Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. l. SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 ter Ur. l. RS, št. 26/90, 18/93, 71/93 in 44/97), 10. člena Statuta Občine Ruše (MUV, št. 5/99, 18/00), je Občinski svet Občine Ruše na 32. redni seji, dne 5. septembra 2002, sprejel

O D L O K

o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu za del naselja Bezena

I. UVODNA DOLOČILA

1. člen

Predmet odloka

S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o zazidalnem načrtu za del naselja Bezena, ki jih je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. iz Maribora, pod številko projekta 466-1/2001.

2. člen

V 1. členu Odloka o zazidalnem načrtu za del naselja Bezena (MUV, št. 21/98) se na koncu stavka doda naslednje besedilo:

» ter Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za del naselja Bezena, ki jih je izdelal ZUM urbanizem, planiranje in projektiranje d.o.o. iz Maribora, pod številko projekta 466-1/2001.«

3. člen

Členi 2 do 17 Odloka o zazidalnem načrtu za del naselja Bezena (MUV, št. 21/98) se nadomestijo z naslednjim besedilom:

" 2. člen

Vsebina Odloka o zazidalnem načrtu za del naselja Bezena

Odlok o zazidalnem načrtu za del naselja Bezena določa prostorske pogoje za izgradnjo dela naselja Bezena po predvidenem programu z vsemi spremljajočimi infrastrukturnimi objekti v tekstualni in kartografski obliki in obsega:

A. TEKSTUALNI DEL

- Obrazložitev

- Odlok o zazidalnem načrtu za del naselja Bezena ter spremembe in dopolnitve odloka

- Izjave

- Soglasja in mnenja pristojnih organov in organizacij

- Seznam parcel z lastniki

B. KARTOGRAFSKI DEL

- Izsek iz prostorskega plana občine Ruše M 1:5000

- Izsek iz zazidalnega načrta M 1:500

- Zazidalna situacija M 1:500

- Urbanistični pogoji M 1:500

- Karakteristični prerez M 1:500

- Prometna ureditev M 1:500

- Situacija komunalne in energetske infrastrukture M 1:500

- Uradna katastrska kopija M 1:500

- Načrt gradbenih parcel M 1:500

- a,b Tehnični elementi za zakoličenje objektov in komunalnih naprav M 1:500

C. POROČILO O VPLIVIH NA OKOLJE ZA BENCINSKO ČRPALKO V BEZENI (IZDELAL ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO MARIBOR p.o., INŠTITUT ZA VARSTVO OKOLJA).

II. MEJA OBMOČJA OBDELAVE

3. člen

Meja in obseg območja obdelave

Meja območja poteka: na severu po parceli št. 718/1, na zahodu po parcelah št. 250/6, 250/5, 250/4, 249/5, nato po južnem robu parcel št. 249/4, 249/3, 242 in 247/2 ter se po vzhodnem robu parcele št. 245 priključi na izhodiščno parcelo št. 718/1 (glej tudi mejo območja obdelave - karta št. 3).

Območje obsega naslednje parcele ali le dele parcel v k.o. Bistrica pri Rušah: parc. št. 240/1, 240/2, 240/3, 241, 242, 243, 244/1, 244/2, 244/3, 245, 247/2, 249/1, 249/2, 249/3, 249/4, 249/5, 250/1, 250/2, 250/3, 250/4, 250/5, 250/6, 250/7, del parcele 718/1 ter stavbišče 90.

4. člen

Lega območja glede na okoljevarstvene razvrstitve:

- po Odloku o varstvu zalog pitne vode črpališč Vodnjak I in Vodnjak II v Rušah ( MUV, št. 10/93), se obravnavano območje ne nahaja na območju varstvenih pasov,

- po Uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. list RS, št. 45/95 in 66/96) se območje nahaja v območju III. stopnje varstva pred hrupom, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa,

- po Odloku o razvrstitvi območij v SR Sloveniji v območja onesnaženosti zraka za potrebe varstva zraka (Ur. list SRS, št. 19/88) je naselje Bezena razvrščeno v I. območje, kjer je zrak onesnažen do ene petine dovoljene meje. Sicer pa bi bilo po Odloku o varstvu zraka na območju Mestne občine Maribor (MUV, št. 13/98) razvrščeno v III. območje onesnaženosti zraka, v katera so zajeta ureditvena območja naselij.

