|
Na podlagi 52. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP,
43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15
– ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in 16. člena
Statuta Občine Divača
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14, 24/14, 9/15 in 55/17) je
Občinski svet Občine Divača na 21. redni seji, dne 14.3.2018, sprejel |
|
|
|
ODLOK |
|
O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE DIVAČA |
|
|
|
I. Uvodne določbe |
|
|
|
1. člen
|
|
(vsebina in
sestavine odloka)
|
|
(1) S
tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Divača (v
nadaljevanju: OPN OD), ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod (LUZ),
d. d., iz Ljubljane, januar 2018, pod št. 6509. |
|
(2)
Občinski prostorski načrt je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega
dela, ki se delita na strateški in izvedbeni del. |
|
(3)
Tekstualni del OPN OD je sestavljen iz naslednjih poglavij: |
|
I. Uvodne določbe |
|
II. Strateški del |
|
III. Izvedbeni del |
|
IV. Prehodne in končne določbe |
|
|
|
(4) Grafični
del strateškega dela OPN OD vsebuje (Preglednica 1):
|
|
Preglednica 1: Grafični del strateškega dela OPN OD |
Številka |
Karta |
Merilo |
A – Zasnova prostorskega razvoja občine |
|
1. |
Zasnova omrežja naselij |
1 : 50.000 |
2. |
Zasnova območij sanacij |
1 : 50.000 |
3. |
Zasnova obrambe in zaščite |
1 : 50.000 |
B – Zasnova gospodarske javne infrastrukture |
|
4. |
Zasnova prometnega omrežja z javnim potniškim prometom |
1 : 50.000 |
5. |
Zasnova energetskega omrežja in omrežja zvez |
1 : 50.000 |
6. |
Zasnova vodnega gospodarstva |
1 : 50.000 |
C – Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene
gradnje, ki se sanirajo in so z njimi prostorsko povezana ter
okvirna območja razpršene poselitve |
1 : 50.000 |
D – Usmeritve za določitev namenske rabe in razvoj v krajini |
1 : 50.000 |
|
|
(5)
Grafični del izvedbenega dela OPN OD vsebuje (Preglednica 2): |
|
|
|
Preglednica 2: Grafični del izvedbenega dela OPN OD |
Številka |
Karta |
Merilo |
1.
|
Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste |
1 : 50.000 |
2.
|
Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in
ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture |
1 : 35.000 |
3.
|
Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma
podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih
pogojev |
1 : 5000 |
4.
|
Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne
infrastrukture |
1 : 5000 |
5. |
Prikaz območij urejanja z državnimi prostorskimi načrti in
občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti |
1 : 5000 |
|
|
(6)
Vsi varstveni in drugi pravni režimi so zajeti v Prikazu stanja prostora
(obvezna priloga k OPN), ki se sproti obnavlja. Vse omejitve in
prepovedi v zvezi z namensko rabo ter posegi v prostor izhajajo iz
posameznih področnih predpisov, ki zagotavljajo celovito varstvo okolja
in se obvezno upoštevajo tako pri načrtovanju kot pri konkretnih
odločitvah v upravnem postopku. |
|
|
|
2. člen
|
|
(pomen izrazov) |
|
(1)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
|
1. Bruto tlorisna površina stavbe (BTP) je skupna površina
vseh etaž stavbe, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836. |
|
2. Cestišče je del javne ceste, ki ga sestavljajo vozišče,
odstavni, ločilni in robni pasovi, kolesarske steze in pločniki ter
bankine in naprave za odvodnjavanje ob vozišču ali robnem pasu
(segmentni jarki ali mulde, koritnice). |
|
3. Centralno naselje je središče, v katerem so osredotočene
storitvene dejavnosti, ki so namenjene oskrbi prebivalstva v okolici
(regiji), ki gravitira v to središče, kakor tudi oskrbi lastnega
prebivalstva. |
|
4. Dozidava oziroma nadzidava objekta je izvedba gradbenih
in drugih del, kadar se k obstoječemu objektu dozida ali nadzida nov del
objekta. Dodani del je treba priključiti na komunalno infrastrukturo
preko obstoječih priključkov objekta, h kateremu se doziduje oziroma
nadziduje. |
|
5. Dvojček je prosto stoječa stanovanjska stavba.
Sestavljata ga dve enaki stanovanjski hiši s po enim stanovanjem, ki
stojita druga ob drugi (loči ju le skupni požarni zid) in imata ločeni
gradbeni parceli in ločena vhoda. |
|
6. Enodružinska hiša je nizek prosto stoječ stanovanjski
objekt, ki obsega največ dve stanovanji. V objektu so v posebnih
primerih dopustni tudi prostori poslovnih dejavnosti, ki so za okolje
nemoteče, in so po obliki in strukturi prilagojeni gradbeni strukturi
enodružinskih hiš (do 50 % BTP). |
|
7. Enota urejanja prostora (EUP) je območje z enotnimi
značilnostmi prostora, na katerem se določijo namenska raba in dopustna
izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem
narave in varstvom kulturne dediščine, ter za posamezne vrste posegov v
prostor določijo enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve
ter pogoji in omejitve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega
načrta, če je le ta predviden. |
|
8. Etapa predstavlja zaključeno funkcionalno celoto, ki
lahko služi svojemu namenu tudi brez izvedbe ostalih delov prostorske
ureditve, ki je načrtovana z občinskim podrobnim prostorskim načrtom. |
|
9. Etažnost objekta je določena s številom etaž nad terenom,
pri čemer se kot etaža štejejo tudi pritličje (P), mansarda (M) in
terasa (T). |
|
10. Faktor izrabe gradbene parcele (FI) je razmerje med bruto tlorisno
površino objekta nad terenom in celotno površino gradbene parcele. |
|
11. Faktor zelenih površin (FZP) je razmerje med površino gradbene
parcele, ki mora imeti zemljino in vegetacijski sloj, in celotno
površino gradbene parcele. |
|
12. Faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) je razmerje med vsoto
tlorisnih projekcij zunanjih dimenzij največjih etaž nad terenom in
površino gradbene parcele. Ne upoštevajo se balkoni, napušči in
nadstreški. Upoštevajo se vse vrste stavb, ne glede na zahtevnost. |
|
13. Frčada je funkcionalni strešni arhitekturni element za osvetlitev
mansardnih ali podstrešnih prostorov. |
|
14. Funkcionalno drevo je drevo z obsegom debla od 18 do 20 cm na višini
1,0 m od tal po saditvi in višino debla 2,2 m. |
|
15. Gostinski vrt je prostor zunaj gostinskega objekta, namenjen
gostinski dejavnosti. |
|
16. Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških
parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma je predviden objekt
in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma
je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
|
|
17. Klet (K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja
navzdol. |
|
18. Komunalna oprema so objekti, vodi in naprave, ki so sestavni
deli okoljske infrastrukture (omrežje za oskrbo s pitno vodo, omrežje za
odvajanje in čiščenje odpadne vode, omrežje za ravnanje z odpadki),
energetske infrastrukture (omrežje za daljinsko oskrbo s toploto,
omrežje za oskrbo z zemeljskim plinom, omrežje za oskrbo z nafto in
naftnimi derivati, omrežje za oskrbo z električno energijo, omrežje
javne razsvetljave), komunikacijske infrastrukture (omrežje elektronskih
komunikacij) in prometne infrastrukture (cestno omrežje, omrežje
kolesarskih poti, omrežje pešpoti,
železniško omrežje,
omrežje zračnih poti, omrežje vodnih poti). |
|
19. Mansarda (M) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad
pritličjem ali zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho.
|
|
20. Majhna stavba je stavba majhnih dimenzij, v pritlični, enoetažni
izvedbi, ki ni namenjena prebivanju, samostojna ali prislonjena k
stavbi, objektu v javni rabi. |
|
21. Nadomestna gradnja sta odstranitev obstoječega objekta in gradnja
novega objekta v enakih gabaritih. |
|
22. Nestanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % BTP nad
terenom nestanovanjskih. |
|
23. Objekt v javni rabi je objekt, katerega raba je pod enakimi pogoji
namenjena vsem. Deli se na javne površine in nestanovanjske stavbe,
namenjene javni rabi. |
|
24. Objekti in naprave za oglaševanje so objekti, namenjeni oglaševanju,
ki so po izvedbi lahko gradbeni objekti po določbah zakona o graditvi
objektov oziroma objekti in naprave za oglaševanje, ki niso gradbeni
objekti po določbah zakona o graditvi objektov, vsi pa so zgrajeni
oziroma postavljeni z namenom, da služijo kot plakatna mesta za
oglaševanje in obveščanje. Vrste objektov ter merila in pogoje za
oglaševanje določa občinski predpis, ki ureja oglaševanje na območju
občine Divača. |
|
25. Objekt za oglaševanje za lastne potrebe je namenjen nameščanju in
posredovanju oglasnih sporočil o izdelkih in storitvah iz registrirane
dejavnosti fizične ali pravne osebe in njihovega imena. |
|
26. Obstoječi objekt je objekt, zgrajen z gradbenim dovoljenjem ali
drugim upravnim dovoljenjem ali zgrajen pred letom 1967. |
|
27. Odprte bivalne površine so zelene in tlakovane površine, namenjene
zunanjemu bivanju, umiku iz objektov ob naravnih in drugih nesrečah ter
ne služijo kot prometne površine ali druge funkcionalne površine za
uporabo in delovanje objekta (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori
za ekološke otoke). |
|
28. Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za oskrbo z
vodo, za čiščenje in odvajanje odpadnih vod, ravnanje z odpadki in
odlaganje odpadkov. |
|
29. Organizirana gradnja je gradnja na večjem zemljišču, ki
predpostavlja celovitost in enotni pristop pri oblikovanju objektov ter
časovno poenotenje gradnje, ob zagotovljeni infrastrukturni
opremljenosti območja. |
|
30. Oskrbovana stanovanja so stanovanja za starejše, v katerih lahko
stanovalci dobijo pomoč 24 ur dnevno pod pogojem, da so arhitektonsko
prilagojena kot stanovanja za starejše ljudi z lastnim gospodinjstvom v
večstanovanjski stavbi ali drugi obliki strnjene gradnje. |
|
31. Otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z
urbano opremo in zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo; lahko je
namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna
ureditev ali ureditev, načrtovana v sklopu parka ali drugega območja. |
|
32. Praviloma: izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka,
razen v primeru, kadar to zaradi razmer na terenu, geomehanskih
lastnosti tal in iz drugih utemeljenih razlogov ni mogoče. |
|
33. Pritličje (P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo
neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo.
|
|
34. Pretežno pomeni najmanj 70 %, to se pravi, da je možno znotraj neke
dejavnosti, območja urejanja ali objekta spremeniti 30 % površin. |
|
35. Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko
podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode. |
|
36. Regulacijske črte določajo urbanistične razmejitve ali razmejitve
površin javnega in zasebnega interesa. Regulacijske črte so: |
|
– regulacijske linije (v nadaljevanju: RL), ki
razmejujejo površine, namenjene javni rabi, od površin, namenjenih
zasebni rabi; |
|
– gradbene linije (v nadaljevanju: GL), ki
predstavljajo linijo, na katero morajo biti z enim robom fasade
postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljišču ob tej liniji; |
|
– gradbene meje (v nadaljevanju: GM), ki določajo
linijo, ki je novozgrajeni objekt ne sme presegati, lahko pa se je
dotika ali pa je odmaknjen od nje v notranjost gradbene parcele; |
|
37. Soliter je funkcionalno drevo z obsegom od 25 do 30 cm na višini 1,0
m od tal po saditvi in višino debla med 3 in 3,5 m, posajeno ob
avtomobilski cesti, kjer je dopusten tovorni promet. |
|
38. Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in hkrati
najvišja točka objekta. Za 1,5 m ga lahko presegata dimnik in zaključek
instalacijskega bloka. |
|
39. Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % BTP
namenjenih bivanju. |
|
40. Strnjena gradnja je gradnja stanovanjskih objektov, ki se med seboj
stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom. |
|
41. Terasna etaža (T) je del stavbe, katere prostori so nad zadnjim
nadstropjem in neposredno pod ravno oziroma poševno streho z naklonom do
10º. BTP terasne etaže ne sme presegati 75 % BTP predhodne etaže. Odmik
terasne etaže od roba fasade objekta je najmanj 3 m. |
|
42. Ulični niz so objekti ob ulici med dvema križiščema cest. |
|
43. Varovalni koridor vodov in naprav komunalne infrastrukture obsega
prostor, v katerem je dopustna gradnja objektov pod pogoji tega odloka
in posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s
predpisi. |
|
44. Večstanovanjska stavba je stanovanjski objekti s tremi ali več
stanovanji, na primer: vila blok, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica
in podobni stanovanjski objekti. |
|
45. Veduta je poudarjen pogled iz določenega mesta opazovanja (praviloma
javne površine) z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem
opazovanja, ki je lahko objekt ali območje. |
|
46. Višina objekta (V), ki je določena s tem odlokom, se meri do
najvišje točke na slemenu oziroma na strehi objekta. |
|
47. Višinski poudarek je oznaka za objekt, ki zaradi svoje višine
izrazito izstopa iz okolice. Zaradi svoje vidnosti višinski poudarek
oblikuje silhueto naselja. |
|
48. Vplivno območje drevesa je talna površina pod obodom krošnje,
razširjena še za 1,5 m na vse strani. |
|
49. Vrstna hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem, zgrajena v
nizu najmanj treh zaporedno zgrajenih hiš enakih gabaritov. |
|
50. Vrzel je nepozidano stavbno zemljišče, na katerem je na podlagi
določb tega odloka dopustno zgraditi enega ali več samostojnih objektov. |
|
51. Zaselek je naselje z največ 10 manj zahtevnimi objekti. |
|
52. Zbiralnica odpadkov je pokrit ali nepokrit posebej urejen in
opremljen prostor za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih
frakcij (praviloma stekla, papirja in embalaže), ki jih povzročitelji
prepuščajo izvajalcu javne službe zbiranja in odvoza odpadkov. |
|
53. Zbirni center je posebej urejen in opremljen pokrit prostor za
ločeno zbiranje vseh vrst frakcij, ki jih povzročitelji iz gospodinjstev
lahko prepuščajo izvajalcu frakcij, ki jih izvajalec sam prevzame v
zbiralnicah, in za začasno hranjenje posameznih frakcij do rednega
prevzema ali njihove prepustitve v ponovno uporabo, predelavo ali
odstranjevanje. Zbirni center je hkrati urejen kot zbiralnica nevarnih
frakcij, kjer se tudi začasno skladiščijo. |
|
54. Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim
slojem. |
|
55. Zelene površine naselja so površine, namenjene preživljanju prostega
časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem, parki ter druge javne
zelene površine, ki so namenjene izboljšanju kakovosti bivanja v
naselju. |
|
(2)
Kadar se pomen izrazov iz prvega odstavka tega člena in drugih členov,
ki so vsebinsko enaki izrazom iz zakonov in drugih državnih predpisov,
zaradi spremembe teh aktov spremenijo, se uporabljajo v svoji
spremenjeni obliki. |
|
(3)
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in so
zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni
za moške in ženske. |
|
|
|
3. člen
|
|
(pomen kratic) |
|
Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
|
·
EO: enostavni objekt,
|
|
·
KD: kulturna dediščina,
|
|
·
NO: nezahtevni objekt,
|
|
·
NRP: namenska raba prostora,
|
|
·
OPN: občinski prostorski načrt,
|
|
·
OPPN: občinski podrobni prostorski načrt,
|
|
·
PIP: prostorski izvedbeni pogoji,
|
|
·
PIPEUP: posebni prostorski izvedbeni pogoji,
|
|
·
PIPNRP: podrobni prostorski izvedbeni pogoji,
|
|
·
PM: parkirno mesto,
|
|
·
SPIP: splošni prostorski izvedbeni pogoji.
