Na
podlagi določila
Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2,
76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) in 14. člena
Statuta Občine Loški Potok (Uradni list RS, št. 41/17) je Občinski
svet Občine Loški Potok na 14. redni seji dne 6. 7. 2017 sprejel
|
|
P O S L
O V N I K |
Občinskega sveta Občine Loški Potok |
1 Splošne določbe
1. člen
(uporaba izrazov)
|
V
poslovniku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se
uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. |
2. člen
(vsebina poslovnika)
|
Ta
poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v
nadaljnjem besedilu: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti
članov in članic sveta (v nadaljnjem besedilu: člani sveta).
|
3. člen
(smiselna uporaba določil poslovnika)
|
Določbe
tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles
sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s
tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko
pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
4. člen
(javnost dela)
|
(1) Delo
sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
(2) Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi
varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke,
ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine
oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma
državna, vojaška ali uradna tajnost. |
(3) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela
sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
5. člen
(seje sveta)
|
(1) Svet
dela na rednih, izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah. |
(2) Redne seje se sklicujejo v skladu s terminskim programom, ki ga
sprejme svet na začetku mandata, najmanj štirikrat na leto. |
(3) Izredne seje se sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na
rokovne omejitve, ki veljajo za redne seje. |
(4) Dopisne seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih,
ko niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje. |
(5) Slavnostne seje se sklicujejo ob praznikih občine in drugih svečanih
priložnostih. |
6. člen
(predstavljanje sveta)
|
Svet
predstavlja župan (v nadaljnjem besedilu: župan), delovno telo sveta pa
predsednik delovnega telesa (v nadaljnjem besedilu: predsednik).
|
7. člen
(uporaba žiga)
|
(1) Svet
uporablja žig občine, ki je določen s statutom občine ali odlokom, v
katerega notranjem krogu je ime občinskega organa “OBČINSKI SVET”.
|
(2) Svet
uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih
odločitvah ter na dopisih. |
(3) Žig
uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta.
|
(4) Žig
sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor občinske uprave.
|
2 Konstituiranje sveta
8. člen
(konstituiranje sveta)
|
(1) Svet
se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot
polovica mandatov članov sveta. |
(2) Prvo
sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan 20 dni po izvolitvi
članov, vendar ne kasneje kot deset dni po izvedbi drugega kroga volitev
župana. Prvo sejo vodi najstarejši član občinskega sveta oziroma član,
ki ga na predlog najstarejšega člana določi občinski svet. |
(3) Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list,
s katerih so bili izvoljeni člani sveta. |
9. člen
(obvezni dnevni red prve seje sveta)
|
(1) Obvezni
dnevni red prve seje sveta je: |
1. ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov sveta, |
2. poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev
župana, |
3. imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo
predloga potrditve mandatov članov sveta in ugotovitve izvolitve župana,
|
4. poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov članov sveta,
|
5. poročilo mandatne komisije in ugotovitev izvolitve župana,
|
6. imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
|
(2) Če
je bil županu potrjen mandat člana sveta, lahko predsedujoči, na podlagi
njegove ustne izjave, da bo opravljal funkcijo župana, razširi dnevni
red prve seje s sklepom o ugotovitvi predčasnega prenehanja mandata
člana občinskega sveta zaradi nezdružljivosti obeh funkcij. |
(3) O
obveznem dnevnem redu prve seje svet ne razpravlja in ne odloča.
|
(4) Dnevni red prve seje praviloma vsebuje imenovanje komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, lahko pa tudi slovesno
prisego župana in njegov pozdravni nagovor. |
(5) Dnevni red prve seje predlaga prejšnji župan v skladu s tem členom
in sklepi pripravljalnega sestanka in tretjega odstavka prejšnjega člena
tega poslovnika. |
(6) Postopek potrditve mandatov članov sveta in odločanja o morebitnih
pritožbah kandidatov za člane sveta ali predstavnikov kandidatnih list
oziroma kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur za župana
določa zakon. |
10. člen
(imenovanje mandatne komisije)
|
(1) Na
prvi seji svet izmed navzočih članov sveta najprej imenuje tričlansko
mandatno komisijo za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga
potrditve mandatov članov sveta. Člane mandatne komisije lahko predlaga
vsak član sveta. Svet glasuje o predlogih po vrstnem redu, kot so bili
vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O preostalih
predlogih svet ne odloča. |
(2) Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdil o
izvolitvi pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta,
predlaga svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane
sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov
članov sveta. |
(3) Če
je vložena pritožba kandidata ali predstavnika kandidata za župana,
mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o
izvolitvi župana pripravi poročilo v vsebini in upravičenosti pritožbe
ter predlaga svetu odločitve o posameznih pritožbah. |
11. člen
(mandati članov sveta)
|
(1)
Mandate članov sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko
dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in
upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list. |
(2) Svet
odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem
mandatu pa odloči posebej. |
(3) Član
sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega
mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil
tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma
kandidatne liste. |
(4) Svet
na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na
podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah
kandidatov za župana oziroma predstavnikov kandidatur. Če je za župana
izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana sveta, pa je
zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o pritožbi ne
sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za
župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta. |
12. člen
(mandat članov sveta in mandat župana)
|
(1) Ko
se svet konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta, mandat
dotedanjim članom sveta pa preneha. |
(2) Če
svet ni sprejel pritožbe zoper mandat župana iz četrtega odstavka
11. člena tega poslovnika, prične novoizvoljenemu županu teči mandat,
mandat dotedanjemu županu pa preneha. |
(3) S
prenehanjem mandata članov sveta preneha članstvo v stalnih in občasnih
delovnih telesih sveta. |
13. člen
(komisija za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja)
|
Ko je
svet konstituiran, imenuje izmed članov komisijo za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Če komisija ni
imenovana na konstitutivni seji, se imenuje najkasneje na naslednji
seji. |
3 Pravice in dolžnosti članov sveta
14. člen
(pravice in dolžnosti članov sveta)
|
(1) Pravice
in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem
poslovnikom. |
(2) Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in
njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani sveta se lahko
udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati
pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja. |
(3) Član
sveta ima pravico: |
– predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna,
zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
določeno, da jih sprejme svet na predlog župana, |
– predlagati svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti;
|
– glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev
sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
– sodelovati pri oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov
njegovih sej; |
– predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta
in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih
ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima
občina v skladu z zakonom svoje predstavnike. |
(4) Član
sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni
podatki, državne, uradne in poslovne tajnosti opredeljene z zakonom,
drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
(5) Član
sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije
ter v skladu z zakonom in posebnim aktom sveta do dela plače za
nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. |
15. člen
(pravice svetniških skupin)
|
(1) Svetniške
skupine, ki jih oblikujejo člani sveta, izvoljeni z istoimenske liste
ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo
posameznemu članu sveta. |
(2) Občinski svet lahko odloči, da imajo svetniške skupine pravico do
povračila materialnih stroškov, vendar mora biti to opredeljeno v
posebnem aktu. |
16. člen
(pravica do informiranosti)
|
(1) Član
sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in
občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v
občinskem svetu in njegovih delovnih telesih. |
(2) Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na
vprašanja članov sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član
sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati
pojasnila tudi v pisni obliki. |
(3) Član
sveta ima pravico županu ali direktorju občinske uprave postaviti
vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za
sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti. |
17. člen
(vprašanja in pobude članov sveta)
|
(1) Član
sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno.