III. FUNKCIJA OBMOČJA

5. člen

Funkcija območja

Območje je namenjeno površinam za centralne, stanovanjske in obrtne površine.

Funkcija območja je pretežno stanovanjska v kombinaciji z bencinskim servisom ter tisto nestanovanjsko dejavnostjo, ki z vidika hrupa ne povzroča večjih obremenitev okolja s hrupom kot so po uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju dopustne za III. območje (stopnjo) varstva pred hrupom. Kombinacija dejavnosti je priporočljiva predvsem v prvi vrsti objektov južno za bencinskim servisom.

Pri vnašanju nestanovanjske dejavnosti, za katero obstaja dvom v ustreznost ali zanjo niso jasno opredeljene emisije, si mora investitor skupaj z izsekom iz zazidalnega načrta pridobiti strokovno mnenje ustrezno usposobljene pooblaščene organizacije o njeni primernosti in o potrebnih ukrepih za njeno realizacijo, ki bodo zagotavljali funkcioniranje v dopustnih mejah.

6. člen

Geotehnični pogoji temeljenja objektov

Pred realizacijo zazidave si mora investitor v izseku iz zazidalnega načrta za del naselja Bezena pridobiti geotehnične pogoje temeljenja objektov.

IV. URBANISTIČNO IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE OBJEKTOV

7. člen

Pogoji urbanističnega, arhitekturnega in krajinskega urejanja

Pri urbanističnem, arhitekturnem in krajinskem urejanju območja je potrebno upoštevati pogoje za funkcionalne in oblikovalske rešitve območja, opredeljene v tekstualnem in prikazane v grafičnem delu zazidalnega načrta, ki se nanašajo na:

- razporeditev objektov in odprtih površin,

- maksimalne horizontalne in vertikalne gabarite predvidenih objektov,

- namembnost objektov ter odprtih prostorov,

- smeri dostopov in dovozov,

- ureditev utrjenih in zelenih površin.

8. člen

Funkcionalno oblikovalski pogoji

Horizontalni in vertikalni gabariti objektov so razvidni iz grafične priloge št. 4 "Urbanistični pogoji" in iz grafične priloge št. 5 "Karakteristični prerez".

Tipologija objektov:

1. Vrstne hiše V (14 objektov):

- objekti so orientirani v smeri S-J (sleme),

- objekti so pritlični z izkoriščeno mansardo,

- strehe so poševne, naklon je 30-45°,

- objekti so grajeni v treh nizih po 8, 4 in 2 objekta v enem nizu,

- možna je izgradnja kleti,

- pred objektom se nahajata dve parkirni mesti,

- dovozi in dostopi so s predvidene ceste A znotraj območja obravnave.

2. Prostostoječe hiše H (6 objektov):

- objekti so pritlični z izkoriščeno mansardo,

- strehe so poševne,

- maksimalni faktor izrabe FIZ = 0,5,

- možna je izgradnja kleti,

- dve parkirni mesti ali garaža so lahko del objekta ali pa kot samostojni objekt,

- dovozi in dostopi so s predvidenega dovoza D znotraj območja obravnave.

3. Prostostoječe hiše H1 (6 objektov):

- objekti so pritlični z izkoriščeno mansardo,

- strehe so poševne, naklon je 30-45°,

- maksimalni faktor izrabe FIZ = 0,6 oz. 0,5,

- možna je izgradnja kleti,

- dve parkirni mesti ali garaža so lahko del objekta ali pa kot samostojni objekt,

- dovozi in dostopi so s predvidene ceste A oziroma predvidenega dovoza C znotraj območja obravnave.

4. Poslovno-storitveni objekt P:

- objekt je etažnosti P+1+M (v primeru ravne strehe je etažnost P+2),

- maksimalni faktor izrabe FIZ = 0,7,

- možna je izgradnja kleti,

- parkirišča se nahajajo na južni strani objekta, kjer so glavni dostopi in vhodi v objekt,

- dovozi in dostopi so s predvidene ceste B znotraj območja obravnave,

- na severni strani ni zaželena postavitev ograj, če pa je ta iz varnostnih razlogov neizogibna naj bo čimbližje objektu oz. je potrebno pri postavitvi ograj upoštevati pregledne trikotnike, ki so razvidni iz karte prometne ureditve.