|
|
|
|
II. Strateški del |
|
|
|
4. člen
|
|
(strateški del) |
|
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
|
Vsebina strateškega dela |
|
Besedilo strateškega dela OPN vsebuje naslednja poglavja: |
|
·
Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine,
|
|
·
Zasnova prostorskega razvoja občine,
|
|
·
Zasnova gospodarske javne infrastrukture,
|
|
·
Okvirna območja naselij vključno z območji razpršene gradnje, ki so z
njimi prostorsko povezana,
|
|
·
Določitev območij razpršene poselitve,
|
|
·
Usmeritve za prostorski razvoj občine,
|
|
·
Usmeritve za razvoj v krajini,
|
|
·
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč,
|
|
·
Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.
|
|
Splošne določbe |
|
Strateški del občinskega prostorskega načrta določa izhodišča in cilje
ter zasnovo prostorskega razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve
in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za določitev
namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo
gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, območja naselij,
vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana,
ter območja razpršene poselitve. |
|
|
|
2. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine |
|
|
|
2.1. Izhodišča prostorskega razvoja občine |
|
|
|
Izhodišča prostorskega razvoja občine |
|
(1)
Prostorski razvoj Občine Divača bo sledil načelom trajnostnega razvoja,
kakor izhaja iz temeljnih dokumentov Evropske unije (ESDP 2000), Sveta
Evrope (CEMAT 2000, Ljubljanska deklaracija) in drugih (Habitat, Natura
2000, Ramsarska in Aarhuška konvencija). To pomeni zagotavljanje
izenačevanja prostorskih možnosti za ekonomski in socialni razvoj
znotraj celotne občine, zagotavljanje policentričnega prostorskega
razvoja, varovanje naravnih virov in njihovo trajnostno izkoriščanje,
ustrezna raba prostora in ohranjanje lokalne identitete. |
|
(2)
Izhodišča za načrtovanje nadaljnjega prostorskega razvoja Občine Divača
so: |
|
·
skladnost s prostorskimi cilji in zasnovami, kot jih določata SPRS in
PRS, ter z mednarodnimi izhodišči na področju trajnostnega razvoja,
katerega temelj je medsebojno povezovanje in usklajevanje gospodarskega,
prostorskega, družbenega razvoja ter varstva okolja,
|
|
·
temeljne značilnosti naravnih in ustvarjenih razmer na območju občine,
|
|
·
ugotovitve o stanju in težnjah ter razvojnih pobudah in razvojnih
možnostih na območju občine.
|
|
Usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in prostorsko
odgovarjajočih sektorskih dokumentov |
|
V
prostorskem aktu so upoštevana izhodišča in usmeritve iz naslednjih
dokumentov: |
|
·
Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04),
|
|
·
Prostorski red Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04),
|
|
·
Program razvoja podeželja 2014–2020 za Republiko Slovenijo,
|
|
·
Zasnova prostorskega razvoja Južne Primorske in program ukrepov za njeno
izvajanje,
|
|
·
Regionalni razvojni program Južne Primorske 2014–2020,
|
|
·
Razvojni program podeželja Krasa in Brkinov za območje občin Divača,
Hrpelje-Kozina in Sežana za obdobje 2007–2013,
|
|
·
sektorski nacionalni programi oziroma njihovi operativni programi,
|
|
·
drugi akti, s katerimi se na podlagi predpisov načrtuje razvoj
oziroma širitev posameznih objektov in omrežij gospodarske javne
infrastrukture.
|
|
Stanje in značilnosti dosedanjega prostorskega razvoja v občini |
|
(1)
Občina Divača s 148 km2 površine in 3.862 prebivalci (na dan 1. 1. 2010,
Statistični urad RS – Statistične informacije št. 15/10) sodi med
površinsko srednje velike, prebivalstveno pa med manjše slovenske
občine. Do sredine devetdesetih let je bila del tedanje občine Sežana. Z
izločitvijo se je izoblikovalo zaokroženo območje, ki ga v veliki meri
označujeta demografska ogroženost ter zaostajanje v regionalnem razvoju.
To v enaki meri velja tudi za sosednjo občino Hrpelje-Kozina. Skupaj s
sosednjima občinama Ilirska Bistrica in Pivka, pa tudi skrajno vzhodnimi
deli občine Koper, tvorita eno potencialno najbolj demografsko
problematičnih območij Slovenije (nizka rodnost in visok delež
starejšega prebivalstva). |
|
(2)
Po naravnogeografskih značilnostih lahko občino delimo na šest večjih
enot: Divaški kras (apnenčasta nizka planota), Senožeško podolje
(apnenčasto podolje), Senožeška brda (flišnato hribovje), Vremsko dolino
(apnenčasta dolina), Vremščico (apnenčasta planota) in Brkine (flišnato
hribovje, ki se nadaljuje v občini Hrpelje-Kozina in Ilirska Bistrica).
Območje občine se tako v naravno-ekološkem, kulturnem, demografskem in
tradicionalno-gospodarskem smislu nadaljuje prek občinskih meja.
|
|
(3)
Naselja so v času malih občin spadala k občinam Divača, Senožeče in
Vremski Britof. Danes občina s preostalimi občinami Upravne enote Sežana
in občinami Slovenske Istre sodi v Obalno-kraško oziroma Južno Primorsko
statistično regijo. Prostorsko in razvojno občino Divača opredeljujejo
predvsem naslednje dominante: |
|
·
lega na meji med kontinentalno in submediteransko Slovenijo,
|
|
·
lega ob železniškem in avtocestnem križišču,
|
|
·
gravitacijska razpetost med Trstom (20 km – lokalno vedno zelo pomemben,
nekdaj dominanten center; vloga bo zaradi mehčanja mej naraščala),
Koprom (32 km – regionalno središče) in Ljubljano (75 km) ter delno Reko
(66 km – z vključitvijo Hrvaške v EU utegne vloga Reke znova narasti),
|
|
·
občina meji na manj razvita in demografsko ogrožena območja.
|
|
(4)
Območje je bilo v preteklosti gosteje naseljeno. Največ prebivalcev je
bilo leta 1890, in sicer 6029. Kasneje je prebivalstvo močno upadlo,
zlasti v času druge svetovne vojne in po njej, najbolj na območju
Brkinov in Vremske doline. Prebivalstvo je že sredi 19. stoletja
opustilo klasično obliko kmetovanja in opravljalo tista kmečka dela, ki
so bila pomembna za prometno in industrijsko dejavnost Trsta in Reke –
košnja sena, oglarjenje, proizvodnja ledu itd. Lokalno pomembna
zaposlitvena dejavnost je bila še železniški promet. Zgodnja ekonomska
transformacija je najbrž povzročila večjo mobilnost prebivalstva, kar je
v obdobjih ekonomskih kriz pripeljalo do močnih odseljevanj. |
|
(5)
Starostna sestava prebivalstva je izrazito neugodna, tako v primerjavi z
matično statistično regijo, ki ji pripada občina, še bolj pa v
primerjavi s slovenskim povprečjem, vendar je primerljiva z ostalimi
kraškimi občinami. Povprečna starost v občini je namreč leta 2007
znašala 43,1 leta (42,7 za Obalno–kraško regijo in 41,3 za Slovenijo) in
se je med posameznimi krajinskimi enotami razlikovala. Najbolj neugodna
je bila starostna struktura prebivalstva v Brkinih, kjer je bila
populacija v povprečju stara 50,1 leta. Najvitalnejše je bilo
prebivalstvo Senožeškega podolja, v povprečju je bilo staro 41,8 leta
(podatki iz leta 2007). Izboljšanje demografskega potenciala občine
lahko v prihodnje popravi le dvig rodnosti (priseljevanje aktivnega
prebivalstva in povečanje celotne rodnosti). |
|
(6)
Velika večina delovnih mest je skoncentrirana v občinskem središču,
sledi Senožeško podolje z naseljem Senožeče kot drugim najpomembnejšim
zaposlitvenim centrom v občini. Razmerje med številom delovnih mest in
številom aktivnih prebivalcev (indeks delovne migracije) je v letu 2007
doseglo vrednost 77, kar pomeni, da delovnih mest ni bilo dovolj za vse
aktivne prebivalce . Če od števila delovno aktivnega prebivalstva, ki
prebiva na območju občine, odštejemo število zaposlenih v občini, dobimo
grobo oceno presežka ali primanjkljaja delovnih mest v občini in s tem
njeno zaposlitveno vlogo. Ocena za leto 2007 kaže na pomanjkanje nekaj
več kot 400 delovnih mest. Presežek domačega delovno aktivnega
prebivalstva nad številom zaposlenih je najbolj opazen v Severozahodnih
Brkinih in Vremski dolini. Izrazit je primanjkljaj delovnih mest za
visoko izobraženo prebivalstvo, kar povzroča fenomen »bega možganov«. |
|
(7)
Zaradi pomanjkanja možnosti zaposlitve, predvsem pa zaradi premajhne
pestrosti delovnih mest, so prebivalci občine prisiljeni gravitirati v
sosednja zaposlitvena središča (območje je neto izvoznik delovne sile).
V letu 2007 je delež delovnih migrantov znašal 68,4 %. Prevladujoča smer
delovne migracije so bila zaposlitvena središča v občini Sežana, mestnih
občinah Koper in Ljubljana, občinah Postojna, Hrpelje-Kozina, Pivka,
Ajdovščina, Nova Gorica, Piran, Ilirska Bistrica. Pomanjkanje delovnih
mest ne pospešuje le povečevanja tokov dnevne delovne migracije iz
naselij, temveč ima tudi negativen vpliv na ohranjanje poselitve (zlasti
na podeželju). |
|
(8)
Glavna značilnost izobrazbene sestave prebivalstva občine Divača je
višji delež slabše izobraženih prebivalcev in nižji delež tistih z
najvišjo izobrazbo, kot je slovensko povprečje, kar je manj ugodno
zlasti za prihodnji (gospodarski) razvoj. Šolska izobrazba prebivalcev
občine je bila ob popisu leta 2002 višja v primerjavi s predhodnimi
popisi, čeprav še vedno nezadostna. Od 3319 prebivalcev, starejših od 15
let, jih je imelo 37,6 % končano le OŠ ali pa so bili brez formalne
izobrazbe oziroma z nepopolno OŠ. Nekaj več kot polovica prebivalcev je
končala srednjo šolo, le 8,4 % jih je imelo končano višjo oziroma visoko
šolo (v Sloveniji: 6,9 % manj kot OŠ, 26,1 % OŠ, 54,1 % SŠ in 12,9 %
višjo oziroma visoko šolo). Vzrok za tako majhno število ljudi z višjo
in visoko izobrazbo je v pomanjkanju delovnih mest za visoko izobražene
ljudi, ki se selijo v kraje, kjer dobijo ustrezno zaposlitev. |
|
|
|
Vizija prostorskega razvoja občine |
|
Vizija prostorskega razvoja Občine Divača je ustvariti takšne razmere v
prostoru, ki bodo omogočile krepitev vloge Divače kot občinskega
središča in položaja občine v okviru južnoprimorske regije. Občina
Divača bo z uveljavljanjem načel trajnostnega razvoja zagotavljala
usklajen in uravnotežen prostorski razvoj, ki bo omogočil uresničevanje
razvojnih pobud in ob tem ohranil naravne kakovosti in kakovosti
bivalnega okolja ter zagotovil povečanje prepoznavnosti območja občine v
slovenskem in širšem prostoru. |
|
|
|
Izhodišča za pripravo OPN |
|
Temeljne razvojne zahteve so: |
|
·
kulturna raznovrstnost kot temelj prostorske prepoznavnosti in
ohranjanje narave,
|
|
·
varstvo okolja in preudarna raba naravnih virov,
|
|
·
skladnost razvojnih in varstvenih zahtev v prostoru,
|
|
·
skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi,
|
|
·
medsebojno dopolnjevanje podeželskih in urbanih območij, kakovosten
razvoj in privlačnost naselij,
|
|
·
varovanje krajinske identitete kulturne dediščine in izboljšanje
kakovosti bivanja.