|
(2) Na
vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda
za vprašanja in pobude članov. |
(3) Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da
je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za
vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to opozori in
člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.
|
(4) Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot tri minute,
obrazložitev pobude pa ne več kot pet minut. |
(5) Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na
katerega je naslovljeno. |
(6) Pri
obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan
in direktor občinske uprave. Če sta župan ali direktor občinske
upravezadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na
vprašanja in pobude. |
(7) Na
seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do
začetka seje, ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud
članov sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled
dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske
uprave odgovorita na naslednji seji. |
(8) Župan ali direktor občinske upravelahko na posamezna vprašanja ali
pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in
pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti
posredovan vsem članom sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji
redni seji. |
18. člen
(zahteva za dodatna pojasnila)
|
(1) Če
član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo,
lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko
predlaga svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z
glasovanjem. |
(2) Če
svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to
vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. |
19. člen
(udeleževanje na sejah sveta in delovnih
telesih)
|
(1) Član
sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član
je. |
(2) Če
ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora
o tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega
telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih
razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o
svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to
mogoče. |
(3) Članu sveta, ki se neupravičeno ne udeleži redne seje sveta, ne
pripada del plače za nepoklicno opravljanje funkcije za mesec, v katerem
je bila ta seja. |
(4) Če
se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej
delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa
predlaga svetu njegovo razrešitev. |
4 Seje sveta
4.1 Sklicevanje sej, predsedovanje in
udeležba na seji
20. člen
(sklic seje)
|
(1) Svet
dela in odloča na sejah. |
(2) Seje
sveta sklicuje župan, v skladu z določbami statuta občine in poslovnika
občinskega sveta. |
(3) Župan sklicuje seje sveta v skladu s programom dela sveta, na
podlagi sklepa sveta in na predlog drugih predlagateljev, določenih s
statutom občine, ter če to zahtevajo okoliščine, mora pa jih sklicati
najmanj štirikrat letno. |
(4) Župan lahko skliče redno sejo sveta, preden je končana predhodno
sklicana seja, svet pa nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča
prejšnje redne seje. |
21. člen
(vabilo)
|
(1) Vabilo
za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom
najkasneje sedem dni pred dnevom, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se
pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni
red. Posamezno gradivo se lahko pošlje tudi kasneje, če je vsebina
gradiva nujno potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda. |
(2) Vabilo za sejo sveta se pošlje vsem funkcionarjem in direktorju
občinske uprave, vodjem političnih strank in list, zastopanih v svetu,
medijem in se objavi v katalogu informacij javnega značaja občine.
|
(3) Vabila iz prejšnjih dveh odstavkov se pošljejo po pošti v fizični
obliki na papirju, če tako s pisno izjavo naroči prejemnik, pa lahko
tudi po elektronski pošti. |
22. člen
(seja na zahtevo članov sveta)
|
(1) Seja
sveta se lahko skliče na zahtevo tretjine članov sveta. |
(2) V
zahtevi članov sveta za sklic seje morajo biti navedeni razlogi za njen
sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet
odloča. |
(3) Sejo
sveta skliče župan. Če seja sveta, ki so jo zahtevali člani sveta, ni
sklicana v roku sedmih dni od predložitve pisne obrazložene zahteve za
sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skličejo člani sveta, ki
so sklic zahtevali oziroma njihov pooblaščeni predstavnik. V tem primeru
lahko sejo vodi član sveta, ki ga določijo člani, ki so sklic seje
zahtevali. |
(4) Vabilo za sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta
najkasneje pet dni pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu z 22. členom
tega poslovnika in se objavi v katalogu informacij javnega značaja
občine. |
(5) Če
razmere terjajo drugače, se lahko seja sveta skliče v skrajnem roku, ki
je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko
udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji,
na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Svet pred
sprejemom dnevnega reda tako sklicane seje ugotovi utemeljenost razlogov
za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se
skliče nova seja v skladu s tem poslovnikom. |
23. člen
(dopisna seja)
|
(1) Dopisna
seja se lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje sveta. Na
dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu občine,
o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski
davki in druge dajatve ter o zadevah, iz katerih izhajajo finančne
obveznosti občine. Dopisna seja se opravi na podlagi v fizični ali
elektronski obliki osebno vročenega vabila s priloženim gradivom ter
predlogom sklepa, ki naj se sprejme, ter z glasovanjem po elektronski
pošti. Glede na način izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok
trajanja dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje, to je do katere
ure se šteje trajanje seje). |
(2) Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom
sveta, od katerih jih je osebno vročitev potrdilo več kot polovica.
Šteje se, da so osebno vročitev potrdili člani, ki so glasovali.
|
(3) Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo, je sprejet, če so
za sklep glasovali vsi člani sveta, ki so do roka oddali svoj glas.
|
(4) O
dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem
poslovnikom, vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta
oziroma ugotovitev, koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev
zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta.
|
24. člen
(poročevalci)
|
(1) Na
seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki
jih določi župan oziroma direktor občinske uprave. |
(2) Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni
red seje, potrebna. |
25. člen
(predlog dnevnega reda)
|
(1) Predlog
dnevnega reda seje sveta pripravi župan. |
(2) Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo
pravico zahtevati sklic seje sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko
predlaga posamezen član sveta ali svetniška skupina. |
(3) V
predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere
obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.
|
(4) Na
dnevni red ni mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z
enako ali podobno vsebino. |
(5) Na
dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo
obravnavo. |
(6) O
sprejemu dnevnega reda odloča svet na začetku seje. |
(7) Svet
ne more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom ni
bilo predloženo gradivo oziroma h katerim ni dal svojega mnenja ali ni
zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj ali če svet odloči
drugače. |
26. člen
(vodenje seje)
|
(1) Sejo
sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana
ali drugega člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči).
|
(2) Če
nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi
že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi
najstarejši član sveta. |
(3) Izredno sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta ker župan ni opravil
sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga
pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje zahtevali. |
27. člen
(javnost seje)
|
(1) Seje
sveta so javne. |
(2) Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov
sredstev javnega obveščanja na sejah sveta. |
(3) Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini in občane se o
seji obvesti z objavljenim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo.
Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo na spletni strani občine v
katalogu informacij javnega značaja ter na krajevno običajen način.