5. Poslovno-obrtni objekt P1:

- objekt je pretežne etažnosti P+1+M (v primeru ravne strehe je etažnost P+2),

- maksimalni faktor izrabe FIZ = 0,95,

- možna je izgradnja kleti,

- parkirišča se nahajajo na južni in vzhodni strani objekta,

- dovozi in dostopi so s predvidene ceste B znotraj območja obravnave,

- na južni strani se zgradi protihrupni zid.

6. Prostostoječa hiša H2 (1 objekt):

- objekt je pritličen z izkoriščeno mansardo,

- strehe so poševne, naklon je 30-45°,

- maksimalni faktor izrabe FIZ = 0,4,

- možna je izgradnja kleti,

- dve parkirni mesti ali garaža so lahko del objekta ali pa kot samostojni objekt,

- dovozi in dostopi so s predvidenega dovoza C znotraj območja obravnave.

7. Prostostoječa hiša H3 (1 objekt):

- objekt je pritličen z izkoriščeno mansardo,

- strehe so poševne, naklon je 30-45°,

- maksimalni faktor izrabe FIZ = 0,35,

- možna je izgradnja kleti,

- dve parkirni mesti ali garaža so lahko del objekta ali pa kot samostojni objekt,

- dovozi in dostopi so s predvidenega podaljška ceste B ali s predvidenega dovoza C znotraj območja obravnave.

8. Bencinski servis B (1 objekt):

- objekt je pritličen,

- dovozi in dostopi so iz nove ceste znotraj območja obravnave. Dovoz na bencinski servis je s predvidene ceste A, izvoz iz bencinskega servisa pa je na zahodni del predvidene ceste B,

- na južni strani se zgradi protihrupni zid,

- na severni strani ni zaželena postavitev ograj, če pa je ta iz varnostnih razlogov neizogibna naj bo čimbližje objektu oz. je potrebno pri postavitvi ograj upoštevati pregledne trikotnike, ki so razvidni iz karte prometne ureditve.

9. Gradbene parcele:

- Načrt gradbenih parcel, ki prikazuje položaj, velikost in namembnost novih gradbenih parcel v odnosu do obstoječih parcel, je prikazan na grafični prilogi "Načrt gradbenih parcel".

- Tehnični elementi za zakoličenje gradbenih parcel, ki prikazujejo parcelacijo stavbnih zemljišč in prometnih, komunalnih ter energetskih koridorjev z vrisanimi mejami med posameznimi stavbnimi zemljišči, javnimi ter prometnimi površinami, so sestavni del grafične priloge "Tehnični elementi za zakoličenje objektov in komunalnih naprav".

9. člen

Urbanistični pogoji

Postavitev in oblika objektov je določena v okviru gradbene meje (objekt je lociran znotraj gradbene meje), kjer so upoštevani minimalni potrebni odmiki od parcelnih mej.

Pri vseh objektih je potrebno upoštevati regulacijske elemente ter smeri dovozov na parcele, ki so razvidni iz grafične priloge "Urbanistični pogoji".

Pomen regulacijskih elementov:

- gradbena meja je linija, ki jo novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost,

- faktor izrabe FIZ je razmerje med vsoto bruto etažnih površin (nad terenom) objekta in površino cele parcele. K bruto etažni površini se štejejo vsi prizidki in garaže, ne štejejo pa se terase, balkoni in prostori v mansardi, ki so prekriti, vendar niso izkoriščeni kot stanovanjski prostori,

- smer slemena je smer glavnega slemena,

- minimalni odmik od meje je obvezen najmanjši odmik objekta od parcelne meje, ki ga je nujno potrebno upoštevati,

- minimalni odmik od ceste je obvezen najmanjši odmik objekta od ceste, ki ga je nujno potrebno upoštevati,

- nove prometne površine so površine namenjene prometu in so v javni rabi.