|
|
|
|
2.2. Cilji |
|
|
|
Cilji
prostorskega razvoja |
|
(1)
Ob upoštevanju izhodišč so cilji prostorskega razvoja Občine Divača: |
|
·
skladen razvoj po načelih trajnostnega razvoja v povezavi z
gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi razmerami;
|
|
·
vzdržen prostorski razvoj, usklajen z razvojnimi in poselitvenimi
potrebami;
|
|
·
upoštevanje razvojnih dokumentov posameznih nosilcev urejanja prostora;
|
|
·
usmerjanje prostorskega razvoja skladno z varstvenimi usmeritvami in
zahtevami s področja varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih
virov in varstva kulturne dediščine ter sanacijo degradiranih območij;
|
|
·
varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred
naravnimi in drugimi nesrečami;
|
|
·
povezovanje posameznih območij znotraj občine, povezovanje občinskega
prostora s sosednjimi občinami in povezovanje občine s širšim
regionalnim prostorom;
|
|
·
spodbujanje kakovostnega lokalnega prostorskega razvoja;
|
|
·
spodbujanje za razvoj ustreznih storitvenih in oskrbnih funkcij, razvoj
delovnih mest za okoliško prebivalstvo ter omogočanje možnosti za
športno in kulturno dejavnost;
|
|
·
zagotavljanje prebivalcem naselij možnosti za vsakodnevno oskrbo,
izobraževanje, informiranje in druženje;
|
|
·
zagotavljanje zadostne in dostopne oskrbe z družbenimi in drugimi
storitvenimi dejavnostmi, ne glede na obseg svojega gravitacijskega
območja.
|
|
(2)
Skladno s cilji bo Občina Divača uveljavljala naslednje razvojne
interese: |
|
·
racionalen in učinkovit prostorski razvoj obsega usmerjanje dejavnosti v
prostoru na način, da se zagotovijo največji pozitivni učinki za razvoj
ter zagotavljanje racionalne rabe prostora in izboljševanje negativnih
stanj v prostoru;
|
|
·
prizadevala si bo za zaustavitev procesov zaraščanja, vzdrževanje
kulturne krajine, ohranjala poseljenost podeželskega prostora in
kmetijske proizvodnje v obliki značilnega krajinskega vzorca ter
zavirala razvoj razpršene gradnje oziroma sanirala obstoječo;
|
|
·
kakovosten razvoj in privlačnost naselij ter skladen razvoj celotnega
območja občine, odpiranje novih večjih površin za poselitev, prednostno
v območju Divače in Senožeč, ter zgoščevanje oziroma zaokroževanje
obstoječih naselij;
|
|
·
izboljšanje kakovosti obstoječega javnega prostora v naseljih, urejanja
površin za pešce in kolesarje, izboljšanje kakovosti javnih odprtih
površin in zelenih površin naselja, poenotenja urbane opreme,
označevalnih sistemov ter oglasnih panojev. V povezavi z utrjevanjem
identitete krajev in urejanjem javnega prostora se izvajajo tudi ukrepi
za dvig kakovosti ureditev na zasebnih zemljiščih;
|
|
·
razvoj, izboljšave in vzdrževanje obstoječega prometnega omrežja ter
gradnja severne obvoznice v Divači;
|
|
·
gradnja ter izboljšanje komunalne infrastrukture; komunalno se
prednostno opremljajo vsa zemljišča znotraj območij poselitve, razen
območij razpršene poselitve.
|
|
|
|
3. Zasnova prostorskega razvoja občine |
|
|
|
Prednostna območja za razvoj na območjih stavbnih zemljišč |
|
(1)
Pri usmerjanju poselitve se osredotoča na notranji razvoj naselij,
prenovo in zaključevanje obstoječih območij poselitve. Prenovijo se
stara vaška jedra, vključno z jedrom Divače, in večstanovanjski objekti
z večjo gostoto poselitve. Večje nove zaključene površine za poselitev
se predvidijo na območju Divače in Senožeč. |
|
(2)
Razpršeno širjenje poselitve s posameznimi enodružinskimi objekti izven
območij naselij ni dovoljeno. |
|
(3)
Razvoj območij poselitve mora biti usklajen z razvojem in gradnjo
komunalne infrastrukture. Prioritetno se razvijajo območja, ki se
navezujejo na že obstoječe infrastrukturne sisteme. |
|
(4)
Stanovanjska gradnja se usmerja na že zazidljiva stavbna zemljišča.
Dolgoročno se predvidijo širitve centralnih naselij ter širitve, s
katerimi je mogoče učinkovito izrabiti obstoječo in novo načrtovano
prometno in komunalno infrastrukturo. |
|
(5)
Poslovno proizvodne dejavnosti se umeščajo ob glavno prometno povezo v
Divači in v Senožeče. Nova območja centralnih dejavnosti se predvidijo v
Divači, Senožečah in Vremskem Britofu, manjša območja proizvodnih
dejavnosti pa še v nekaterih drugih naseljih ter območja zelenih
športnih površin okoli Senožeč (S, JV), Divače, v AC razcepu Gabrk, pri
Škofljah (kamp) in manjše površine med Famljami, Vremskim Britofom,
Škofljami in Zavrhkom, v Varejah, pri Misličah, pri Vatovljah, pri
Cerkvenikovem mlinu, Danah in pri Kačičah-Paredu. |
|
(6)
Pri naselju Laže sta dve večji območji nadzemnega pridobivalnega
prostora apnenca (kamnolom Laže in kamnolom Razdrto). Manjši opuščeni
nelegalni kopi so: Globočak pri Matavunu, Planina pri Barki in Strmec
pri Gabrčah. |
|
|
|
Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo |
|
(1)
Razvoj poselitve se osredotoča na izboljševanje kakovosti prostorskih
ureditev v obstoječih poselitvenih območjih. |
|
(2)
Notranji razvoj naselij obsega predvsem: |
|
·
zgoščevanje poselitve ob upoštevanju zagotovitve kakovosti bivanja,
|
|
·
ustvarjanje nove kakovostnejše strukture in rabe urbanega prostora,
|
|
·
ohranjanje stavbne in naselbinske dediščine.
|
|
(3)
Celovita prenova naselij se izvaja: |
|
·
s prenovo in revitalizacijo obstoječega stavbnega fonda,
|
|
·
z ohranjanjem kakovostnih stavb in urbane strukture ter ustvarjanjem
arhitekturne prepoznavnosti skladno z obstoječimi elementi,
|
|
·
z varovanjem podobe, merila in krajinskega okvira naselij,
|
|
·
s prenovo komunalne infrastrukture,
|
|
·
s sanacijo degradiranih območij.
|
|
(4)
Usmeritve za širitev območij naselij: |
|
·
širitve se usmerjajo v lokalna in oskrbna središča ter druga kmetijska
in gozdna zemljišča, z upoštevanjem možnosti priključitve na prometno in
komunalno infrastrukturo ter čistilno napravo,
|
|
·
s širitvijo se ohranjajo morfologija naselij, krajinske in arhitekturne
prepoznavnosti ter tipologije naselij,
|
|
·
nova območja se opredeljujejo na površinah, ki omogočajo funkcijsko in
oblikovno nadgradnjo naselij,
|
|
·
upoštevajo se značilnosti arhitekturnih krajin Kras – Sežana in Brkini z
Markovščino (Tipologija arhitekturnih krajin in regij v Sloveniji;
Fister et al., 1993);
|
|
(5)
Razpršena gradnja se sanira s funkcionalnim zaokroževanjem in
dopolnjevanjem. Nova razpršena gradnja ni dovoljena, razen za potrebe
kmetijske dejavnosti in dopolnilnih dejavnosti kmetij, zaradi potreb
prestrukturiranja kmetijstva. |
|
(6)
Za zagotavljanje ohranjanja poselitve na območjih razpršene poselitve: |
|
·
varuje in ohranja se obstoječa območja poselitve,
|
|
·
prepoveduje se vsakršna nova razpršena gradnja, ki ne služi neposrednim
potrebam kmečkih gospodarstev, razvoju turizma ali dopolnilnih
dejavnosti,
|
|
·
rekonstrukcija, dozidava in nadzidava imajo prednost pred novogradnjami.
|
|
|
|
Usmeritve za razvoj v krajini |
|
(1) V
občini Divača posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo
prepoznavne kakovosti na področju kulturne dediščine, predstavljajo vsi
objekti in območja, varovana po predpisih s področja varstva kulturne
dediščine (objekti in območja kulturne dediščine). Objekti in območja
kulturne dediščine se varujejo glede na njihov pravni status (kulturni
spomeniki, varstvena območja dediščine in registrirane enote kulturne
dediščine) in so prikazani v prikazu stanja prostora, ki je priloga tega
akta. |
|
(2)
Na objektih in območjih kulturne dediščine velja, da niso sprejemljive
ureditve ali posegi, ki bi utegnili spremeniti lastnosti, vsebino in
oblike ter s tem zmanjšali vrednost prepoznanih kakovosti prostora. Pri
načrtovanju poselitve, razvoja v krajini in poseganju v prostor je v teh
območjih treba upoštevati tudi varstveni vidik. Prostorske ureditve
morajo upoštevati javno korist varstva dediščine in biti prilagojene
celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Različne dejavnosti in rabe,
ki se pojavljajo v prostoru, se podrejajo omejitvam in prednostim
varstva dediščine. Upoštevati je treba varstvena načela, ki zagotavljajo
ohranitev kulturne funkcije dediščine v prostoru. |
|
(3)
Območja, ki vključujejo prepoznavne prvine v krajini, so dobro ohranjena
območja z redkimi ali enkratnimi vzorci krajinske zgradbe s poudarkom na
varovanju kulturne dediščine z visoko pričevalno in spomeniško
vrednostjo, pogosto v kombinaciji z izjemnimi oblikami naravnih prvin
ali naravnih vrednot. Številni naravni pojavi, še zlasti vse jame in
brezna, so varovani kot naravne vrednote. Najpomembnejše so posebej
zavarovane kot naravni spomeniki. Zaradi visoke stopnje biotske
raznovrstnosti je območje občine skoraj v celoti varovano kot posebno
varstveno območje NATURA 2000 in ekološko pomembno območje. Zavarovano
območje Škocjanskih jam je uvrščeno na UNESCOV seznam svetovne naravne
dediščine. Velik del občine je predviden za vključitev v Kraški regijski
park. |
|
(4)
Razvoj krajine prednostno zagotavlja: |
|
·
ohranjanje prepoznavnosti kakovosti krajine,
|
|
·
izkoriščanje in vzdrževanje potenciala za sedanje in prihodnje
dejavnosti v krajini,
|
|
·
ohranjanje naravne prvine krajinske zgradbe in spontanosti naravnih
procesov,
|
|
·
zagotavljanje varnega, privlačnega in prijetnega bivalnega okolja.
|
|
(5)
Zagotavljata se dolgoročni razvoj in ohranjanje obstoječih kmetijskih
površin. Na območjih prepoznavnih kulturnih in simbolnih vrednosti
kulturne krajine se ohranjata obstoječa kmetijska raba in struktura. |
|
(6)
Pri posegih v gozd in gozdni prostor je treba upoštevati tipološke
značilnosti krajine ter zagotavljati ohranitev ekološkega ravnovesja,
značilnosti razporeditve gozdnih mas v prostoru in značilnosti
obstoječega gozdnega roba. |
|
(7) Z
vidika varovanja voda ter vodnega in obvodnega prostora so načrtovani
naslednji ukrepi in usmeritve, ki omogočajo trajnejšo rešitev kakovosti
vode: |
|
·
varovanje obstoječih vodnih virov pred onesnaženjem,
|
|
·
sanacija neprimerno utrjenih vodotokov,
|
|
·
urejanje in vzdrževanje hudournikov,
|
|
·
varovanje podzemne vode,
|
|
·
zagotavljanje dolgoročnih in trajnih protierozijskih ukrepov (npr. z
ohranjanjem obrežne vegetacije in naravne struge z brežinami),
|
|
·
na čim večjem območju je treba zagotoviti uspešno čiščenje odpadnih
komunalnih vod,
|
|
·
upoštevanje čezmejnega vpliva pri dejavnostih za izboljšanje stanja
voda.
|
|
|
|
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč |
|
(1) V
izvedbenem delu OPN se določijo območja naslednjih namenskih rab
zemljišč: |
|
·
stavbna zemljišča,
|
|
·
kmetijska zemljišča,
|
|
·
gozdna zemljišča,
|
|
·
vodna zemljišča,
|
|
·
druga zemljišča.