Sredstvom javnega obveščanja se pošlje še obvestilo po elektronski
pošti. |
Občani,
ki želijo prisostvovati na seji, se morajo predhodno pisno najaviti, saj
mora bili navzočnost javnosti na seji nadzorovana, da lahko občina
zagotovi pogoje za nemoteno delo občinskega sveta. |
(4) Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem
seja sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter
pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od
prostora za člane sveta. |
(5) Predsedujoči lahko na zahtevo predstavnika javnega obveščanja
dopusti zvočno in slikovno snemanje posameznih delov seje. O zahtevi
občana za snemanje posameznih delov seje odloči svet. |
(6) Če
občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja
moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu
ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
28. člen
(izključitev javnosti)
|
(1) Župan
predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob
obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva
podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja ali če
vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali
splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe
zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. |
(2) Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko
dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko
poleg župana, predsedujočega in članov sveta navzoč na seji.
|
4.3 Potek seje
29. člen
(ugotavljanje sklepčnosti)
|
(1) Ko
predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je
sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. |
(2) Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči
obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. |
(3) Na
začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji
in drugimi vprašanji. |
30. člen
(odločanje o zapisniku prejšnje seje)
|
(1) Preden
svet določi dnevni red seje, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje.
|
(2) Član
sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se
zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih
sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet.
|
(3) Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane
pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s
sprejetimi pripombami. |
(4) Svet
na izrednih in dopisnih sejah ne potrjuje zapisnikov. |
31. člen
(dnevni red)
|
(1) Svet
na začetku seje določi dnevni red. |
(2) Pri
določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne
zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red
razširi, in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev
obravnav ali hitri postopek. |
(3) Mandatne zadeve imajo prednost pred vsemi drugimi točkami dnevnega
reda in se uvrstijo takoj za točko “potrditev zapisnika”. |
(4) Predlagatelj točke dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do
glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku točke svet ne
razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba,
ki ni predlagatelj točke, svet o tem razpravlja in glasuje. |
(5) Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so
razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno
gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za
razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
(6) Svet
ne more odločiti, da se na dnevni red seje uvrstijo zadeve, h katerim ni
dal svojega mnenja ali zavzel stališča župan, kadar ta ni bil
predlagatelj, razen v primerih ko je obravnava nujna. |
(7) Po
sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega
reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
|
32. člen
(vrstni red obravnave točk dnevnega
reda)
|
(1) Posamezne
točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem vrstnem redu.
|
(2) Med
sejo lahko svet izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih točk
dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih
je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na
katero je uvrščeno. |
33. člen
(razprava)
|
(1) Na
začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba,
ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno
obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut,
če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je
predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
(2) Če
ni župan predlagatelj, poda župan ali podžupan oziroma direktor občinske
uprave mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik
delovnega telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev
županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata
največ po deset minut. |
(3) Potem dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se
priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ
sedem minut. Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih
razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst minut.
|
(4) Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico
do replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti
konkretna in se nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo
lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute.
|
(5) Ko
je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša,
ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri
minute. |
34. člen
(opomin)
|
(1) Razpravljavec
sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče
razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
(2) Če
se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga
predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda
oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper
odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez
razprave. |
35. člen
(kršitve poslovnika)
|
(1) Članu
sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega
reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
(2) Nato
poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda.
Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez
razprave. |
(3) Če
član zahteva besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil navedbo, ki
po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po
osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri
tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več
kot pet minut. |
36. člen
(prekinitev dela sveta)
|
(1) Ko
predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo
o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba
pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki
dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
|
(2) Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to
potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi,
potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V
primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
|
(3) Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več
sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih
primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker
seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje,
predsedujoči sejo konča. |
37. člen
(začetek seje in odmor in konec)
|
(1) Seje
sveta se sklicujejo najprej ob sedemnajsti uri in morajo biti načrtovane
tako, da praviloma ne trajajo več kot štiri ure. |
(2) Predsedujoči odredi petnajst minutni odmor vsaj po dveh urah
neprekinjenega dela. |
(3) Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog
posameznega ali skupine članov sveta, župana ali predlagatelja, če je to
potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih
obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor
lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v
okviru posamezne točke največ dvakrat. |
(4) Če
kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz
prejšnjega odstavka, svet odloči, ali se lahko odredi odmor ali pa se
seja prekine in nadaljuje drugič. |
(5) Ko
so vse točke dnevnega reda izčrpane, je seja sveta končana. |
38. člen
(preložitev razprave)
|
Če svet
o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za
odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se
razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej.
Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk
dnevnega reda. |
4.3 Vzdrževanje reda na seji
39. člen
(red na seji)
|
(1) Za
red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti,
dokler mu predsedujoči ne da besede. |
(2) Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom.
Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči.
|
40. člen
(ukrepi za zagotovitev reda na seji)
|
(1) Za
kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
|
– opomin, |
– odvzem
besede, |
– odstranitev s seje ali z dela seje. |
(2) Opomin se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil
besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na
seji. |
(3) Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji
krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat
opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
(4) Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta
oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji,
tako da onemogoča delo sveta. Ukrep odstranitve s seje ali z dela seje
se lahko izreče tudi prisotnemu na seji, ki nepooblaščeno avdio-video
snema sejo. |
(5) Član
sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z
dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
(6) Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v
katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s
svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
(7) Če
je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi
poslušalci. |
(8) Če
predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo
prekine. |
4.4 Odločanje
41. člen
(sklepčnost)
|
(1) Svet
veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov sveta.
|
(2) Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in
na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. Navzočnost
članov sveta na začetku seje se ugotovi s podpisi članov na listi
navzočnosti. |
(3) Za
sklepčnost je odločilna navzočnost članov sveta v sejni sobi (dvorani)
na način, kot velja za glasovanje (glasovalna naprava, dvig kartonov ali
rok). Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak član sveta ali
predsedujoči kadarkoli. |
42. člen
(odločanje na seji sveta)
|
Predlagana odločitev je na sklepčni seji sveta sprejeta, če se je večina
članov sveta, ki so glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem oziroma, če je
»ZA« sprejem glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev
določa zakon. |
43. člen
(glasovanje)
|
(1) Svet
praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
(2) S
tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o
posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da
župan ali vsak član sveta. |
(3) Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se
odloča. Predsedujoči pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo
sklepa ali amandmaja. |
(4) Član
sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, razen, če ta poslovnik ne
določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja
dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti. |
(5) H
glasovanju pozove predsedujoči člane sveta tako, da jim najprej
predlaga, da se opredelijo »ZA« sprejem predlagane odločitve, po
zaključenem opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da se opredelijo
»PROTI« sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o isti
odločitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno.
|
(6) Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid
glasovanja. |
44. člen
(javno in poimensko glasovanje)
|
(1) Javno
glasovanje se opravi z dvigom rok, z uporabo glasovalne naprave ali s
poimenskim izjavljanjem. |
(2) Poimensko glasujejo člani sveta, če svet tako odloči na predlog
predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta. |
(3) Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke
njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA« ali »PROTI«.
