, dimenzije, oblika cevi, padec), številko kasete oziroma medija zapisa in števec traku, naziv naročnika pregleda, naziv investitorja in naziv izvajalca objekta ter ime, priimek in podpis izvajalca pregleda.

 

 

(5) V pisnem poročilu in grafičnem prikazu se opišejo in označijo vse ugotovitve v zvezi s kvaliteto izvedbe in stanjem objekta.

 

 

43. člen

 

 

(geodetski posnetki)

 

 

(1) Geodetski posnetek kanalizacijskega omrežja služi za potrebe vzdrževanja in načrtovanja.

 

 

(2) Za novozgrajene objekte kanalizacijskega omrežja se geodetski posnetki izdelajo zaradi ugotovitve dejanskega stanja izvedenih del.

 

 

(3) Geodetski posnetki se opravijo na odkopanih kanalizacijskih cevovodih.

 

 

(4) Geodetske posnetke izdeluje upravljavec javne kanalizacije oziroma drugo pooblaščeno podjetje po pogojih upravljavca.

 

 

(5) O izvedenih meritvah oziroma posnetkih se izdela elaborat.

 

 

Elaborat mora biti skladen z elementi operativnega katastra upravljavca (digitalna baza) in izdelan v identičnem formatu digitalnega zapisa. Izmere in elaborat je potrebno izdelati skladno z določili normativi in predpisi geodetske stroke.

 

 

(6) Iz elaborata mora biti razvidno: naziv objekta, naročnika, izvajalca in investitorja, številka in datum izdelave elaborata, izdelovalec meritev, izdelovalec elaborata, grafične in pisne priloge ter ime, priimek in podpis izdelovalca.

 

 

44. člen

 

 

(meritve količin in parametrov onesnaženja)

 

 

(1) Namen meritev je določitev količin in parametrov onesnaženosti odpadnih voda iz virov onesnaževanja. Izvajajo se na stalnih merilnih mestih, ki so locirana na vseh iztokih tehnoloških odpadnih voda pred vtokom v javno kanalizacijsko omrežje, na komunalnih čistilnih napravah, na vseh pomembnejših iztokih komunalnih voda v odvodnik ter na točkah, ki jih določi upravljavec javne kanalizacije.

 

 

(2) Parametri onesnaženja odpadne vode morajo ustrezati predpisom ki določajo maksimalne koncentracije snovi, ki jih je dovoljeno izpustiti v javno kanalizacijo. Za posamezne proizvodne panoge veljajo določila posebnih panožnih uredb in pravilnikov.

 

 

(3) V primeru, da odpadne vode na uporabnikovem priključku ne ustrezajo zahtevam iz prejšnje točke tega člena, mora uporabnik s predčiščenjem, s spremembo tehnologije ali z drugimi ukrepi doseči izpolnjevanje kriterijev za maksimalne dovoljene koncentracije za izpust v javno kanalizacijo.

 

 

VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

 

45. člen

 

 

(dokončanje postopkov)

 

 

Vsi postopki v zvezi s tehnično izvedbo, uporabo in vzdrževanjem javnega kanalizacijskega omrežja ter kanalizacijskih objektov in naprav, ki so se pričeli pred uveljavitvijo tega Pravilnika, se izvedejo oziroma dokončajo skladno z določili Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za odvajanje odpadnih in padavinskih voda, s katerimi gospodari javno komunalno podjetje Nigrad Maribor, ter o tehnični izvedbi priključkov na javno kanalizacijo (MUV, št. 14/94).

 

 

46. člen

 

 

(prenehanje veljavnosti predpisa)

 

 

Z dnem uveljavitve tega Pravilnika preneha veljati Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za odvajanje odpadnih in padavinskih voda, s katerimi gospodari javno komunalno podjetje Nigrad Maribor, ter o tehnični izvedbi priključkov na javno kanalizacijo (MUV, št. 14/94).

 

 

47. člen

 

 

(začetek veljavnosti)

 

 

Ta Pravilnik začne veljati 15. dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

 

 

Številka: 007-05-2006-002

 

 

Datum:18. maj 2006

 

 

Župan

 

 

Franc Ladinek, dipl. ekon., s. r.