10. člen

Urbanistični pogoji za posege na obstoječih objektih

Na območju, ki ga ureja ta zazidalni načrt, so dovoljeni naslednji posegi:

- spreminjanje namembnosti, kot dopolnitev pretežne namembnosti, pod pogojem, da nova namembnost ne presega z zakonom določenih dopustnih ravni vplivov na okolje in da funkcionalno zemljišče ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti,

- nadzidave in dozidave objektov in naprav s ciljem funkcionalne dopolnitve in povečanja zmogljivosti obstoječih objektov v okviru gradbenih mej in pripadajočih FIZ-ov (glej karto urbanističnih pogojev). Maksimalna etažnost je ista kot etažnost obstoječih objektov,

- rekonstrukcija objektov in naprav brez večjih kapacitetnih, gabaritnih, oblikovnih in namenskih sprememb, rekonstrukcija podstrešja,

- odstranitev obstoječih objektov in delne rušitve stavb zaradi očiščenja stavbnega fonda nefunkcionalnih oziroma neestetskih sestavin s ciljem prezentacije kulturne dediščine oz. ekološke sanacije,

- tekoča vzdrževalna dela na objektih in napravah,

- rušenja objektov in naprav in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,

- novogradnje v primeru rušitev obstoječih objektov, pri čemer so pogoji za novogradnje enaki kot pri nadzidavah in dozidavah,

- postavitev mikrourbane opreme, gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,

- gradnja začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov,

- izgradnja mansard,

- postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih (stavbnih parcelah) obstoječih objektov, tako da ni ovirana njihova redna raba (garaže, vrtne ute, nadstrešnice, ograje, ...),

- urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic in pešpoti,

- postavitev turističnih oznak, reklamnih panojev in neprometnih znakov in

- gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost ljudi in objektov.

V. UREJANJE PROMETNIH POVRŠIN

11. člen

Cestno omrežje

Območje zazidave bo prometno navezano na regionalno cesto R II - 435 Maribor - Ruše. Priključni cesti zazidave sta cesti A in B, ki sta istočasno tudi dovoz in izvoz s predvidenega bencinskega servisa.

Potrebna je rekonstrukcija regionalne ceste in dograditev levo zavijalnega pasu v območju priključka ceste A.

V območju priključkov cest A in B na regionalno cesto so kot posledica zahtevane preglednosti opredeljene površine omejene rabe prostore.

Znotraj zazidave so pešcem namenjeni pločniki ob cestah A in B in dovoza C in D kot skupna prometna površina za vse prometne udeležence.

Zazidava leži v radiju 5 minutne dostopnosti do obstoječega avtobusnega postajališča Bezena ob regionalni cesti. Zaradi tega je ob južnem robu regionalne ceste treba dograditi pločnik, ki bo povezoval predvideno zazidavo s centrom naselja Bezena in obstoječimi avtobusnimi postajališči.

Zbirni cesti zazidave sta cesti A in B, ki sta dvosmerni in dvopasovni in se podrejeno priključita na regionalno cesto.

Dovoza C in D sta dvosmerna in enopasovna skupna prometna površina.

Parkirne prostore za osebna vozila je treba urediti na območju bencinskega servisa, na območju poslovno-stanovanjskega objekta na severozahodu in ob severnem robu ceste B v območju poslovno-stanovanjskih objektov. Število potrebnih parkirnih mest in njihovo mikrolokacijo je treba določiti v izrisu iz ZN skladno s predvideno dejavnostjo in veljavnimi normativi. Parkirne prostore in garaže na območju individualne stanovanjske gradnje je treba urediti na lastnih parcelah.

Interventni in dostavni dovozi so možni do vseh objektov po predvidenih cestah in dovozih.

Možna je fazna gradnja prometnic, ki mora biti prilagojena eventualni fazni gradnji na območju zazidave.

VI. UREDITEV KOMUNALNE IN ENERGETSKE INFRASTRUKTURE

12. člen

Pogoji za urejanje komunalne in energetske infrastrukture

Pred gradnjo je potrebno pri upravljavcih pridobiti natančne podatke o legah komunalnih vodov.

Pri projektiranju oz. izgradnji vodovodnega omrežja je potrebno upoštevati min. horizontalni odmik med vodovodom in kanalizacijo, v širini 3,0 m, in min. vertikalni odmik 0,5 m, pri čemer mora vodovod potekati nad kanalizacijo. V kolikor tega ni mogoče zagotoviti, je potrebno vodovod dodatno zaščititi (glineni naboj).

Pri izdelavi tehnične dokumentacije in izvedbi pogojev za komunalno in energetsko infrastrukturo je potrebno upoštevati vse relevantne prepise ter pogoje oziroma soglasja ter dela izvajati pod nadzorom upravljavcev komunalnih naprav.

a) Vodooskrba

Izvede se celotno vodovodno omrežje min. dimenzije 100 mm s priključitvijo na obstoječ cevovod. Požarna varnost se zagotovi z izgradnjo ustreznega števila hidrantov na predvidenem vodovodnem omrežju v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. list SFRJ, št. 30/91), hidranti pa se postavijo tako, da ne ovirajo promet.