O poimenskem glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu
sveta zapiše, kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova odsotnost.
Zaznamek je sestavni del zapisnika seje. |
45. člen
(tajno glasovanje)
|
(1) Tajno
se glasuje z glasovnicami. |
(2) Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo
vodi predsedujoči. Dva člana določi svet na predlog predsedujočega.
Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja
direktor občinske uprave ali javni uslužbenec, ki ga določi direktor
občinske uprave. |
(3) Za
glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta.
Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja svet.
|
(4) Pred
začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
(5) Komisija vroči glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član
je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za
glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja.
|
(6) Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma
opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za besedilom
predloga na desni strani, »PROTI« pa na levi. Glasuje se tako, da se
obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«. |
(7) Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. |
(8) Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in
priimke kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih
priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred
priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati, in največ
toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na
glasovnici treba imenovati. |
(9) Ko
član sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico.
|
46. člen
(izid glasovanja)
|
(1) Ko
je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
(2) Poročilo o izidu glasovanja vsebuje podatke o: |
– datumu
in številki seje sveta, |
– predmetu glasovanja, |
– sestavi glasovalne komisije s podpisi njenih članov, |
– številu razdeljenih glasovnic, |
– številu oddanih glasovnic, |
– številu neveljavnih glasovnic, |
– številu veljavnih glasovnic, |
– številu glasov »ZA« in število glasov »PROTI« oziroma pri glasovanju o
kandidatih, |
– številu glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
– ugotovitvi, da je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da
predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, katerih kandidat
je imenovan. |
(3) O
ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo
vsi, ki so vodili glasovanje. |
(4) Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja
na seji sveta. |
47. člen
(ponovitev glasovanja)
|
(1) Če
član sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida
glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
(2) O
ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki
ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog
predsedujočega. O isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat.
Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja. |
4.5 Zapisnik seje sveta
48. člen
(vsebina zapisnika seje sveta)
|
(1) O
vsaki seji sveta se piše zapisnik. |
(2) Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o
navzočnosti članov sveta na seji in ob posameznem glasovanju, o
odsotnosti članov sveta, o udeležbi vabljenih, predstavnikov javnosti in
občanov na seji, o ugotavljanju sklepčnosti o sprejetem dnevnem redu,
imenih razpravljavcev, potrditvi zapisnika prejšnje seje, predlogih
sklepov, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so
bili sprejeti in o rezultatih glasovanja – število glasov za in število
glasov proti, o vseh postopkovnih odločitvah predsedujočega in sveta ter
o stališčih statutarno pravne komisije o postopkovnih vprašanjih.
Zapisniku je treba predložiti original vabila in gradivo, ki je bilo
predloženo oziroma obravnavano na seji. |
49. člen
(zvočni zapis seje sveta)
|
(1) Če
se seja zvočno snema, je dobesedni zapisnik prepis zvočnega zapisa
poteka seje (magnetogram). |
(2) Magnetogram seje se hrani v sejnem dosjeju skupaj z zapisnikom in
gradivom s seje, dokler zapisnik ni potrjen. |
(3) Član
sveta in drug udeleženec javne seje, če je za to dobil dovoljenje
predsedujočega, ima pravico poslušati zvočni zapis seje. Poslušanje se
opravi v prostorih občinske uprave ob navzočnosti pooblaščenega javnega
uslužbenca. |
50. člen
(zapisnik seje sveta)
|
(1) Za
zapisnik seje sveta skrbi direktor občinske uprave. Direktor občinske
uprave lahko za vodenje zapisnika seje sveta pooblasti drugega javnega
uslužbenca. |
(2) Na
vsaki redni seji sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje
redne in vseh vmesnih izrednih oziroma dopisnih sej sveta. Vsak član
sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb
odloči svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne
spremembe. |
(3) Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in
direktor občinske uprave oziroma pooblaščeni javni uslužbenec, ki je
vodil zapisnik. |
(4) Po
sprejemu se zapisnik objavi na spletnih straneh občine ter na krajevno
običajen način. |
(5) Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden
na nejavnem delu seje sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta
in ne objavlja. Člane sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani
predsedujoči. |
51. člen
(ravnanje z gradivom sveta)
|
(1) Ravnanje
z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi zakona s
posebnim aktom. |
(2) Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter
vse gradivo sveta in njegovih delovnih teles, se kot trajno gradivo
hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave.
|
52. člen
(vpogled v gradivo)
|
(1) Član
sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni
zbirki dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi izvrševanja
njegove funkcije. Vpogled odredi direktor občinske uprave na podlagi
pisne zahteve člana sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o
zavrnitvi se hranijo pri gradivu, ki je bilo vpogledano. |
(2) V
primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v
skladu z zakonom in aktom sveta. |
4.6 Strokovno in administrativno delo
za svet
53. člen
(strokovno in administrativno delo za
svet)
|
(1) Strokovno
in administrativno delo za potrebe občinskega sveta in delovnih teles
opravlja občinska uprava. |
(2) Direktor občinske uprave organizira strokovno in tehnično pripravo
gradiv za potrebe sveta in določi javnega uslužbenca, ki pomaga pri
pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila, potrebna za
nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s
sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno
mesto. |
54. člen
(komisija za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja)
|
(1) Svet
ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot stalno
delovno telo sveta in druge organe, ki jo imenuje izmed svojih članov.
|
(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima tričlane.
|
(3) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja
zlasti naslednje naloge: |
– svetu
predlaga kandidate za člane delovnih teles sveta in druge organe, ki jih
imenuje občinski svet, |
– opravlja naloge v zvezi s preprečevanjem korupcije, |
– svetu
ali županu daje pobude in predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v
občini, ki so v pristojnosti sveta, |
– pripravlja predloge odločitev sveta v zvezi s plačami ter drugimi
prejemki občinskih funkcionarjev, članov občinskih organov in delovnih
teles, ravnateljev in direktorjev javnih zavodov, javnih agencij in
skladov ter direktorjev javnih podjetij ter izvršuje odločitve sveta,
|
– obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi svet in zakon.
|
(4) Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje
občinski svet na prvi seji po volitvah takoj, ko se konstituira in
ugotovi, kdo je bil izvoljen za župana. |
55. člen
(delovna telesa občinskega sveta)
|
(1) Svet
ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa.