|
|
(2)
Stavbna zemljišča oziroma območja za poselitev se določijo na osnovi
prikaza teh zemljišč v veljavnem dokumentu in izraženih razvojnih
pobudah. |
|
(3)
Kmetijska zemljišča se določijo na osnovi veljavnega planskega akta. Do
določitve trajno varovanih in ostalih kmetijskih zemljišč se še vedno
razvrščajo na najboljša in druga kmetijska zemljišča. |
|
(4)
Gozdna zemljišča se določijo na osnovi veljavnega planskega akta in
upoštevanja podatkov o gozdnih zemljiščih, pridobljenih od nosilca
urejanja prostora s področja gozdarstva. |
|
(5)
Vodna zemljišča se določijo na osnovi prikaza teh zemljišč v veljavnem
planskem aktu ter ob upoštevanju dejanskega stanja, prikazanega s
topografskimi podatki. |
|
(6)
Druga zemljišča se določijo na osnovi prikaza teh zemljišč v veljavnem
planskem aktu in ob upoštevanju dejanskega stanja, prikazanega s
topografskimi podatki. |
|
|
|
Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev |
|
(1)
Prostorski izvedbeni pogoji so podani za celotno območje občine. |
|
(2)
Določajo vrste dopustnih posegov v prostor glede namena in vrste gradenj
ter dopustno izrabo prostora, lego objektov na zemljišču in velikost ter
oblikovanje objektov, merila za parcelacijo, merila za priključevanje
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro ter
skupna merila in pogoje za celostno ohranjanje kulturne dediščine in
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami. Določena so tudi merila in pogoji za
gradnjo objektov zunaj območij poselitve ter za pripravo podrobnih
prostorskih načrtov. |
|
|
|
Omrežje naselij z vlogo in funkcijami naselij |
|
(1)
Občina Divača bo spodbujala razvoj policentričnega omrežja naselij, ki
ga tvori tristopenjsko strukturirano omrežje naselij: pomembnejše
lokalno središče – občinsko središče, lokalna središča ter oskrbna
naselja. |
|
(2)
Naselje Divača predstavlja pomembnejše lokalno središče – občinsko
središče, ki je nosilec osrednjega gospodarskega, socialnega in
kulturnega razvoja lokalne skupnosti. Divača s svojo upravno, oskrbno,
storitveno, družbeno in zaposlitveno funkcijo predstavljala najmočnejše
urbanizirano naselje v občini. Ima največji delež prebivalstva, urbane
stanovanjske gradnje in delovnih mest. Občinsko središče ohranja in
krepi zadostno in dostopno oskrbo s centralnimi dejavnostmi za svoje
gravitacijsko zaledje. |
|
(3)
Kot lokalno središče se razvija naselje Senožeče. Centralno naselje je v
zadostni oddaljenosti od občinskega središča, zaradi česar vzdržuje
svoje gravitacijsko zaledje (Senožeško podolje). Krepi se njegova vloga
zaposlitvenega središča kot tudi oskrbne, storitvene ter družbene
funkcije naselja. |
|
(4)
Kot lokalno središče se razvija naselje Vremski Britof. Naselje se
funkcionalno povezuje z naseljem Famlje (zaselek Rudnik) in naseljem
Dolnje Vreme. Za ta funkcionalno povezana naselja je ob ohranjanju
naselbinske identitete treba zagotoviti možnost razvoja kakovostnih
delovnih mest ter predvsem oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti
za njihovo neposredno gravitacijsko območje (Vremska dolina, Brkini). |
|
(5)
Kot oskrbno naselje se razvija naselje Barka, v katerem se spodbuja
predvsem razvoj tistih oskrbnih in drugih centralnih dejavnosti, ki so
potrebne za ohranjanje prebivalstva ter zagotavljanja možnosti za
vzpostavitev privlačnejših pogojev za bivanje v tem demografsko
ogroženem delu občine. |
|
(6) V
ostalih naseljih se ohranja pretežno podeželski značaj. Tu prevladujejo
stanovanjske funkcije, ki se dopolnjujejo s kmetijskimi dejavnostmi,
ponekod tudi s turističnimi in gostinskimi dejavnostmi ter lokalnim
obrtništvom. Ta naselja se bodo razvijala v okviru prostorskih možnosti,
upoštevajoč razvojne pobude in omejitve. Med naselja s poudarjeno
turistično funkcijo se glede na specifične dejavnike razvoja (izjemna
naravna in kulturna dediščina) uvrščajo naselja znotraj regijskega parka
Škocjanske jame. |
|
(7)
Zasnova omrežja naselij je prikazana v grafičnem delu strateškega dela
OPN na Karti 1: »A – Zasnova prostorskega razvoja občine, Zasnova
omrežja naselij«. |
|
|
|
Urbana središča, za katera je treba izdelati urbanistični načrt |
|
Urbanistični načrt je izdelan za naselji Divača in Senožeče. |
|
|
|
Prednostna območja za razvoj na območjih kmetijskih zemljišč |
|
Kot prednostna območja se razvijajo območja v ravninskem delu občine na
Senožeškem polju (Mošnjice) in Senadolskem polju, v zaledju naselij
Divača, Dolnje Ležeče, Gradišče, Brežec in Goriče, na Vremskem polju in
Danskem polju.
|
|
|
|
Prednostna območja za razvoj na območjih gozdnih zemljišč |
|
Kot prednostna območja se razvijajo predvsem gozdovi, ki opravljajo
izjemno poudarjene socialne in ekološke funkcije. Med njimi so predvsem
predlogi varovalnih gozdov na območju Škocjanskih jam ter pas gozda
severozahodno od vasi Podgrad pri Vremah in okoli Griškega polja.
Prednostno se razvijajo tudi območja strnjenih gozdnih kompleksov in
območja gozdov na strmih in težje dostopnih legah, ki so za kmetijsko in
druge vrste rabe manj primerna. |
|
|
|
4. Zasnova gospodarske javne infrastrukture |
|
|
|
Razvoj gospodarske javne infrastrukture |
|
(1)
Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena se bodo še nadalje razvijala v
skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja.
Dosedanja infrastrukturna opremljenost se bo v prihodnje dopolnjevala na
območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo,
izboljševala pa se bo tudi v smislu preprečevanja možnosti onesnaženja
in zmanjšanja obremenitev okolja. |
|
(2) Z
razvojem prometne infrastrukture se podpirajo razvoj policentričnega
omrežja naselij, skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi
značilnostmi, medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih
območij ter njihova povezanost s prometnimi sistemi in urbanim omrežjem
višje ravni. |
|
(3)
Razvoj prometnih omrežij se načrtuje usklajeno z razvojem poselitve in
drugih dejavnosti. Ob tem se zagotavljajo kakovostni bivalni in delovni
pogoji, zmanjšujejo negativni vplivi na okolje, ohranjajo naravne in
kulturne kakovosti ter varujejo naravni viri. |
|
|
|
Prometna infrastruktura |
|
(1)
Območje občine leži na glavnih prometnih (in infrastrukturnih)
koridorjih med mestoma Ljubljana in Trst ter med Senožečami oziroma
Divačo in (slovensko) Istro. Med vsemi tremi kraki je (po LN) že
zgrajena avtocesta. |
|
(2)
Preko občine poteka glavna dvotirna železnica Ljubljana–Trst, od nje se
v Divači odcepi Istrska proga v Pulo (Republika Hrvaška) in Koper (do
koder je tudi elektrificirana). V pripravi so DPA za dopolnitev
železniškega omrežja, ki tangirajo tudi območje občine. |
|
(3)
Poleg glavnih prometnih poti med Ljubljano in Trstom oziroma Koprom (A-1
Šentilj–Koper in A3 Divača–Fernetiči ter R2-409 Postojna–Razdrto–Kozina
in R2-445 Senožeče–Sežana–Fernetiči), preko občine potekajo tudi
regionalne ceste od Divače do Bazovice (R1-205 Divača–Lokev–Lipica), od
Divače proti Sežani (R2-446 Sežana–Divača), od Divače do Pivke (R3-622
Divača–Goriče–Košana–Kal) in cesta, ki poteka po dolini reke Reke od
Ribnice (na cesti Postojna–Reka) do glavne ceste Senožeče (LJ)–Kozina
(KP) (R2-405/1108 Škocjan–Matavun). To cesto bo v nadaljevanju treba
posodobiti oziroma asfaltirati do Lokve (z ureditvijo izvennivojskega
križanja z istrsko železnico). |
|
(4)
Pri avtocesti je treba upoštevati morebitno širitev za en prometni pas,
to je najmanj 7 m od roba cestnega sveta obojestransko. |
|
(5)
Kolesarsko omrežje se ureja na območju celotne občine. Označijo se
turistične poti, ki so primerne tudi za gorsko kolesarjenje, predvsem na
Vremščico. |
|
(6)
Zagotovi se ustrezna opremljenost s pešpotmi znotraj naselij s sistemom
pločnikov ob cestišču in samostojnimi peš koridorji. S pešpotmi znotraj
naselja se prednostno urejajo naselja ob glavnih cestah, ki so še brez
obvoznic. |
|
(7)
Na območjih stavbnih zemljišč, ki so predvidena za prihodnje novo
opremljanje in preurejanje, se predhodno celovito uredijo prometne,
komunalne in energetske vode in zveze. Obnova infrastrukturne opreme se
izvaja po načelu celovite opreme posameznih območij. Na območjih
urejanja prometne ali druge infrastrukture (novogradnje ali obnove) se
hkrati obnovijo vsi obstoječi ali na novo zgradijo potrebni vodi in
naprave infrastrukture za posamezni odsek ali območje. Praviloma naj bi
infrastrukturni vodi potekali po javnih površinah in infrastrukturnih
koridorjih. |
|
(8) V
občini Divača je tudi letališče Divača. Načrtovana prostorska ureditev
posega v območje kontroliranega dela zračnega prostora nad letališčem in
okrog njega, namenjenega varovanju letališkega prometa. Upoštevati je
treba vzletno priletne in druge omejitvene ravnine letališča in omejitve
svetlobnih emisij, ki lahko ogrožajo varnost zračnega prometa. Pri
načrtovanju razvoja letališča Divača je nujno treba upoštevati varstvene
režime v Regijskem parku Škocjanske jame in varstvene cilje območij
Natura 2000 na lokaciji letališča (SPA Kras in SCI Kras). Večanje pomena
letališča za športna in turistična letala lahko pomeni zahtevo po nujnih
prostorskih ureditvah letališča in hkrati večanje prometa, kar je v
nasprotju s pravili ravnanja v parku. Razvoj letališča Divača je nujno
treba načrtovati v obsegu in na način, ki ne bo v nasprotju s pravili
ravnanja v parku (npr. glede preletov, hrupa, prostorskih ureditev v
vplivnem območju parka ter v neposredni bližini Škocjanskih jam ipd.). |
|
(9)
Obstoječe in načrtovano prometno omrežje je prikazano v grafičnem delu
strateškega dela OPN na Karti 4: »B - Zasnova gospodarske javne
infrastrukture, Zasnova prometnega omrežja z javnim potniškim prometom«. |
|
|
|
Mirujoči promet |
|
(1) V
Divači in Senožečah se uredi ustrezno število parkirnih mest v okviru
javnih površin in v soseskah, kar se zagotavlja z nivojskimi in
podzemnimi ureditvami. Gradnja novih objektov se pogojuje z ustreznim
številom parkirnih mest za stanovalce in zaposlene ter obiskovalce. |
|
(2)
Urejene parkovne površine, zelenice in drevoredi se ne namenjajo za
parkiranje. Parkirišča za avtobuse se uredijo predvsem v bližini večjih
turističnih lokacij, kjer to dopušča prostor, vendar izven naravnih
vrednot in drugih varstvenih območij. |
|
(3)
Na dobro dostopnih lokacijah ob pomembnejših prometnicah, predvsem pa ob
priključkih na traso avtoceste, v okviru gospodarskih con in ob
obstoječih tovrstnih parkiriščih se zagotovijo parkirišča za tovorna
vozila. |
|
(4)
Parkirišča za avtodome se zagotovijo ob nosilni razvojni turistični osi
med Divačo in Koprom, pri Divači in v naselju Škoflje. |
|
|
|
Javni
potniški promet |
|
(1)
Med Divačo in Senožečami ter sosednjimi občinskimi središči ter
njihovimi zaledji se na ravni regije vzpostavi učinkovit javni potniški
promet za zagotavljanje dostopnosti do zaposlitvenih centrov, krajev
šolanja, oskrbe. Divača se kot občinsko središče razvija v prometno
vozlišče za javni potniški promet. Na širšem območju železniške postaje
v Divači se uredi nova avtobusna postaja, ki bo tvorila vozlišče oziroma
prestopno točko med posameznimi prometnimi sistemi. |
|
(2) V
vseh naseljih, ki jih povezujejo avtobusne linije, se uredijo nova
oziroma posodobijo obstoječa postajališča za avtobuse. Ob urejanju novih
gospodarskih con in stanovanjskih območij se glede na potrebe
vzpostavijo nove avtobusne linije in zgradijo nova avtobusna
postajališča ter stojišča za potnike, ki naj se glede na potrebe
predvidijo sočasno z novogradnjami in rekonstrukcijami cest. Po potrebi
se zgradijo še dodatna postajališča, s katerimi se zadosti migracijskim
potrebam. |
|
(3)
Pri postavitvi novih in rekonstrukciji obstoječih avtobusnih postajališč
JPP se upošteva vidik prometne varnosti z varnimi dostopi za pešce in
kolesarje. |
|
(4)
Kjer je to smiselno in izvedljivo, se šolski prevoz združuje z javnim
linijskim prometom, zaradi povečevanja standarda dostopnosti občanov in
racionalizacije prevozov. |
|
(5)
Železniška postaja v Divači se ohranja na obstoječi lokaciji, ki se
preuredi v smislu posodobitve in povečanja prometne varnosti ter
zagotavljanja ustreznih funkcionalnih površin, vključno s parkirišči za
osebna vozila v povezavi z ustrezno parkirno politiko. |
|
|
|
Zasnova telekomunikacij |
|
(1)
Razvoj telekomunikacijske infrastrukture se usmeri v opremljanje naselij
s sodobnimi tehnološkimi rešitvami ter pokritost čim večjega območja
občine s signalom različnih ponudnikov mobilne telefonije in drugih
mobilnih komunikacijskih storitev ter prizemne TV. |
|
(2)
Glavni medkrajevni telekomunikacijski optični kabli potekajo ob glavnih
državnih cestah (iz smeri Razdrtega proti Sežani in Kozini), od koder
potekajo krajevni telekomunikacijski kabli do vseh posameznih naselij iz
lokalnih telekomunikacijskih central Divača, Vremski Britof, Senožeče in
Barka. |
|
(3) V
občini so radiorelejni daljinski sistemi LC Divača–LC Barka, LC Barka–LC
Vremski Britof, LC Barka–RR Gornje Ležeče, RR Gornje Ležeče–RR Suhorje,
LC Barka–LC Buje. Načrtovan je radiorelejni daljinski sistem LC Barka–RR
Kozjane. |
|
(4)
Obstoječe in načrtovano telekomunikacijsko omrežje sta prikazana v
grafičnem delu strateškega dela OPN na Karti 5: »B – Zasnova gospodarske
javne infrastrukture, Zasnova energetskega omrežja in omrežja zvez«. |
|
|
|
Zasnova energetske infrastrukture |
|
(1)
Na območju občine so naslednji objekti za razdeljevanje in prenos
električne energije: |
|
RTP
400/100–220/110/35/10 kV Divača, |
|
·
DV 400 kV Divača–Redipuglia,
|
|
·
DV 400 kV Beričevo–Divača,
|
|
·
DV 400 kV Divača–Melina
|
|
·
DV 220 kV Divača–Padriče,
|
|
·
DV 220 kV Divača–Kleče,
|
|
·
DV 220 kV Divača–Pehlin,
|
|
·
DV 2 x 110 kV Ajdovščina–Divača,
|
|
·
DV 2 x 110 kV Gorica–Divača,
|
|
·
DV 2 x 110 kV Divača–Koper,
|
|
·
DV 110 kV Divača–Koper in
|
|
·
DV 110 kV Divača–Pivka
|
|
ter
rezerviran varovalni pas za prenosni elektroenergetski daljnovod: |
|
·
DV 2 x 400 kV Divača–Redipuglia,
|
|
·
DV 2 x 400 kV Beričevo–Divača,
|
|
·
DV 2 x 110 kV Divača–Postojna in
|
|
·
enosmerna VN povezava Slovenija–Italija.