Avtopralnica mora imeti možnosti uporabe tehnološko regenerirane vode oz. ponovno uporabo fizikalno kemično predčiščene že uporabljene vode. Predvidi naj se tudi možnost uporabe deževnice.

b) Odvajanje odpadnih voda

Zgraditi je potrebno ločen kanalizacijski sistem. Fekalne vode iz predvidenih objektov se odvajajo v fekalno kanalizacijo s čiščenjem na lokalni začasni čistilni napravi naselja Bezena.

Meteorne vode se zlivajo v ponikovalnik meteornih voda, z lokacijo južno od železniške proge.

Zaledne vode s pobočja in morebitne talne vode je treba kontrolirano zajeti in jih speljati v recepient.

Izgradnja objektov brez ustrezne izgradnje objektov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda ni dopustna.

Odvodnjavanje odpadnih voda z območja bencinskega servisa bo potekala na sledeči način:

- padavinske vode iz utrjenih površin (parkirišča) je potrebno odvajati v javno meteorno kanalizacijo preko peskolova ter lovilca olj, ki mora biti ustrezno dimenzioniran in mora vključevati kontrolni jašek;

- komunalne odpadne vode je potrebno odvajati preko interne kanalizacije do javne kanalizacije in čistilne naprave;

- parkirni prostori morajo biti utrjeni (asfaltirani) tako, da bodo neprepustni za olje in naftne derivate;

- ob upoštevanju zakonskih predpisov in internih ukrepov za ravnanje z odpadnimi vodami in ob ustreznem vzdrževanju lovilcev olj bo kvaliteta odpadnih vod iz lokacije bencinskega servisa ustrezala zahtevam za iztok v kanalizacijo in ponikovalnico.

Manjkajoče omrežje kanalizacije za odvodnjo odpadnih in meteornih voda je potrebno urediti v skladu s projetkom PGD, ki ga je izdelalo JKP Nigrad, pod nazivom Kanalizacija Bezena vzhod (št. pr. 872514-33, z julijem 2001).

c) Električno omrežje in javna razsvetljava

Za napajanje predvidenih objektov z električno energijo bo potrebno:

- vključiti nadomestno transformatorsko postajo TP Bezena 3 v srednjenapetostno omrežje,

- zgraditi ustrezne nizkonapetostne kabelske razvode do predvidenih objektov.

Lokacija nove TP je razvidna iz grafičnih prilog. Kapaciteta nove TP naj znaša min. 400 kVA. Vključitev nove TP bo preko 20 kV podzemnega voda s priključitvijo na obstoječ nadzemni vod na severni strani naselja.

Dovozna pot do predvidenih objektov se osvetli s svetilkami na kandelabrih višine do 7,0 m. Napajanje bo iz nadomestne TP Bezena 3. Omrežje javne razsvetljave naj poteka po skupni trasi z nizkonapetostnim omrežjem za napajanje objektov.

č) TK in KRS omrežje

Izvede se TK in KRS kabelsko omrežje znotraj območja obdelave z navezavo na obstoječe TK in KRS omrežje. Prostozračni vod, ki poteka preko obravnavanega območja je treba ustrezno prestaviti (prilagoditi zazidavi) in kablirati, prav tako tudi TK kabel. Trasa KRS omrežja naj bo skupna s TK kablom.

d) Ogrevanje

Ogrevanje predvidenih objektov se bo vršilo individualno s tekočim naftnim plinom ali ekstra lahkim kurilnim oljem. Rezervoarji za tekoči naftni plin se morajo vizualno osamiti. Ogrevanje na trdo gorivo ni dopustno.

Za ogrevanje vrstnih hiš se namestita dve podzemni plinski cisterni, ki bosta služili stanovalcem za centralno ogrevanje in sanitarno vodo.

Dimenzije načrtovanega plinovodnega sistema je treba določiti tako, da bo v bodoče možna priključitev na omrežje zemeljskega plina, ko bo le to v tem področju zgrajeno.

Plinovodno omrežje in celoten sistem z utekočinjenim naftnim plinom iz rezervoarjev mora biti zgrajen v skladu z ustreznimi predpisi o gradnji objektov za uporabo UNP.

e) Odstranjevanje odpadkov

Odvoz in deponiranje odpadkov se zagotovi v skladu z veljavnim Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Ruše (MUV, št. 1/96).