Komisije in odbori sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s
tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz
pristojnosti sveta in dajejo svetu mnenja in predloge. |
(2) Komisije in odbori sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njihove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme svet na predlog župana. |
56. člen
(stalna in občasna delovna telesa)
|
Stalna
delovna telesa sveta ustanovljena s statutom občine so naslednji odbori
in komisija: |
– odbor
za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, |
– odbor
za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe, prostorsko
planiranje in gospodarjenje z nepremičninami, |
– statutarno pravna komisija. |
57. člen
(odbor za negospodarstvo in javne službe
družbenih dejavnosti)
|
(1) Odbor
za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti ima petčlanov.
|
(2) Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz
pristojnosti občine na področju negospodarskih dejavnosti in javnih
služb družbenih dejavnosti, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o
njih svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve.
|
(3) Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za
katerega je sklicana redna seja sveta, ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje
o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti
najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. |
(4) Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti lahko
predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na
področju negospodarskih dejavnosti in javnih služb družbenih dejavnosti.
|
58. člen
(odbor za gospodarstvo, varstvo okolja
in gospodarske javne službe, prostorsko planiranje in gospodarjenje z
nepremičninami)
|
(1) Odbor
za gospodarske dejavnosti, varstvo okolja in gospodarske javne službe,
prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami, ima petčlanov.
|
(2) Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz
pristojnosti občine na področju gospodarskih dejavnosti, varstva okolja
in gospodarskih javnih služb, prostorskega planiranja in gospodarjenja z
nepremičninami, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje
mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
(3) Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za
katerega je sklicana redna seja sveta, ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje
o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti
najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. |
(4) Odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe,
prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami, lahko predlaga
svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na področju
gospodarskih dejavnosti, varstva okolja in gospodarskih javnih služb.
|
59. člen
(statutarno pravna komisija)
|
(1) Statutarno
pravna komisija sveta ima tri člane. |
(2) Komisija obravnava predlog statuta občine in poslovnika sveta in
njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih splošnih aktov, ki
jih sprejema svet. |
(3) Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti
obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter
glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine.
|
(4) Komisija lahko predlaga svetu v sprejem spremembe in dopolnitve
statuta občine in poslovnika sveta ter obvezno razlago določb splošnih
aktov občine. |
(5) Med
dvema sejama sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči sveta,
statutarno pravna komisija razlaga poslovnik sveta. |
60. člen
(občasna delovna telesa)
|
Občasna
delovna telesa ustanovi svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
61. člen
(imenovanje članov odborov in komisij)
|
(1) Člane
odborov in komisij imenuje svet na predlog komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico
članov izmed drugih občanov. |
(2) Predsednika odbora imenuje svet izmed članov, ki so člani občinskega
sveta. |
(3) Prvo
sejo odbora skliče župan. |
(4) Članstvo v komisiji ali odboru sveta ni združljivo s članstvom v
nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
62. člen
(razrešitev članov odborov in komisij)
|
Občinski
svet lahko razreši predsednika, posameznega člana odbora občinskega
sveta ali odbor v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega
sveta. Predlog novih kandidatov za člane odborov pripravi komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje
občinskega sveta. |
63. člen
(skupna delovna telesa)
|
Svet in
župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi
skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge.
|
64. člen
(delo delovnega telesa)
|
(1) Predsednik
delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo
delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja,
stališča in predloge v občinskem svetu. |
(2) Seje
delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu
sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana.
|
(3)
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega
telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in
utemeljenih primerih. |
(4) Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema
svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov, svoje
odločitve – mnenja, stališča in predloge pa sprejema z večino
opredeljenih glasov navzočih članov. |
(5) Glasovanje v delovnem telesu je javno. |
(6) Za
delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki
se nanašajo na delo sveta. |
65. člen
(sodelovanje pri delu delovnega telesa)
|
Na sejo
delovnega telesa so praviloma vabljeni javni uslužbenci, ki so
sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki
jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in
organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno
povezano z obravnavano problematiko. |
5 Akti sveta
5.1 Splošne določbe
66. člen
(splošni akti občine)
|
(1) Svet
sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte:
|
– poslovnik o delu sveta, |
– proračun občine in zaključni račun, |
– planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte,
|
– odloke, |
– odredbe, |
– pravilnike, |
– navodila, |
– sklepe. |
(2) Svet
sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb
statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v
skladu z zakonom ali statutom občine. |
(3) Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom
občine. |
67. člen
(predlagalna pravica)
|
(1) Proračun
občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za
katere je v zakonu ali tem statutu tako določeno, predlaga svetu v
sprejem župan. |
(2) Komisije in odbori sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo svetu
v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov iz
prvega odstavka. |
(3) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in
statutom občine zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev splošnega
akta. |
68. člen
(sodelovanje javnosti pri pripravi
splošnih aktov občine)
|
(1) Zaradi
večje legitimnosti sprejetih splošnih aktov občine in vključitve
občanov, njihovih organizacij, strokovne in druge javnosti v pripravo
splošnih aktov občine je potrebno predloge statuta občine, odlokov,
proračuna, prostorskih aktov in drugih načrtov razvoja občine, objaviti
na spletni strani občine, v katalogu informacij javnega značaja,
najpozneje sedem dni pred sejo sveta, na kateri bo izvedena splošna
razprava in javnost pozvati, da v roku trideset dni na način, določen z
objavo, sporoči morebitne pripombe in predloge. |
(2) Predlog splošnega akta se v roku iz prejšnjega odstavka pošlje
subjektom, katerih sodelovanje določa zakon in statut občine ter
subjektom, ki se ukvarjajo z zadevami, ki se jih vsebina splošnega akta
tiče, s pozivom za predložitev pripomb in predlogov najpozneje v roku iz
prejšnjega odstavka. |
(3) Objavi splošnega akta občine na spletni strani občine v katalogu
informacij javnega značaja in dopisu iz prejšnjega odstavka se priloži
povzetek vsebine s strokovnimi podlagami, ključnimi vprašanji, ki
zadevajo predlog splošnega akta in njegovimi cilji. |
(4) Po
končani obravnavi iz prvega in drugega odstavka tega člena pripravi
občinska uprava osnutek poročila o sodelovanju javnosti s predstavitvijo
vpliva pripomb in predlogov na vsebino predloga splošnega akta in ga
predloži predlagatelju. |
(5) Poročilo o sodelovanju javnosti pri pripravi splošnega akta ter o
upoštevanju in zavrnjenih pripombah in predlogih, se objavi na spletni
strani občine v katalogu informacij javnega značaja in hrani v stalni
zbirki dokumentarnega gradiva občine, skupaj z izvirnikom sprejetega
splošnega akta. |
69. člen
(podpis in hramba aktov, ki jih sprejema
svet)
|
(1) Akte,
ki jih sprejema svet, podpisuje župan. |
(2) Izvirnike aktov sveta se žigosa in shrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
5.2 Postopek za sprejem odloka
70. člen
(vsebina predloga odloka)
|
(1) Predlog
odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in njihovo
obrazložitev. |
(2) Uvod
obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka
ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje
odloka. Glede na vsebino odloka mora biti uvodu priloženo tudi grafično
ali kartografsko gradivo. |
(3) Če
je predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član sveta pošlje predlog
odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta.
|
71. člen
(obravnava predloga odloka)
|
(1) Predlagatelj
določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga
odloka na sejah sveta. |
(2) Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah
sveta, tudi kadar ni predlagatelj. |
72. člen
(razprava o predlogu odloka)
|
(1) Predlog
odloka se pošlje članom sveta sedem dni pred dnem, določenim za sejo
sveta, na kateri bo obravnavan. |
(2) Svet
razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
73. člen
(prva obravnava)
|
(1) V
prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo
sprejem odloka, ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga
odloka. |
(2) Po
končani obravnavi svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov
sprejme stališča in predloge o odloku. |
(3) Če
svet meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali da odlok ni
potreben, ga s sklepom zavrne. |
(4) Po
končani prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga odloka.