|
|
(2)
Za vse obstoječe enosistemske daljnovode (DV 110 kV in DV 400 kV) je
predvidena nadgradnja daljnovodov v dvosistemske (DV 2 x 110 kV in DV 2
x 400 kV), za vse obstoječe enosistemske daljnovode (DV 220 kV) pa je
predvidena nadgradnja daljnovodov v dvosistemske (DV 2 x 400 kV). |
|
(3)
Oskrba z električno energijo je zagotovljena iz obstoječe razdelilne
transformatorske postaje (RTP) 110/20 kV Sežana, ki se napaja preko 110
kV daljnovoda med Divačo in Sežano za vsa naselja v občini. Iz RTP-ja se
območje urejanja oskrbuje preko srednjenapetostne in nizkonapetostne
distribucijske elektroenergetske infrastrukture. |
|
(4)
Za morebitno povečanje kapacitet v prihodnosti se predvidijo širitve RTP
Divača (v smeri proti Z). |
|
(5) V
Strategiji prostorskega razvoja Slovenije je predvidena trasa
produktovoda med Koprom, Ljubljano in Lendavo, ki poteka preko občine ob
avtocesti. |
|
(6)
Za oskrbo Slovenske Istre s plinom je predvidena varianta, ki iz
Ajdovščine na zahodu prečka občino, in ugodnejša (krajša) varianta, ki
plin pripelje iz Trsta (in ne posega v občino). |
|
(7)
Že v fazi sprejemanja načrtov za večje sklope novogradenj je treba
predvideti celostno oskrbo z energijo na posameznih območjih. Na
področju strnjene poselitve naj se načrtujejo predvsem centralizirani
sistemi ogrevanja (skupne kotlovnice), ki bodo nadomestili sicer
morebitne številne posamezne kurilne naprave, ki so tako ekološko kot
tudi ekonomsko manj sprejemljiva rešitev. Pred sprejetjem kakršne koli
odločitve je treba predhodno analizirati možnosti izrabe lesne biomase v
sistemih daljinskega ogrevanja, saj je v občini potencial te velik. Prav
tako je treba proučiti tudi možnosti izrabe ostalih obnovljivih virov.
Vsekakor so obnovljivi viri prednostni viri energije. |
|
(8)
Na osnovi področne zakonodaje v Občini Divača na splošno velja naslednji
prioritetni vrstni red energentov in načinov ogrevanja: |
|
·
vsi obnovljivi viri energije ali soproizvodnja toplote in električne
energije z visokim izkoristkom,
|
|
·
daljinska toplota (toplovod/vročevod),
|
|
·
zemeljski plin,
|
|
·
utekočinjen naftni plin (UNP),
|
|
·
ekstra lahko kurilno olje (ELKO).
|
|
(9)
Pri večjih sklopih novogradenj (predvsem nestanovanjskih) je
priporočljiva še analiza izvedljivosti kogeneracije (toplota, električna
energija) ali trigeneracije (toplota, hlad, električna energija) kot
celovitega načina oskrbe posameznih zaključenih območij. Z ekonomičnega
vidika je navadno smotrna postavitev kogeneracije oziroma trigeneracije
za kotle moči nad 1 MW in dovolj visoko pasovno porabo elektrike. Na
področju razpršene poselitve se objekti oskrbujejo s toploto iz
individualnih naprav. |
|
(10)
Pri načrtovanju poteka novih vodov ali drugih objektov energetske
gospodarske javne infrastrukture je treba posebno pozornost posvečati
predvsem rešitvam pri prečkanju posameznih reliefnih hrbtov in na
prečkanju območij naravne krajine in območij kakovostno kulturne
krajine. Zlasti na območjih velikih naravnih kakovosti in prepoznavnosti
prostora je treba pri načrtovanju in izvajanju načrtovanih ureditev
posebno pozornost posvetiti umeščanju objektov in naprav, zaradi katerih
bodo lahko povzročeni moteči posegi v relief, krajinsko zgradbo in
naravne kakovosti ter na bivalno okolje. Njihovo umeščanje v prostor se
izvaja na tak način, da bosta zagotovljena ohranjanje biotske
raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot. |
|
(11)
Obstoječe in načrtovano energetsko omrežje sta prikazana v grafičnem
delu strateškega dela OPN na Karti 5: »B – Zasnova gospodarske javne
infrastrukture, Zasnova energetskega omrežja in omrežja zvez«. |
|
|
|
Obnovljivi viri energije |
|
(1)
Spodbuja se koncept energetske neodvisnosti in uporaba obnovljivih virov
energije – skladno z izdelanim lokalnim energetskim konceptom (LEK)
Občine Divača, in sicer uporaba:
|
|
A.
biomase (les in lesni odpadki) kot energenta za skupne kotlovnice in kot
vir ogrevanja za individualna kurišča v individualnih stanovanjskih
objektih; |
|
B.
sončne energije s: |
|
·
solarnimi sistemi za ogrevanje in osvetljevanje prostorov – pasivna
izraba,
|
|
·
sončnimi zbiralniki za pripravo tople vode in ogrevanje prostorov –
aktivna izraba,
|
|
·
sončnimi celicami za proizvodnjo električne energije – fotovoltaika;
|
|
C.
hidroenergije z gradnjo malih hidroelektrarn; |
|
D.
energije vetra z gradnjo vetrnih elektrarn; |
|
E.
geotermalne energije. |
|
(2)
Izkoriščanje sončne energije s sončnimi celicami se usmerja predvsem na
že degradirana območja (del opuščenega kamnoloma v sanaciji Laže) in na
strehe objektov. Zaželeno je, da so strehe proizvodnih, poslovnih,
trgovskih in športnih objektov opremljene s fotovoltaiko, če niso
ozelenjene. Izjema so strehe, ki so zaradi tehnološkega procesa
oblikovane tako, da ureditev zelene strehe ali sončnih celic ni možna.
Spodbuja se postavitev sončnih celic tudi na stanovanjske objekte, če le
niso na območjih (zaščitenih) vaških jeder. |
|
(3)
Izraba lesne biomase se prednostno načrtuje pri daljinskem ogrevanju za
večje (družbene) objekte in pri individualnih sistemih ogrevanja. |
|
(4)
Spodbuja se izvedba raziskav za izrabo geotermične energije ter njihova
izraba, v skladu s predhodnimi prostorskimi in okoljskimi preveritvami
in utemeljitvami. |
|
|
|
Zasnova komunalne infrastrukture |
|
(1)
Obstoječi transportni vodovod poteka iz smeri Lokve, mimo Kačič-Pareda
do vodohrana Rodik. Nad Lokvijo je raztežilnik Lokev, kjer se iz
transportnega vodovoda odcepi krak, ki napaja mesto Divača ter Vremsko
dolino. Predvidena je priključitev na transportni vodovod za mesto
Divača in Vremsko dolino iz smeri industrijske cone Risnik. Ob gradnji
hitre železnice Trst–Divača se predvidi gradnja novega vodovoda iz smeri
Sežane mimo vasi Merče, Povir in Gorenje do Divače. Predviden je
vodovodni odcep iz vodohrana Gradišče pri Divači za letališče Divača. |
|
(2)
Iz lokalnega vodnega vira Mlačevo se napajajo vasi Laže, Senožeče,
Potoče, Dolenja vas, Gabrče in Senadole. Predvideni sta dve varianti
priključitve teh naselji na Brestoviški vodovod, in sicer iz vasi Štorje
do Senožeč oziroma iz smeri RTP Divača do Senožeč. V okviru projekta
Oskrba z vodo Obale in Krasa sta predvidene rekonstrukcija dela vodovoda
Mlačevo–Senožeče z gradnjo novega vodohrana Razdrto ter delna
rekonstrukcija razdelilnega omrežja v Senožečah. Predvideni sta gradnja
vodovoda med vasjo Senadole in zaselkom Senadolice ter rekonstrukcija
dela vodovoda do črpališča Mlačevo. |
|
(3)
Priključitev na javni vodovod se predvidi še za naselja: Vatovlje,
Misliče, Vareje, Barka iz vasi Artviže ter naselje Kozjane iz vasi
Tatre. Te vasi se trenutno oskrbujejo iz lokalnih vodnih virov. Iz vasi
Vareje je predviden odcep za priključitev vasi Podgrad pri Vremah. |
|
(4)
Predvidena je gradnja novega vodohrana na lokaciji obstoječega vodohrana
Gradišče pri Divači za potrebe oskrbe Vremske doline in priključnega
vodovoda za letališče Divača. |
|
(5)
Za odvajanje in čiščenje odpadne vode je v občini zgrajen kanalizacijski
sistem v Divači s čistilno napravo v depresiji ob športnih igriščih
(zanjo se načrtuje prestavitev izven naselja) ter v Senožečah s čistilno
napravo zahodno od naselja. Za ostala naselja se odvajanje in čiščenje
odpadne vode načrtujeta skladno z Operativnim programom odvajanja in
čiščenja komunalnih odpadnih voda v občini Divača. |
|
(6)
Obstoječa in načrtovana infrastruktura s področij komunalnega in vodnega
gospodarstva ter varstva okolja je prikazana v grafičnem delu
strateškega dela OPN na Karti 6: »B – Zasnova gospodarske javne
infrastrukture, Zasnova vodnega gospodarstva«. |
|
|
|
Javna
razsvetljava |
|
(1)
Oskrba naselij z javno razsvetljavo je omejena na naselji Divača in
Senožeče. Za ostala naselja se predvidevata dopolnitev in gradnja javne
razsvetljave, v prvi fazi predvsem ob voznih površinah in neosvetljenih
pohodih. |
|
(2)
Na vseh območjih, v katerih je treba načrtovati osvetljevanje, je zaradi
zmanjšanja negativnih učinkov svetlobnega onesnaževanja in s tem
možnosti poslabšanja ugodnega stanja živalskih vrst (npr. nočni metulji,
netopirji), treba upoštevati usmeritev, da se območja ne oziroma čim
manj osvetljujejo. Osvetljevanje se izvede s svetilnimi telesi, ki so v
skladu s področno zakonodajo.
|
|
|
|
Ravnanje z odpadki |
|
(1)
Ravnanje z odpadki v občini se izvaja s koncesionarjem. Sledilo bo
državnim in evropskim strateškim usmeritvam ravnanja z odpadki. Količine
komunalnih odpadkov bo mogoče zmanjšati z ustrezno organizacijo zbiranja
posameznih vrst odpadkov in zagotovitvijo njihove snovne in energetske
izrabe. |
|
(2)
Zbrani odpadki se zbirajo v Centru za ravnanje z odpadki Sežana (CERO
Sežana), po izteku koncesijskega obdobja pa se bo odlaganje reševalo
skladno z nacionalno zakonodajo. V Divači je urejen tudi zbirni center
za individualni dovoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev (ZC Divača).