Posode za odpadke morajo biti na pokritih in vizualno neizpostavljenih mestih.

Urejeno mora biti kontrolirano zbiranje, skladiščenje in odvažanje nevarnih in škodljivih snovi, pri čemer se morajo upoštevati določila Pravilnika o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča in transportne naprave za nevarne škodljive snovi (Ur. list SRS, št. 3/79), ter določila Pravilnika o ravnanju z odpadki (Ur. list RS, št. 84/98).

VII. VAROVANJE OKOLJA

13. člen

Pogoji za varovanje okolja

a) Zaščita pred onesnaževanjem podtalnice

Negativne vplive na podtalnico v času gradnje in po njej je treba omejiti ali preprečevati z naslednjimi ukrepi:

- pri gradnji se ne uporabijo materiali, ki vsebujejo nevarne spojine;

- odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in v infrastrukturnih objektih na gradbišču, se ne smejo izpuščati v podtalje. Z njimi je potrebno ravnati v skladu z določili Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja;

- odvodnjavanje vod z vseh utrjenih površin mora biti urejeno tako, da ni možno neposredno odtekanje vode v podtalje;

- za primere razlitja škodljivih tekočin (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje. Načrt mora vključevati tudi vodenje evidence nevarnih snovi, ki se uporabljajo na gradbišču.

Ukrepe je potrebno izvajati na celotnem območju obdelave.

Vsi posegi morajo glede preprečevanja onesnaževanja podtalnice in drugih tekočih in stoječih voda upoštevati še sledeče:

- Zakon o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93),

- Zakon o vodah (Ur. list RS, št. 67/02),

- Strokovno navodilo o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustnih temperaturah vode (Ur. list SRS, št. 18/85),

- Pravilnik o tehničnih normativih za skladiščenje vnetljivih in nevarnih snovi (Ur. list SFRJ, št. 14/80),

- Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Ur. list RS, št. 35/96),

- Pravilnik o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi (Ur. SRS, št. 7/79).

b) Zaščita pred onesnaženjem zraka

V izogib onesnaženja zraka se kot splošno navodilo določi ogrevanje na plin ali lahko kurilno olje. Potrebno je upoštevati:

- Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur. list RS, št. 73/94) in Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur. list RS, št. 68/96),

- Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Ur. list RS, št. 73/94),

- Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zrak (Ur. list RS, št. 73/94),

- Uredbo o kakovosti tekočih goriv glede vsebnosti žvepla, svinca in benzena (Ur. list RS, št. 8/95),

- Odlok o varstvu zraka na območju mariborskih občin (MUV, št. 7/87).

c) Požarna varnost

Požarno varnost je potrebno zagotoviti v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom (Ur. list RS, št. 71/93) in v skladu s Pravilnikom o požarnovarnostnih zahtevah, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi prostorskega izvedbenega akta, pri projektiranju, gradnji, rekonstrukciji in vzdrževanju objektov (Ur. l. SRS, št. 42/85).

Pri projektiranju in izgradnji posameznih objektov je potrebno upoštevati:

- tehnični normativ NFPA t. 101/67, Pravilnik o gradnji naprav, Pravilnik o gradnji naprav za vnetljive tekočine ter o skladiščenju in pretakanju vnetljivih tekočin (Ur. l. SFRJ, št. 20/71 in 23/71) in Pravilnik o gradnji postaj za preskrbo motornih vozil z gorivom in o skladiščenju in pretakanju goriva (Ur. l. SFRJ, št. 27/71 in 29/71),

- SIST DIN 14090 - površine za gasilce na zemljišču,

- o smereh evakuacijskih poti odloči projektant,

- po Pravilniku o tehničnih normativih za zunanje in notranje hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. l. SFRJ, št. 44/83 in 30/91) je potrebno zagotoviti v vodovodnem omrežju potrebno količino vode za gašenje,

- dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane z upoštevanjem osne sile 100 kN,

- posamezne hiše v nizu morajo biti med seboj ločene s požarnim zidom, najmanj 120 minutne požarne odpornosti,

- skladiščni prostor za kurilno olje mora biti lociran in izveden v skladu z določbami Pravilnika o spravljanju in hrambi kurilnega olja (Ur. l. SFRJ, št. 45/67),

- pri gradnji omrežja zemeljskega plina je potrebno tudi upoštevati pravilnik DVGW TRGI-86, pri gradnji naprav za utekočinjeni naftni plin pa Pravilnik o UNP (Ur. l. RS, 22/91).