O predlogu umika odloči svet s sklepom. |
(5) Če
na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb
in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu
predloga odloka v prvi obravnavi, lahko občinski svet na predlog
predlagatelja sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se prva in
druga obravnava predloga odloka združita. |
74. člen
(priprava besedila za drugo obravnavo)
|
(1) Pred
začetkom druge obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo
predloga odloka, pri čemer na primeren način upošteva stališča in
predloge iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno pisno zavrne.
|
(2) Predlagatelj mora v predlogu odloka za drugo obravnavo ustrezno
upoštevati pripombe in predloge javnosti ali jih utemeljeno zavrniti.
|
(3) Poročilo o sodelovanju javnosti pri pripravi odloka ter o
upoštevanju ali zavrnjenih pripombah oziroma predlogih je sestavni del
predloga odloka za drugo obravnavo. |
(4) Če
amandma ni predložen v pisni obliki ali je brez obrazložitve, ga
predsedujoči ne sme dati v obravnavo in odločanje. |
75. člen
(druga obravnava)
|
(1) V
drugi obravnavi predloga odloka lahko člani sveta predlagajo spremembe
in dopolnitve naslova in členov predloga odloka v obliki amandmaja.
|
(2) Župan lahko predlaga amandmaje, kadar ni sam predlagatelj odloka in
amandmaje na amandmaje članov sveta k vsakemu predlogu odloka.
|
(3) Amandma mora biti predložen članom sveta v pisni obliki z
obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na
kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma,
ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina
vseh članov sveta ali župan. |
(4) Če
amandma ni predložen v pisni obliki ali je brez obrazložitve, ga
predsedujoči ne sme dati v razpravo in odločanje. |
(5) Župan lahko predlaga amandma na amandma članov sveta na sami seji,
na kateri se odlok obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno.
|
(6) Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave
spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
76. člen
(sprejem amandmaja, člena odloka in
odloka)
|
(1) Amandma,
člen odloka, in odlok v celoti so sprejeti, če se zanje opredeli večina
članov sveta, ki glasujejo. |
(2) O
vsakem amandmaju se glasuje posebej. |
77. člen
(sprejem splošnih aktov občine)
|
(1) Statut
občine in poslovnik sveta se sprejemata po enakem postopku, kot velja za
sprejemanje odloka. |
(2) Proračun občine sprejema svet po postopku, določenem s tem
poslovnikom. |
(3) O
predlogih drugih aktov iz svoje pristojnosti odloča svet na eni
obravnavi, če zakon ne določa drugače. |
78. člen
(sprejem splošnih aktov občine do
prenehanja mandata)
|
(1) Svet
mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse
postopke o predlaganih splošnih aktih občine. |
(2) Postopki sprejemanja aktov, ki so se začeli v prejšnjem mandatu
sveta, se v novem mandatu ne nadaljujejo, razen če sta v novem mandatu
ponovno izvoljena župan ali član sveta, ki sta bila predlagatelja v
prejšnjem mandatu in če tako na predlog župana odloči svet. |
(3) Evidenco o nedokončanih postopkih sprejemanja aktov vodi občinska
uprava. |
5.3 Hitri postopek za sprejem odlokov
79. člen
(hitri postopek za sprejem odlokov)
|
(1) Kadar
to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko svet
sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema svet tudi
obvezne razlage določb splošnih aktov občine. |
(2) Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi
hitrega postopka odloči svet na začetku seje pri določanju dnevnega
reda. |
(3) Če
svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se
uporabljajo določbe tega poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi
predloga odloka. |
(4) Pri
hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v
rednem postopku sprejemanja odloka. |
(5) Pri
hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na
isti seji. |
(6) Pri
hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje
na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. |
5.4 Skrajšani postopek za sprejem
odlokov
80. člen
(skrajšani postopek za sprejem odlokov)
|
(1) Svet
lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji
opravil obe obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta, ki se
sprejema na enak način, če gre: |
– za
manj zahtevne spremembe in dopolnitve, |
– prenehanje veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb
skladu z zakonom, |
– uskladitve z zakonom, državnim proračunom ali drugimi predpisi države
oziroma občine, |
– spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča,
|
– prečiščena besedila splošnih aktov občine. |
(2) Odločitev iz prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji
nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov sveta. Po končani prvi
obravnavi lahko vsak član sveta predlaga, da svet spremeni svojo
odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi
po rednem postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi predloga.
|
(3) V
skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta,
ki se s predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji
na amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave
odloka. |
5.5 Objava splošnega akta občine
81. člen
(objava splošnega akta občine)
|
(1) Župan
objavi splošni akt občine v Uradnem listu Republike Slovenije najprej
šestnajsti dan po sprejemu, če svetu ni dan predlog oziroma obvestilo o
pobudi za razpis referenduma o njem. |
(2) Ne
glede na prejšnji odstavek lahko župan nemudoma objavi odlok o proračunu
občine, zaključni račun proračuna ter splošni akt, s katerim se v skladu
z zakonom predpisujejo občinski akti in druge zadeve. |
(3) Statut, poslovnik občinskega sveta, odloki in drugi predpisi občine
začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, če ni v njih drugače določeno. |
(4) Če
je predlog za razpis referenduma o splošnem aktu ali obvestilo o pobudi
dano v roku določenem v zakonu, župan pa je ta splošni akt že objavil,
je razpis referenduma možen, če splošni akt še ni začel veljati. Župan
je dolžan nemudoma po sprejemu predlog ali pobude za razpis referenduma
preklicati objavo splošnega akta. |
5.6 Postopek za sprejem proračuna
82. člen
(predlog proračuna občine)
|
(1) Župan
predloži predlog občinskega proračuna za prihodnje leto oziroma sprememb
občinskega proračuna občinskemu svetu v 30 dneh po predložitvi državnega
proračuna oziroma sprememb proračuna Državnemu zboru. |
(2) Župan pošlje vsem članom sveta predlog proračuna občine z vsemi
sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja javne finance, hkrati z
vabilom za sejo sveta, na kateri bo predlog proračuna predstavljen in
opravljena splošna razprava. |
(3) V
okviru predstavitve proračuna predstavi svetu župan ali pooblaščeni
delavec občinske uprave: |
– temeljna izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna,
|
– načrtovane politike občine, |
– oceno
bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa
financiranja v prihodnjih dveh letih, |
– okvirni predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega
uporabnika proračuna v prihodnjih dveh letih in kadrovski načrt,
|
– načrt
razvojnih programov, |
– načrt
nabav. |
(4) Po
predstavitvi predloga proračuna opravi svet splošno razpravo in sprejme
sklep, da se o predlogu opravi javna razprava. |
(5) Če
svet meni, da predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme
stališča in predloge ter naloži županu, da v roku sedmih dni predloži
svetu popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in
predlogi sveta v njem upoštevani. |
(6) Če
svet po ponovni obravnavi predloga proračuna ne pošlje v javno razpravo,
ga skupaj s stališči in predlogi sveta pošlje v javno razpravo župan.