Poleg običajnega odvoza ostanka komunalnih odpadkov je za celotno
območje občine vzpostavljen sistem ekoloških otokov za ločeno zbiranje
odpadkov. |
|
(3) S
sistemom za ločeno zbiranje odpadkov se opremijo vsa naselja. Občina
spodbuja zmanjševanje nastanka odpadkov na izvoru ter vzpostavlja vse
potrebne ravni ravnanja z odpadki. |
|
(4)
Evidentirajo in sanirajo se divja odlagališča odpadkov. |
|
(5)
Za odlaganje gradbenih odpadkov je v občini Divača določena delujoča
enota za prevzem gradbenih odpadkov v kamnolomu Laže. Naslednja
najbližja deponija gradbenih odpadkov je v kamnolomu Mali Medvejek, v
občini Sežana. Posamezna manjša odlagališča zemeljskih odpadkov se lahko
urejajo tudi na drugih delih občine, vendar na osnovi vsakokratnih
prostorskih in okoljskih presoj. |
|
(6)
Za zbiranje odpadnih surovin se zagotovijo prostorske ureditve in
objekti na območju industrijsko obrtne cone Divača v neposredni bližini
občinskega središča Divača. |
|
|
|
Pokopališka dejavnost |
|
(1) V
občini so pokopališča: v Divači, Senožečah, Škocjanu, Kačičah-Paredu,
Dolenji vasi, Senadolah, Vremenskem Britofu, na Kozjanah, na območju
Škoflje-Zavrhek, v Podgradu, na Barki in Vatovljah. |
|
(2)
Potrebe po mrliških vežicah so izražene. |
|
|
|
5. Okvirna območja naselij vključno z območji razpršene gradnje,
ki so z njimi prostorsko povezana |
|
|
|
Območja naselij |
|
Območja naselij so: Barka, Betanja, Brežec pri Divači, Dane pri Divači,
Divača, Dolenja vas, Dolnje Ležeče, Dolnje Vreme, Famlje, Gabrče, Goriče
pri Famljah, Gornje Ležeče, Gornje Vreme, Gradišče pri Divači,
Kačiče-Pared, Kozjane, Laže, Matavun, Misliče, Naklo, Otošče, Podgrad
pri Vremah, Potoče, Senadole, Senožeče, Vareje, Vatovlje, Vremski
Britof, Zavrhek, Škocjan, Škoflje. |
|
|
|
Okvirna območja naselij in območja sanacije razpršene gradnje |
|
(1)
Okvirna območja naselij poleg obstoječih območij znotraj meja stavbnih
zemljišč obsegajo tudi površine, prisotne skoraj ob večini naselij, ki
predstavljajo potencialna območja širitve naselij. To so območja
sanirane razpršene gradnje, ki se priključijo naselju, kjer je to
prostorsko pogojeno s širitvijo naselja. Izhodišča za sanacijo so: |
|
·
območja razpršene gradnje oddaljena od naselij, ki jih ni možno
vključiti v obstoječa naselja se določijo samo kot zazidane površine –
stavbišča;
|
|
·
ostala območja razpršene gradnje se komunalno sanirajo.;
|
|
·
samostojne kmetije so v tem prostoru prej izjema kot pravilo.
|
|
(2)
Zasnova naselij in območja poselitev z območji razpršene gradnje in
razpršene poselitve so prikazana v grafičnem delu strateškega dela OPN
na Karti 7: »C – Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene
gradnje, ki se sanirajo in so z njimi prostorsko povezana ter okvirna
območja razpršene poselitve«. |
|
|
|
6. Določitev območij razpršene poselitve |
|
|
|
Določitev območij razpršene poselitve |
|
(1) S
tem OPN se ne uvajajo nove razpršene gradnje. V primerih, ko objekti
kljub gradbenemu dovoljenju niso bili vneseni v občinski načrt, jim je v
OPN določeno stavbišče. |
|
(2)
Okvirna območja avtohtone razpršene poselitve so: ob potoku Močilnik na
začetku Vipavske doline, ki je sestavni del naselja Otošče (Bežajevi,
Kuntovi, Žagar in Ponovičar); ob reki Reki okrog Škocjana, Školj in na
meji občine pri Bujah (Cerkvenikov mlin in Fežnar) ter ob potoku Padež
(Kovač). |
|
(3)
Posamezni zaselki (več hiš) so še Ledenica in Pared pri Kačičah, Loka
pri Zavrhku, Potok pri Podgradu pri Vremah in Rudnik pri Vremskem
Britofu. |
|
(4)
Razpršena poselitev je tudi ob državni cesti med Lažami in Senožečami,
pri Senadolah in Dolenji vasi ter ob cesti skozi dolino reke Reke. |
|
(5)
Izven naselij so tudi cerkve: pri Otoščah, Naklem, Potočah; cerkve s
pokopališči so pri Kačičah-Paredu, med Misličami in Vatovljami; cerkev z
župniščem in pokopališčem je pri Vremskem Britofu; pokopališča pa so med
Divačo in Dolnjimi Ležečami ter med Zavrhkom in Škofljami. |
|
(6)
Izven naselij so tudi kmetijski objekti: kokošja farma med Barko in
Varejami, kmetija v Divači za RTP, kmetijski obrat pri Zavrhku, žagi za
razrez hlodovine pri Senadolah in Misličah ter objekti za kmetijsko
proizvodnjo na Vremščici.
|
|
|
|
7. Usmeritve za prostorski razvoj občine |
|
|
|
Razvoj naselij |
|
(1)
Razvoj naselij v občini Divača se prvenstveno zagotavlja v smeri dviga
kakovosti naselij z notranjim razvojem – z zgostitvami, celovitimi
prenovami naselij ter sanacijami degradiranih območij, v skladu z
razvojnimi potrebami, pa tudi s širitvami in zaokrožitvami obstoječih
naselij. |
|
(2)
Nova poselitev se usmerja predvsem v poselitvena območja centralnih
naselij skladno z razvojnimi potrebami naselij v okviru omrežja naselij.
Prvenstveno se zagotavljata boljša izkoriščenost in kvalitetnejša raba
praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih, s spremembo rabe
obstoječih objektov in zemljišč, z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih
poseljenih površin, s prenovo, obnovo, reurbanizacijo, rekonstrukcijo in
sanacijo degradiranih območij. Ob tem je treba zagotoviti ustrezno
razmerje med zelenimi in grajenimi površinami v naselju ter upoštevati
identiteto naselja. |
|
(3)
Širitve naselij so dopustne v primerih, ko znotraj naselja ni več
primernih zemljišč oziroma prostih objektov za zagotavljanje pogojev za
razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti. Prvenstveno
se širijo centralna naselja. Pri drugih naseljih so dopustne zaokrožitve
naselij v okviru komunalno opremljenih območij. Območja večjih širitev
in zaokrožitev naselij je praviloma treba načrtovati z občinskimi
podrobnimi prostorskimi načrti. |
|
(4)
Namembnost se spreminja predvsem tistim zemljiščem, ki so manj primerna
za kmetijsko pridelavo, in sicer tako, da se gradnja načrtuje zunaj ali
na robu zaokroženih kmetijskih zemljišč, da se z gradnjo čim manj
omejujejo primarna raba kmetijskih zemljišč, možnosti za racionalno
uporabo in uvajanje tehnologije pridelovanja ter da se pri načrtovanju
poselitve čim bolj varujejo zemljišča proizvodno usmerjenih in
zaščitenih kmetij. |
|
(5)
Pri razvoju naselij se kulturna dediščina upošteva kot dejavnik
kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski potencial. Pri prenovi
naselij se kulturna dediščina obravnava ob upoštevanju njene
ranljivosti. |
|
|
|
Notranji razvoj naselij |
|
(1)
Za vsa naselja se praviloma najprej zagotavlja notranji razvoj naselij
in nato predvidene širitve. |
|
(2)
Pri načrtovanju prenov in zgoščevanja naselij se upošteva ohranjena
identiteta naselja ali njegovega dela. |
|
(3)
Kakovost bivanja v naseljih se dviga z zagotavljanjem in ureditvijo
javnih prostorov in urbane opreme. |
|
(4)
Znotraj naselij se zagotavlja uravnoteženo razmerje med grajenimi in
zelenimi površinami. Zagotavlja se taka prostorska razporeditev zelenih
površin, da jih je mogoče povezati v zeleni sistem, te pa povezati z
odprtimi površinami na robovih naselij. Zelene površine znotraj mesta in
z zaledjem se povežejo s kolesarskimi in pešpotmi. |
|
(5)
Zagotavljata se boljša izkoriščenost in kakovostnejša raba praznih in
neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih. Zagotavlja se uravnoteženo
razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezavami z odprto
krajino. |
|
(6) V
podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno
namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev, in
sicer za izvajanje kmetijske dejavnosti ter dopolnilnih dejavnosti,
povezanih s kmetijstvom, gozdarstvom in turizmom. Možno je tudi
izvajanje obrtnih dejavnosti, povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom,
oziroma drugih prostorsko in okoljsko sprejemljivih dejavnosti. Ob tem
je treba zagotavljati ohranjanje kulturnih in krajinskih kakovosti. |
|
(7) V
naselja se umeščajo različne dejavnosti, s čimer se zagotavljajo delovna
mesta blizu bivalnih območij. Dejavnosti ne smejo biti konfliktne med
seboj in s stanovanjskimi območji. |
|
(8)
Proizvodne dejavnosti se umeščajo v gospodarske cone. V taka območja se
lahko umeščajo tudi obrtne in storitvene dejavnosti, če niso konfliktne
s proizvodnimi dejavnostmi. |
|
(9)
Okoljsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti
ter manjši proizvodnji obrati se lahko umeščajo v podeželska naselja. |
|
(10)
Oskrbne in storitvene dejavnosti ter območja družbene javne
infrastrukture se umeščajo v dele naselij, kjer imajo možnost
dolgoročnega razvoja in kjer je zagotovljena dobra dostopnost, v čim
večji meri z javnimi prevoznimi sredstvi, s kolesom ali peš. |
|
(11)
Stanovanja se umeščajo v območja, ki so pretežno namenjena za stanovanja
in spremljajoče dejavnosti. V podeželskih območjih se zaradi
preprečevanja emisijskih vplivov poskrbi za primerno oddaljenost
stanovanjskih hiš (objektov) od kmetijskih objektov. |
|
|
|
Širitev naselij |
|
(1)
Največje širitve se načrtujejo za naselje Divača, kjer so predvidene
večje širitve stanovanjskih območij v severozahodnem delu ter južno od
železniške proge. |
|
(2)
Večje širitve stanovanjskih območij so omogočene tudi v naselju
Senožeče, in sicer v jugozahodnem in severovzhodnem delu. V Senožečah se
ustvarjajo tudi nova območja centralnih in proizvodnih dejavnosti z
gospodarsko cono. |
|
(3)
Stanovanjske površine s spremljajočimi območji oskrbnih, trgovskih,
poslovnih in storitvenih dejavnosti se širijo tudi v centralnem naselju
Vremski Britof oziroma njegovi aglomeraciji (Vremski Britof, Dolnje
Vreme in Famlje – zaselek Rudnik). |
|
(4)
Širitve v teh naseljih so namenjene tako zasledovanju razvojnih ciljev
Občine kot potrebi po vzpostavitvi kakovostne urbane strukture naselij. |
|
(5) V
ostalih naselij so širitve in zaokrožitve mogoče v skladu z razvojnimi
potrebami posameznega naselja. |
|
(6)
Območja širitev in zaokrožitev naselij se načrtujejo z občinskimi
podrobnimi prostorskimi načrti in/ali podrobnimi prostorskimi
izvedbenimi pogoji. |
|
(7) V
preteklosti neustrezno načrtovane površine (npr. na reliefnih robovih,
prevelikih strminah na 15°, prekomerno načrtovane površine glede na
vlogo naselij v omrežju naselij) se nadomestijo s primernejšimi
ustreznimi površinami oziroma se vrnejo v primarno rabo. |
|
|
|
Usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih |
|
(1)
Stanovanjska dejavnost: |
|
·
Stanovanjska dejavnost se razvija v ravninskem in dolinskem delu ob
glavnih cestah, v hribovitem delu pa se ohranja. Večji razvoj
stanovanjske dejavnosti se predvideva predvsem v Divači in Senožečah;
|
|
·
V podeželskih naseljih, vaseh in zaselkih je možna gradnja znotraj
vrzeli, nezadostno izkoriščenih površin in na robovih zaradi izboljšanja
pogojev za bivanje in opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti.