č) Hrup

V času gradnje se skladno s 33. členom Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93 in 1/96) dopusti tolikšne emisije hrupa zaradi gradnje, da skupna obremenitev okolja ne presega predpisanih kritičnih ravni za posamezna območja.

Ukrepi varstva pred hrupom v času gradnje obsegajo tudi upoštevanje časovnih omejitev (delo v dnevnem času, v nočnem času pa samo v primeru neodložljivih vzdrževalnih ali drugih del) ter uporabo delovnih naprav, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije hrupa.

Dodatno je potrebno upoštevati še:

- Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS, št. 45/95),

- Uredbo spremembah in dopolnitvah uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS, št. 66/96),

- Uredbo o hrupu zaradi cestnega ali železniškega prometa (Ur. l. RS, št. 45/95).

Da bo dejavnost v predstavljenem obsegu za okolje sprejemljiva, je potrebno:

- hrupne naprave namestiti na severno stran objekta bencinskega servisa,

- na južni strani območja bencinske črpalke zmanjšati raven hrupa z izgradnjo zidu.

VIII. UREDITEV ODPRTEGA PROSTORA

14. člen

Pogoji urejanja odprtega prostora

a) Predvrtovi

Vse predvrtove, ki mejijo na javni prostor, je potrebno poenotiti z zasaditvijo in mikrourbano opremo. Z enotno zasaditvijo, izbiro rastlin in izbiro mikrourbane opreme je potrebno s predvrtovi zagotoviti ulični izgled v celotni zazidavi.

b) Ograje

Ograja se uredi v obliki žive meje z isto rastlinsko vrsto za celotno zazidavo, in to v kombinaciji z žičnim pletivom, kar tudi zagotavlja neprehodnost za živali. Variantno je ograja lahko tudi lesena z različnim vzorcem, a v enakem barvnem tonu, ki jo poenoti.

Na severni strani poslovnega objekta P in bencinskega servisa ni zaželena postavitev ograj, če pa je ta iz varnostnih razlogov neizogibna, naj bo čimbližje objektu oz. je potrebno pri postavitvi ograj upoštevati pregledne trikotnike, ki so razvidni iz karte prometne ureditve.

c) Nadstrešnice

Na odprtih površinah zasebnega značaja je možno postavljati nadstrešnice.

č) Projektna dokumentacija

V dokumentaciji za pridobitev potrebnih dovoljenj za gradnjo in za izvedbo je treba določiti rastlinske vrste, način zasaditve, število rastlinskih vrst in izbrati mikrourbano opremo, ki bo zagotavljala enotnost ureditve odprtega prostora.

IX. FAZNOST IZVAJANJA

15. člen

Faze izvajanja

Pozidava območja je možna fazno po predhodno urejeni komunalni in energetski infrastrukturi, ki jo pogojujejo soglasodajalci, ter urejenim dovozom do posamezne zazidalne enote.

Izgradnja objektov P in P1 ter bencinskega servisa se lahko vrši v več fazah.

X. REŽIM IN ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ, KI SE NE ZAZIDAJO V PRVI FAZI

16. člen

Režim in začasna namembnost zemljišč

Do realizacije izgradnje posameznih objektov se režim in namembnost zemljišč ne spremeni. Možna so le pripravljalna dela, ki predhodijo načrtovani ureditvi.

Taka dela je predhodno potrebno priglasiti.

XI. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV

17. člen

Obveznosti investitorjev in izvajalcev

Investitorji in izvajalci morajo pri izvedbi posega dosledno upoštevati vse pogoje, navedene v tem odloku in v njegovih sestavnih delih, pogoje soglasodajalcev, pogoje, ki izhajajo iz Poročila o vplivih na okolje ter geotehnične pogoje temeljenja, ki bodo izhajali iz pridobljenega geotehničnega mnenja.