|
83. člen
(javna razprava)
|
(1) Predlog
proračuna mora biti v javni razpravi najmanj 30 dni. |
(2) V
času javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna
tako, da sklep o javni razpravi in predlog proračuna objavi na spletnih
straneh občine v katalogu informacij javnega značaja in zainteresiranim
zagotovi dostop do predloga v prostorih občine. |
(3) Občina objavi način in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov
k predlogu občinskega proračuna na svojih spletnih straneh in na
krajevno običajen način. |
84. člen
(obravnava predloga proračuna)
|
(1) V
času javne razprave obravnavajo predlog proračuna delovna telesa sveta,
sveti ožjih delov občine ter zainteresirana javnost. |
(2) Pripombe in predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županu.
|
(3) Predsedniki delovnih teles sveta lahko v času javne razprave
zahtevajo, da župan in predstavniki občinske uprave na njihovih sejah
pojasnijo predlog proračuna občine. |
(4) Za
obravnavo pripomb in predlogov občanov k predlogu proračuna in pripravo
poročila se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki urejajo sodelovanje
javnosti pri pripravi splošnega akta občine oziroma odloka. |
85. člen
(dopolnjen predlog proračuna občine)
|
(1) Najkasneje
v petnajstih dneh po končani javni razpravi o predlogu proračuna
pripravi župan dopolnjeni odlok o proračunu občine ter skliče sejo
sveta, na kateri se bosta obravnavala. |
(2) Na
dopolnjen predlog proračuna in odlok o proračunu občine lahko člani
sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo
sveta. Amandmaji se vložijo pri županu. |
(3) Vsak
predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka
upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in
v obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo
sredstva in za kakšen namen. |
86. člen
(predstavitev dopolnjenega predloga
proračuna občine)
|
(1) Pred
začetkom obravnave predloga proračuna občine in odloka o proračunu
občine župan najprej pojasni, katere pripombe iz javne razprave oziroma
pripombe in predloge delovnih teles sveta je upošteval pri pripravi
predloga in katerih ni ter obrazloži, zakaj jih ni upošteval. Pisna
obrazložitev zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva
predloga proračuna. |
(2) V
nadaljevanju župan poroča svetu o prejetih amandmajih k predlogu
proračuna in odloku o proračunu občine ter poda svoje mnenje o
amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani
amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve
proračunskega ravnovesja. |
(3) Predsedujoči oziroma župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi, in
pozove župana, da se izjavi oziroma se župan izjavi o tem, ali bo vložil
amandma na katerega od vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če
župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas,
ki je potreben za oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta.
|
(4) Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej
glasuje o amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet, pa še o
amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj. |
87. člen
(uskladitev predloga proračuna občine)
|
(1) Ko
je končano glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so
sprejeti ter ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede
prihodkov, odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine
v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri
amandmaji so sprejeti k odloku o proračunu občine. |
(2) Če
je proračun usklajen, svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim
sprejme svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine.
|
(3) Če
proračun ni usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da strokovna
služba prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi
predlog za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan
prekine sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo
predložen predlog uskladitve. |
(4) Ko
je predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O
predlogu uskladitve ni razprave. |
(5) Svet
glasuje najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje
svet o proračunu v celoti in o odloku o proračunu občine. |
(6) Če
predlog uskladitve ni sprejet, proračun občine ni sprejet. |
(7) Če
proračun ni sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan predložiti
nov predlog proračuna. |
(8) Nov
predlog proračuna občine svet obravnava in o njem odloča po določbah
tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka.
|
88. člen
(začasno financiranje)
|
Če
proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme
župan sklep o začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se
lahko na predlog župana podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem
financiranju sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
hitri postopek za sprejem odloka. |
89. člen
(rebalans proračuna občine)
|
(1) Župan
lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine. |
(2) Predlog rebalansa proračuna občine obravnavajo delovna telesa sveta,
vendar o njem ni javne razprave. |
(3) Rebalans proračuna občine sprejema svet po določbah tega poslovnika,
ki urejajo obravnavo in sprejem dopolnjenega predloga proračuna.
|
5.7 Postopek za sprejem prostorskih
aktov
90. člen
(postopek za sprejem prostorskih aktov)
|
(1) Prostorske
akte, za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, določen
postopek, ki zagotavlja sodelovanje občanov pri oblikovanju njihove
vsebine, sprejme svet z odlokom v eni obravnavi, ki se opravi v skladu z
določbami tega poslovnika, ki urejajo drugo obravnavo predloga odloka.
|
(2) Če
je k odloku sprejet amandma, ki spreminja s predlogom prostorskega akta
določeno prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni
obravnavi, se šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek o
odloku konča. |
(3) Postopek sprejemanja prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo
predloga, v katerega je vključen amandma iz prejšnjega odstavka.
|
5.8 Postopek za sprejem obvezne
razlage
91. člen
(postopek za sprejem obvezne razlage)
|
(1) Vsakdo,
ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago
določb občinskih splošnih aktov. |
(2) Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s
številko člena ter razloge za obvezno razlago. |
(3) Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno pravna
komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta,
predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija
ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in
ga predloži svetu v postopek. |
(4) Svet
sprejema obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
skrajšani postopek za sprejem odloka. |
(5) Sprejeta obvezna razlaga je sestavni del predpisa in se objavi v
uradnem glasilu. |
5.9 Postopek za sprejem prečiščenega
besedila splošnega akta
92. člen
(postopek za sprejem prečiščenega
besedila splošnega akta)
|
(1) Če
je občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in
dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj svetu
predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v obliki uradnega
prečiščenega besedila. |
(2) Po
sprejetju sprememb in dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma
dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih členov, pripravi statutarno
pravna komisija sveta uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta.