Prednost se daje prenovi in sanaciji, ki sta usmerjeni v posodobitev
kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnosti;
|
|
·
Za območja počitniških hiš ni predvidenih posebnih območij.
|
|
(2)
Centralne dejavnosti: |
|
·
Preplet stanovanjske dejavnosti z družbenimi, storitvenimi dejavnostmi
ter zelenimi površinami se določa v centralnih naseljih, v ostalih
naseljih pa se določa prevladujoča stanovanjska dejavnost s
spremljajočimi storitvenimi in družbenimi dejavnostmi.
|
|
·
Območja družbenih dejavnosti so v območjih centralnih naselij, kjer bo
Občina zagotavljala prostorske možnosti za njihov nadaljnji razvoj. V
ostalih naseljih se ohranjajo obstoječe družbene dejavnosti z možnostjo
razvoja.
|
|
(3)
Družbena javna infrastruktura še nadalje ostaja v dosedanjih območjih,
kjer se ohranja možnost razvoja. Upravne funkcije se še nadalje
razvijajo v Divači. Šolstvo, varstvo predšolskih otrok ter nekatere
centralne funkcije (pošta, bančništvo, lekarne ipd.) so tako v občinskem
središču kot tudi v naseljih Senožeče in Vremski Britof; površine
športno-rekreacijskih dejavnosti so že razvite v Divači, v ostalih
naselij se razvijajo v okviru potreb na za ta namen določenih območij. |
|
(4)
Gospodarske dejavnosti: |
|
·
Poslovno proizvodne dejavnosti so v območjih proizvodnih dejavnosti
načrtovane v naseljih Divača in Senožeče ter na območju asfaltne baze
Senožeče, manjše še pri Ledenici, Zavrhku, v Danah pri Divači, Senadolah
in Misličah.
|
|
·
Zagotavljajo se prostorske možnosti za ohranjanje in razvoj manjših
gospodarskih dejavnosti tudi znotraj naselij, ki niso moteče in čezmerno
ne obremenjujejo komunalne infrastrukture naselij.
|
|
|
|
Umeščanje objektov in ureditev zunaj naselij |
|
(1)
Umestitev prostorskih ureditev, ki jih zaradi njihove funkcije ali
drugih posebnosti ni mogoče urejati v naseljih, je predvidena izven
naselij, dislocirano ali na robovih in ob pogoju, da gre za kompleksno
urejanje prostora. |
|
(2)
Kmetijska dejavnost se razvija v okviru potreb na za ta namen določenih
območjih izven naselij – kot širitev stavbnih zemljišč bo omogočena
gradnja novih ali nadomestnih objektov za potrebe tistih kmetij, ki na
obstoječih lokacijah v naseljih nimajo več razvojnih možnosti. |
|
(3)
Izven naselij, kot širitev stavbnih zemljišč, se izjemoma omogoči
umestitev dejavnosti, ki niso združljive z dejavnostmi v naseljih ali
morajo biti zaradi narave dejavnosti locirane na nepozidanem prostoru
(rekreacijska območja, športna igrišča ipd.). |
|
|
|
Usmeritve glede sanacije razpršene gradnje |
|
(1)
Obstoječa razpršena gradnja v obliki posamičnih stanovanjskih in drugih
objektov zunaj naselij se sanira s komunalnim opremljanjem. |
|
(2)
Območje razpršene gradnje, ki se sanira kot območje sanacije razpršene
gradnje z vključitvijo v naselje, je na območju občine neizrazito, ker
gre samo za posamezne objekte, ki se priključijo naselju. |
|
(3)
Območij razpršene gradnje, ki se sanirajo kot območje sanacije razpršene
gradnje in se opredelijo kot posebno zaključeno območje poselitve, v
občini Divača praviloma ni. |
|
|
|
Usmeritve glede ohranjanja poselitve |
|
(1) V
območjih ohranjanja poselitve, kjer se zmanjšuje število prebivalstva,
se to skuša ohranjati s spodbujanjem ohranjanja ekstenzivnega kmetijstva
in razvojem dopolnilnih dejavnosti (drobna obrt, domača obrt,
čebelarstvo, kmetije odprtih vrat ipd.) oziroma vseh vrst oskrbnih in
storitvenih dejavnosti. |
|
(2)
Na teh območjih se zagotavljajo zadostne površine za stanovanjsko
gradnjo in za potrebne okoljsko sprejemljive dejavnosti v obsegu, ki je
potreben za ohranjanje poselitve. |
|
|
|
Usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij |
|
(1) V
ravninskem delu občine se pri razvoju poselitve teži k večji
urbanizaciji. V naseljih Divača in Senožeče se teži k zmerni
urbanizaciji v aglomeraciji Vremski Britof (Vremski Britof, Dolnje
Vreme, Famlje – zaselek Rudnik, Dolnje Ležeče). V ostalih delih občine
se ohranja pretežno ruralen tip poselitve. Zlivanje naslij se praviloma
preprečuje z zelenimi cezurami (Vremski Britof – Dolnje Vreme, Divača –
Dolnje Ležeče). |
|
(2)
Za naselji Divača in Senožeče, kjer je bil izdelan urbanistični načrt,
se smiselno upoštevajo usmeritve urbanističnega oblikovanja iz
urbanističnega načrta. |
|
|
|
Usmeritve za varstvo kulturnih kakovosti |
|
(1) V
občini Divača posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo
prepoznavne kvalitete na področju kulturne dediščine, predstavljajo vsi
objekti in območja, varovana po predpisih s področja varstva kulturne
dediščine (objekti in območja kulturne dediščine). Objekti in območja
kulturne dediščine se varujejo glede na njihov pravni status (kulturni
spomeniki, varstvena območja dediščine in registrirane enote kulturne
dediščine) in so prikazani v prikazu stanja prostora, ki je priloga tega
akta.
|
|
(2)
Na objektih in območjih kulturne dediščine velja, da niso sprejemljive
ureditve ali posegi, ki bi utegnili spremeniti lastnosti, vsebino in
oblike ter s tem zmanjšali vrednost prepoznanih kakovosti prostora. Pri
načrtovanju poselitve, razvoja v krajini in poseganju v prostor je v teh
območjih treba upoštevati tudi varstveni vidik. Prostorske ureditve
morajo upoštevati javno korist varstva dediščine in biti prilagojene
celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Različne dejavnosti in rabe,
ki se pojavljajo v prostoru, se podrejajo omejitvam in prednostim
varstva dediščine. Upoštevati je treba varstvena načela, ki zagotavljajo
ohranitev kulturne funkcije dediščine v prostoru. |
|
(3)
Pri projektiranju in pripravi podrobnejših prostorskih aktov je na
območjih in objektih kulturne dediščine treba upoštevati režime in
usmeritve, ki veljajo za te objekte in območja. Posegi in ravnanja, ki
bi utegnili spreminjati ali degradirati lastnosti, zaradi katerih je
območje pridobilo status območja, varovanega po predpisih s področja
varstva kulturne dediščine, niso dopustni. |
|
|
|
Določitev naselij oziroma območij naselij, za katera se bo izvajala
celovita prenova, z usmeritvami |
|
(1)
Celovita prenova se načrtuje in izvaja v starem jedru v Divači in
Senožečah. |
|
(2)
Za stara jedra ostalih naselij je predvidena revitalizacija, ki obsega
funkcijsko in oblikovno prenovo. Eden izmed ciljev revitalizacije je
tudi izboljšanje demografskega stanja. |
|
(3)
Za vsa območja celovite prenove se načrtujejo izdelave občinskih
podrobnih prostorskih načrtov. |
|
|
|
8. Usmeritve za razvoj v krajini |
|
|
|
Splošne usmeritve za razvoj v krajini |
|
(1)
Razvoj krajine v občini Divača se trajnostno usmerja v ohranjanje
naravnih in kulturnih kakovosti ob hkratnem zagotavljanju gospodarskega
razvoja. |
|
(2)
Dejavnosti v krajini se umeščajo v območja z največjimi potenciali zanje
in najmanjšo ranljivostjo prostora, v skladu z naravnimi in kulturnimi
kakovostmi, kakovostjo naravnih virov ter ogroženostjo zaradi naravnih
in drugih nesreč in v skladu z usmeritvami in pogoji iz okoljskega
poročila. |
|
(3)
Na območjih, ki so spoznana za vrednejša tako zaradi naravnih, kulturnih
oziroma drugih kakovosti, se zagotavlja celostno varovanje. |
|
(4)
Razvoj v krajini v občini Divača se usmerja v štiri smeri, in sicer kot
pretežno naravna krajina, kot pretežno kulturna krajina, kot pretežno
urbana krajina in kot kmetijsko intenzivna krajina. |
|
(5)
Pretežno naravna krajina se ohranja na hribovitem gozdnatem območju
Senožeških brd. |
|
(6)
Pretežno kulturna krajina se ohranja in usmerjeno razvija na podeželskem
območju Brkinov, kjer prevladuje tradicionalno kmetijska raba prostora z
avtohtonimi poselitvenimi vzorci. |
|
(7)
Pretežno kmetijska krajina se ohranja in usmerjeno razvija na ravninskih
območjih Senožeškega in Senadolskega polja, Ravni med Divačo in
Goričami, na Danskem in Vremskem polju, saj imajo ta območja
pridelovalni potencial tal. |
|
(8)
Pretežno urbana krajina se usmerjeno razvija v dolinskem območju občine,
na območju današnjih večjih središčnih naseljih občine. |
|
(9)
Razvoj turistično-rekreacijskih dejavnosti, gospodarjenje z vodami in
izkoriščanje mineralnih surovin so skladni s prostorskimi potenciali,
načeli varstva okolja, načeli varovanja naravnih in kulturnih vrednot
ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
|
(10)
Razvoj turizma se usmerja v podeželski turizem, predvsem na podeželskih
območjih, še posebej Brkinih. Razvija se navezava na
športno-rekreacijski turizem okoli obeh večjih središč. Park Škocjanske
jame je kot zavarovano območje in območje svetovnega pomena zaradi
ohranjene narave in kulturne dediščine tudi, in predvsem, še
naravoslovno-kulturni center. |
|
(11)
Vodno gospodarske dejavnosti se usmerjajo v ohranjanje obstoječih
retencijskih površin in renaturacije vodotokov. |
|
(12)
Izkoriščanje mineralnih surovin se usmerja v obstoječe kope v okolici
naselja Laže, ki jih je treba po končanem izkoriščanju sanirati. Manjše
opuščene nelegalne kope (Globočak pri Matavunu, Planina pri Barki in
Strmec pri Gabrčah) se prepustijo naravnemu zaraščanju. V primeru
morebitnih sanacijskih posegov v nelegalnem kopu Strmec pri Gabrčah se
zagotavlja varstvo zavarovanih vrst ptic (na primer kačarja (Circaetus
gallicus)). Morebitna sanacija naj se izvaja v času med oktobrom in
marcem. |
|
|
|
8.1 Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne
vire |
|
|
|
Kmetijstvo |
|
(1) V
občini Divača kmetijska zemljišča zavzemajo dobro tretjino vseh površin
in označujejo pretežno ravninske dele občine. Ker je velik del občine na
območju Krasa, se zaradi specifičnih naravnih razmer uvršča med območja
s težjimi in specifičnimi naravnimi razmerami (mikroklima, relief,
geološka podlaga, prst) za kmetijsko dejavnost ter pomanjkanjem
najrodovitnejše prsti. K temu prispevajo tudi družbeni dejavniki, kot so
razdrobljenost posesti, nespecializiranost kmetijske proizvodnje in
prevladovanje majhnih kmetijskih gospodarstev. To se odraža v izboru
kultur in obsegu ter načinu obdelave ter usmerjenosti kmetij
(sadjarstvo, živinoreja).
|
|
(2)
Vloga divaškega kmetijstva v regionalnem gospodarstvu je zelo skromna,
vendar je ohranjanje tega gospodarskega sektorja izredno pomembno za
vzdrževanje poseljenosti podeželja, ohranjanja kulturne krajine, biotske
raznovrstnosti in identitete območja. |
|
(3)
Kmetijska dejavnost se prednostno usmerja na strnjene komplekse
kmetijskih zemljišč v ravninskem delu občine, predvsem na območja
rodovitnejše prsti. Ohranjajo se manjši kompleksi kmetijskih površin v
hribovitem delu za potrebe kmetijskih gospodarstev, predvsem za pašno
živinorejo in z namenom ohranjanja kulturno krajinske podobe prostora. |
|
(4)
Spodbuja se izboljševanje izredno neugodne strukture posesti
(razdrobljenost) in kmetij (majhne kmetije mešanega tipa) z usmerjanjem
v komasacije, specializacijo in povezovanje s turistično dejavnostjo kot
dopolnilno dejavnostjo na kmetiji (turistične kmetije, osmice,
turistična konjereja). Komasacije in specializacije se spodbujajo na
celotnem območju občine, razen v Vremski dolini, kjer se spodbuja
tradicionalna kmetijska raba. Za to veljata razdrobljena
lastniško-posestniška in parcelna struktura ter hitro menjavanje
različnih kultur, kar ustvarja kakovostno kulturno krajinsko podobo
prostora, ki jo je treba ohranjati. |
|
(5)
Kmetijska dejavnost se spodbuja tudi z namenom zaustavljanja nadaljnjega
zaraščanja območij kulturne krajine ostalih podeželskih naselij. |
|
(6)
Ohranja in spodbuja se razvoj sadjarstva na območju Brkinov. Nadaljuje
se usmerjanje v ekološko pridelavo sadja in zaustavljanje zaraščanja
starih sadovnjakov z obnavljanjem nasadov. |
|
(7)
Na celotnem območju občine se spodbujata ohranjanje in povečevanje
obsega govedoreje in reje drobnice. Ovčereja in kozjereja se uvajata
predvsem na površinah, ki niso primerne za govedorejo. Mogoča je tudi
prašičereja kot dopolnilna dejavnost kmetije, ki ponuja osnovno surovino
za kraški pršut, vendar mora upoštevati nosilno sposobnost okolja. |
|
(8) Z
usmerjeno kmetijsko dejavnostjo se zagotavlja nadaljnji obstoj
najpomembnejših pridelkov in prepoznavnih blagovnih znamk v regiji. S
promocijo in pomočjo pri prodaji se omogoči dodaten vir zaslužka.