Obveznosti investitorjev in izvajalcev v času gradnje in po njej so:

- v najkrajšem času in v skladu s predpisi odpraviti morebitne negativne posledice, povzročene z izvajanjem posegov v prostor;

- v času gradnje zagotoviti vse potrebne ukrepe in organizirati dela tako, da bo preprečeno morebitno onesnaženje posameznih sestavin okolja ter v primeru nezgode takoj ukrepati za preprečitev nadaljnje škode in odpravo obstoječe škode;

- vsa dela organizirati tako, da ne bo prihajalo do zastojev na obstoječih prometnih povezavah;

- omogočiti dostope do objektov in zemljišč v času gradnje in po njej ter zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo;

- vsa dela organizirati tako, da ne bo po nepotrebnem motena sosednja posest in da bo zagotovljena varnost in nemotena raba sosednje posesti;

- evidentirati obstoječa infrastrukturna omrežja ter jih zakoličiti in v času gradnje in po njej ustrezno zaščititi.

XII. TOLERANCE

18. člen

Pri realizaciji zazidalnega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem zazidalnim načrtom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše ali z oblikovalskega ali prometno tehničnega ali okolje varstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.

Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v katerih delovno področje spadajo ta odstopanja.

Vsi omejitveni pogoji glede horizontalnih in vertikalih gabaritov, etažnosti ter FIZ-ov, so podani kot maksimalni (odstopanja so možna navzdol).

Lega in velikost:

- Odstopanja od določil tega zazidalnega načrta, glede horizontalnih gabaritov objektov, so možna znotraj gradbene meje. Toleranca pri vertikalnih gabaritih je možna na osnovi izbrane oblike in naklona strehe.

Oblika streh:

- Na strehah je dovoljena uporaba strešnih oken in frčad ter drugih arhitekturnih elementov. Oblika in naklon strehe se prilagodi tem arhitekturnim elementom. Prav tako je dovoljena izvedba čopov.

Prostostoječe hiše H1:

- Možna je postavitev dvojčka ali združitev dveh parcel v eno in postavitev samo enega objekta. Pri postavitvi dvojčka ostane FIZ = 0,6 oz. 0,5, če pa se postavi samo en objekt je FIZ = 0,4 oz. 0,3.

Prostostoječa hiša H2:

- Možna je postavitev dvojčka, pri čemer ostane FIZ = 0,4 nespremenjen.

Prostostoječa hiša H3:

- Možna je postavitev dvojčka, pri čemer ostane FIZ = 0,35 ne-spremenjen.

Bencinski servis B :

- Objekt je zaradi funkcionalnih razlogov lahko večji, vendar morajo biti upoštevani vsi zahtevani odmiki in vozno-dinamične lastnosti vozil. Ureditev površin na bencinskem servisu je možno, ob upoštevanju vseh zahtevanih odmikov in prometno-tehničnih pogojev, spremeniti.

Parkirne površine:

- Obliko in ureditev parkirnih površin je možno, ob upoštevanju prometno-tehničnih pogojev, spremeniti, vendar morajo zadostiti zahtevam glede na vrsto dejavnosti, odmiki pa morajo zadostiti pogojem zdravstvenega inšpektorata.

Garaže:

- Pri vseh prostostoječih hišah in morebitnih dvojčkih je možna postavitev garaž tudi izven gradbene meje, vendar le s soglasjem soseda.

Namembnost:

- Tolerance so možne v okviru plansko opredeljene cone in dovoljene stopnje hrupa za posamezno območje. V objektih P in P1 so lahko v nadstropjih (razen v pritličju) tudi stanovanja.

Gradbene parcele:

- Pri izseku iz tega zazidalnega načrta so možne delne korekcije gradbenih parcel (na pobudo lastnikov jih je možno zmanjšati, povečati, prilagajati obstoječemu stanju...), vendar se morajo ohraniti načrtovani dostopi in dovozi in ne sme se spreminjati koncept pozidave.

- S spremembami morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo. "

4. člen

Preostali členi Odloka o zazidalnem načrtu za del naselja Bezena - členi 18 do 20, se ustrezno preštevilčijo.

5. člen

Besedilo 19. člena Odloka o zazidalnem načrtu za del naselja Bezena, sedaj 20. člen, se nadomesti z naslednjim tekstom:

" Mesto, kjer je zazidalni načrt na vpogled

Odlok o zazidalnem načrtu za del naselja Bezena ter Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za del naselja Bezena sta stalno na vpogled v Občinski upravi Občine Ruše in na Upravni enoti Ruše.".

6. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Župan občine Ruše

Vili Rezman, prof., s. r.

Številka: 350-05-002/2001

Datum: 5. september 2002