Uradno prečiščeno besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki
sprejeti spremembi in dopolnitvi statuta oziroma poslovnika.
|
(3) Uradno prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu
sprememb in dopolnitev odloka, tako določi svet. |
(4) Uradno prečiščeno besedilo določi svet po skrajšanem postopku za
sprejem odloka. O uradnem prečiščenem besedilu odloča svet brez
obravnave. |
(5) Uradno prečiščeno besedilo se objavi v uradnem glasilu. |
6 Volitve in imenovanja
93. člen
(volitve in imenovanja)
|
(1) Volitve
in imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu občine pristojen svet,
se opravijo po določbah tega poslovnika. |
(2) Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če je glasovala večina članov
sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali.
|
94. člen
(glasovanje o kandidatih)
|
(1) Če
se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po
abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov, pri čemer se prva
črka določi z žrebom. Vsak član sveta lahko glasuje samo za enega od
kandidatov. |
(2) Če
se javno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno
poimensko glasovanje, pri katerem vsak član sveta pove ime in priimek
kandidata, za katerega glasuje. |
(3) Če
svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
(4) Če
se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na
glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega
se želi glasovati. |
(5) Če
se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na
glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«. |
(6) Če
se tajno glasuje o več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se lahko
glasuje za največ toliko kandidatov, kot je funkcij. |
95. člen
(izvolitev oziroma imenovanje
kandidata)
|
Kandidat
je izvoljen oziroma imenovan, če zanj glasuje večina članov sveta, ki so
glasovali. Pri tajnem glasovanju se za navzoče štejejo člani sveta, ki
so prevzeli glasovnice. |
6.1 Imenovanje članov delovnih teles
občinskega sveta
96. člen
(imenovanje članov delovnih teles)
|
Člane
delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane,
ki jo določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Če
kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji
izvede posamično imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi
člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično
glasovanje na isti seji sveta. Če tudi na način iz prejšnjega odstavka
ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje
ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov
delovnega telesa. |
97. člen
(ponovno glasovanje)
|
(1) Če
se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih
kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo
glasovanje. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih,
ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem
glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo
najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med
kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. |
(2) Pri
ponovnem glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na
število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se ponovno glasuje
o kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako število glasov, se
glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov. |
(3) Če
kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri ponovnem
glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine ali pa ni izvoljeno
zadostno število kandidatov, se za manjkajoče kandidate ponovi
kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga
kandidatur. |
6.2 Postopek za razrešitev
98. člen
(postopek za razrešitev)
|
(1) Oseba,
ki jo voli ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta
poslovnik, če ni z drugim aktom določen drugačen postopek. |
(2) Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je
osebo predlagal za izvolitev ali imenovanje. Če predlagatelj razrešitve
ni komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, se predlog
razrešitve vloži pri komisiji. |
(3) Predlog za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so
navedeni razlogi za razrešitev. |
(4) Predlog za razrešitev se posreduje Komisiji za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. Če predlog ne vsebuje obrazložitve po določilih
drugega odstavka prejšnjega člena, ga komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja vrne predlagatelju v dopolnitev. |
(5) Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša,
najmanj osem dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na
katero se razrešitev nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o predlogu
razrešitve. |
(6) Župan uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je
mogoče upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega člena. |
(7) Po
končani obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o
predlogu z večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe,
zoper katero je vložen predlog za razrešitev. |
(8) O
razrešitvi se izda pisni odpravek sklepa s pravnim poukom. |
6.3 Odstop članov sveta, članov
delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine
99. člen
(postopek za razrešitev)
|
(1) Občinski
funkcionarji imajo pravico odstopiti. |
(2) Županu in članom sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom in
statutom občine predčasno preneha mandat. Postopek v zvezi z odstopom
župana ali člana sveta ureja statut. |
(3) Pravico odstopiti imajo tudi podžupan, člani delovnih teles, drugih
organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso
občinski funkcionarji. |
(4) Izjava o odstopu, razen v primeru iz drugega odstavka tega člena,
mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je
hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati
svetu novega kandidata. Svet odloči s sklepom. |
7 Razmerje med županom in občinskim
svetom
100. člen
(razmerja med županom in občinskim
svetom)
|
(1) Župan
predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. |
(2) Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri
uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo
programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje
in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si
prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
(3) Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan,
določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed
delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri
pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali. |
101. člen
(izvajanje odločitev občinskega sveta)
|
(1) Župan
skrbi za izvajanje odločitev sveta. Na vsaki redni seji sveta župan ali
po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske uprave poročajo o
opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta.
|
(2) V
poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste
sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa.
|
(3) Če
sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki
ga bo možno izvršiti. |
(4) Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta.
|
(5) Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti
opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z
zakonom in statutom občine. |
8 Javnost dela
102. člen
(javnost dela občinskega sveta in
njegovih delovnih teles)
|
(1) Delo
sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
(2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom
javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na
druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
(3) Župan in direktor občinske uprave obveščata občane in sredstva
javnega obveščanja o delu sveta, delovnih teles sveta, župana in
občinske uprave. |
(4) Svet
lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost.
|
(5) Občina izdaja svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi sporočila
in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta in drugih
organov občine. |
103. člen
(obveščanje javnosti)
|
(1) Župan
skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občin
ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. |
(2) Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in
dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o
delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov.
|
(3) Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles,
ki so zaupne narave. |
(4) Za
ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi
predpisi, ki urejajo to področje. |
9 Delo sveta v izrednem stanju
104. člen
(delo sveta v izrednem stanju)
|
(1) V
izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta
ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta,
ki jih določa statut in ta poslovnik. |
(2) Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej,
predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje
predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi
odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih
potrdi svet, ko se sestane. |
10 Spremembe in dopolnitve ter razlaga
poslovnika
105. člen
(spremembe in dopolnitve poslovnika)
|
(1) Za
sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega
poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka. |
(2) Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko
večino glasov navzočih članov. |
106. člen
(razlaga poslovnika)
|
(1) Če
pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo
sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti,
prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno pravni
komisiji, da poda svoje mnenje. Če komisija tega ne more opraviti na
isti seji, pripravi razlago posamezne poslovniške določbe do naslednje
seje. |
(2) Kadar svet ne zaseda, razlaga poslovnik statutarno pravna komisija.
|
(3) Vsak
član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala
statutarno pravna komisija, odloči svet. |
11 Prehodna in končna določba
107. člen
(prenehanje veljavnosti)
|
Z dnem
uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Občinskega sveta
Občine Loški Potok (Uradni list RS, št. 79/15), ki ga je ta sprejel dne
17. septembra 2015. |
108. člen
(objava in začetek veljavnosti)
|
Ta
poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
Šifra:
007-0002/2017 |
Hrib -
Loški Potok, dne 6. julija 2017 |
|
Župan |
Občine Loški Potok |
Ivan Benčina l.r. |
|