Spodbuja se predelava osnovnih kmetijskih pridelkov v živila z višjo
dodano vrednostjo (kot so na primer sadni sok, kis, žganje, suho sadje,
suhe mesnine, sir, skuta, jogurt). |
|
|
|
Gozdarstvo |
|
(1) V
občini Divača gozdovi zavzemajo več kot polovico vseh površin. Strnjena
območja gozda so v Senožeških Brdih, na pobočjih Vremščice in v Brkinih.
Iglavci (črni bor) predstavljajo približno 40 % lesnih zalog, 60 % pa
jih sestavljajo listavci. Donosi teh gozdov so skromni. Kljub skromni
gospodarski vrednosti gozda ostaja velik del potenciala lesnoproizvodnih
gozdov neizkoriščen, zlasti v Brkinih, kjer je tudi delež gospodarsko
pomembnih gozdov najvišji. Približno 80 % gozdov je v zasebni lasti,
delež pa še narašča. Zelo velika razdrobljenost gozdne posesti otežuje
optimalno izrabo lesa in potenciala gozda, vendar hkrati vpliva na
vrstno in strukturno pestrost gozdov. |
|
(2)
Varovanje gozda se izvaja skladno z določeno stopnjo varovanja gozda:
varovalni gozdovi in gozdni rezervati. |
|
(3)
Zagotavljajo se protipožarni ukrepi (gradnja in vzdrževanje
protipožarnih presek) in ščiti pred objedenostjo mladovja listavcev od
divjadi. |
|
(4)
Pri gospodarjenju z gozdom je treba negovati mlajše razvojne faze gozda,
skrbeti za varstveno-sanitarne sečnje zaradi sušenja črnega bora in
uveljavljati obetavne avtohtone vrste (listavce), s ciljem izboljšati
kakovost in zdravstveno stanje gozdov. Ohranjajo se sestoji v čim bolj
naravnem stanju ter vzpostavlja naravno stanje v spremenjenih sestojih. |
|
(5)
Gospodarjenje z gozdovi temelji na trajnostnem, sonaravnem in
večnamenskem gospodarjenju, ki je v skladu z načeli varstva okolja in
naravnih vrednot ter trajnim in optimalnim delovanjem gozdov kot
ekosistema ter zagotavlja uresničevanje vseh njihovih funkcij. |
|
(6)
Na strmih in izpostavljenih delih površja, kjer je večja verjetnost
pojava erozije zaradi vode ali vetra (burja), gozd opravlja varovalno
funkcijo. Ohranjanje te vloge gozda se zagotavlja s stalno pokritostjo
površja z drevesno vegetacijo, ukrepa se malopovršinsko, z nižjo
intenziteto sečnje. |
|
(7) V
okolici vodnih zajetij in na najožjih vodovarstvenih območjih se
ohranjata naravna drevesna sestava gozdov in poraščenost z gozdom. Na
teh območjih so strogo prepovedani odlaganje odpadkov, osuševanje,
odstranjevanje materiala in zasipavanje. |
|
(8) V
zvezi z ohranjanjem narave naj se zagotavljata ohranjanje biotske
raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot. Spodbuja naj se rekreacija v
naravnem okolju na način in v obsegu, ki ne ogroža stabilnosti gozdnih
ekosistemov.
|
|
(9)
Ekološke in socialne funkcije gozda imajo prednost pred proizvodnimi
funkcijami gozda. Lesnoproizvodno funkcijo gozda se krepi predvsem na
najboljših rastiščih, ki hkrati niso primerna za kmetijsko rabo; to so
predvsem območja v Brkinih in Senožeških brdih. |
|
(10)
Gozdovi ob robovih naselij imajo ekološko izravnalno, krajinsko in
socialno funkcijo, zato se pretežno ohranjajo in vključijo v zelene
sisteme naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe. |
|
(11)
Zaradi relativno slabe odprtosti gozdov z gozdnimi prometnicami se na
območju občine spodbuja gradnja gozdnih cest, protipožarnih presek in
gozdnih vlak. Gradnja gozdnih prometnic se načrtuje in izvaja v skladu z
veljavno gozdarsko, okoljsko in gradbeno zakonodajo, pri čemer se ne
smejo ogroziti lastnosti, zaradi katerih so bila določena varovana
območja narave opredeljena. |
|
|
|
Vode |
|
(1)
Za Divaški kras je značilna največja slovenska ponikalnica – Reka. To
območje zaznamuje podzemna voda, ki je značilna za kraški prostor. Poleg
tega pa prostor občine zaznamujejo manjši vodotoki, ki so velikokrat
hudourniškega značaja, studenci, vodnjaki in kali. |
|
(2)
Vode v občini se izkoriščajo za oskrbne, gospodarske in turistično
rekreacijske namene. Vode imajo tudi vlogo v ustvarjanju krajinsko
doživljajske podobe prostora. |
|
(3)
Vsi vodni viri se ustrezno varujejo. Spodbuja se varčna in smotrna raba
pitne vode. |
|
(4)
Na erozijsko ogroženih območjih se pred posegom v prostor zagotovijo
ustrezni protierozijski ukrepi. |
|
(5)
Pri urejanju in ohranjanju vodnega režima se upoštevata naravna dinamika
in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retenzijske
sposobnosti prostora ter usmerjanjem rabe prostora, ki vpliva na
spremembe odtočnega režima izven teh območij. |
|
(6)
Ohranjajo se retenzijske sposobnosti območij in zagotavlja njihova
ponovna vzpostavitev, če je to mogoče. Spreminjanje obsega retenzijskih
površin ali vodnega režima je možno le ob izkazanem javnem interesu ter
ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki
zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda. |
|
(7)
Vodotoki, ki sodijo v 1. in 1.–2. razred po kategorizaciji vodotokov, se
izvzamejo iz vsakršne gospodarske rabe. |
|
(8)
Na vseh območjih poselitve se zagotavljata okoljsko sprejemljivo
odvajanje in čiščenje odpadnih voda. To je še posebno pomembno
upoštevati pri razvoju (turističnih) kmetij in turistične
infrastrukture, ki je izven strnjenih območij poselitve. |
|
(9)
Dejavnosti je treba usmerjati izven območij podzemne vode in virov pitne
vode oziroma njihovo izvajanje prilagoditi tako, da ne bodo
predstavljale nevarnosti za njihovo onesnaževanje. |
|
(10)
Dejavnosti se usmerjajo izven poplavnih, erozijskih in plazljivih
območij oziroma se prilagajajo naravni dinamiki prostora. Na poseljenih
območjih, ki so ogrožena zaradi poplavnih, erozijskih in plazljivih
območij, je treba zagotoviti varstvo ljudi in premoženja. |
|
(11)
Ob hudournikih gradnja objektov ni primerna. Gradnja objektov ni
ustrezna tudi ob stožcu hudournika, pred izlivom v nižinske potoke ali
reke, saj se s tem prepreči erozija bregov in zagotovi poplavna varnost. |
|
|
|
Turizem in rekreacija |
|
(1)
Turistična in športno rekreacijska ponudba temeljita na naravnih
kakovostih. Primarno turistično območje v občini z osnovno
infrastrukturo (gostišče, prenočišča, informacijska točka, parkirišča,
prireditve) je Park Škocjanske jame. Pomembno športno rekreacijsko
območje za šport in rekreacijo v naravi je tudi celotno območje
Vremščice in Brkinov. Posamezni deli občine so med seboj povezani s
kolesarskimi potmi. Športno rekreacijska ponudba je podprta s ponudbo
ekoloških in turističnih kmetij ter z etnološko dediščino območja. |
|
(2) Z
namenom ohranjanja naravnih kakovosti se izvajanje posameznih športno
rekreacijskih dejavnosti po potrebi časovno omeji. |
|
(3)
Turistične dejavnosti se usmerjajo tako, da se v turistično ponudbo
vključi čim večje število območij z regionalnimi in krajevnimi
posebnostmi. |
|
(4)
Spodbuja se trajnostni razvoj te dejavnosti, kar pomeni ohranjanje teh
prostorskih posebnosti. Športno rekreacijska ponudba in dejavnosti
naravnih kakovosti ne smejo ogrožati, temveč jih je treba izvajati
skladno z drugimi rabami prostora, predvsem poselitvijo in kmetijstvom.
Prednost pred novimi posegi v prostor ima prenova obstoječe
infrastrukture ali drugih objektov. Turistična in športno rekreacijska
ponudba na območju Parka Škocjanske jame, ki je tudi varovano območje
(pod okriljem Unesca), naj se razvijata ob zagotavljanju ohranjanja
biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot. |
|
(5)
Turistične točke, ki omogočajo daljše zadrževanje večjih skupin ljudi,
se ne urejajo v neposredni bližini naravnih vrednot. |
|
(6)
Nadaljujeta se spodbujanje in usmerjanje izletniškega turizma, katerega
osnova so naravne in kulturne znamenitosti. Spodbuja se tudi urejanje
(krožnih) učnih poti, ki prispevajo k razvoju raziskovalnega in šolskega
turizma. Kmečki turizem se razvija v povezavi z gastronomijo. Poudarja
se športni turizem (jamarstvo, plezanje, konjeništvo, kolesarjenje in
pohodništvo, zmajarstvo, lovni turizem ipd.) in še nerazviti potencial
zdraviliškega turizma (speleoterapija). |
|
(7)
Na turističnih in športno rekreacijskih območjih se zagotovi ustrezna
infrastrukturna opremljenost ter v skladu z razvojnimi potrebami
ustrezno velike servisne in parkirne površine. Uredijo (sanirajo) se
tudi točke, kjer se ljudje že sedaj zbirajo (parkirišča, piknik
prostori, razgledišča, pešpoti), in sicer na način, da ne ogrožajo virov
pitne vode. |
|
(8)
Nastanitvene kapacitete se v urbanih naseljih zagotavljajo v hotelih,
motelih ter penzionih, v podeželskih območjih pa v apartmajskih
objektih, v okviru turističnih kmetij ter v kampih – šotoriščih
(Škoflje, pri Divaški jami, pri Gornjih Vremah, pri ribiški koči v
Famljah in v Danah pri Divači). Na turističnih kmetijah se zagotavljajo
možnosti za ureditev dodatnih nočitvenih kapacitet in drugih dopolnilnih
dejavnosti. |
|
(9)
Gradnja potrebne infrastrukture se usmerja na vidno neizpostavljena
območja, v skladu z okoljskimi in naravovarstvenimi merili ter varstvom
kulturne dediščine. |
|
(10)
Prosto taborjenje in kampiranje v naravi izven kampov nista dovoljena. V
kampih izven obratovalnega obdobja ni dovoljeno puščati kakršnih koli
mobilnih (prikolice, avtodomi) in začasnih objektov (šotori, bivalni
zabojniki, mobilne hiše ipd.). |
|
|
|
Mineralne surovine |
|
(1)
Pri naselju Laže sta dve večji območji nadzemnega pridobivalnega
prostora tehničnega kamna – apnenca (kamnolom Laže in kamnolom Razdrto).
Manjši opuščeni nelegalni kopi so: Globočak pri Matavunu, Planina pri
Barki in Strmec pri Gabrčah. |
|
(2) V
času pridobivanja mineralnih surovin, vključujoč vplive transporta, je
treba izvajati ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje,
predvsem na okoliško poselitev, zajetja in vodovarstvena območja,
objekte in območja kulturne dediščine ter naravne vrednote. |
|
(3)
Za območja nadzemnega pridobivanja mineralnih surovin se pred začetkom
izkoriščanja mineralnih surovin pripravita načrt izkoriščanja in načrt
sanacije območja. |
|
|
|
8.2 Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne
kakovosti in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter
urbanističnih in arhitekturnih značilnosti |
|
|
|
Usmeritve za posamezna krajinska območja |
|
Glede na naravne in kulturne značilnosti ter prevladujočo rabo se
prostor občine členi na krajinska območja, katerih razvoj se podrobneje
usmerja: |
|
|
|
1.
Krajinska enota Divaški kras – D: |
|
Divaški kras je del obsežne apneniške planote matičnega Krasa s tipično
kraško podobo. Z uravnanim svetom med Vremščico, Vremsko dolino in
Brkini skupaj s ponornim območjem Reke tvori morfološko celoto.
Kamninska sestava je v celoti apneniška, območje je močno zakraselo in
prevotljeno. Simbolne vrednosti naravnih in kulturnih vrednot Divaškega
krasa imajo poleg lokalnega tudi državni pomen, saj so Škocjanske jame
od leta 1986 uvrščene na seznam Unescove svetovne dediščine. |
|
Bližina morja, nadmorska višina ter močan vpliv burje v zimski polovici
leta so glavni dejavniki, ki oblikujejo klimo krajinskega območja. Na
Divaškem krasu so plitve prsti, ki so se razvile na netopnem ostanku v
preteklosti raztopljenega apnenca. Naravno rastje je listnati gozd, s
prevlado črnega gabra, gradna in malega jesena. Borove kulture so
antropogeno vnesene s pogozdovanjem. Opuščanje obdelovalnih površin
pospešuje zaraščenost. |
|
Divaškemu krasu pripadajo naselja: Divača, Dolnje Ležeče, Gradišče pri
Divači, Brežec pri Divači, Betanja, Škocjan, Matavun, Naklo, Dane pri
Divači in Kačiče-Pared. V smislu prilagajanja poselitve izoblikovanosti
površja so se naselja Divaškega krasa prilagajala zlasti mikroreliefnim
razmeram, s tem, da je večina vasi locirana na manj kakovostna
zemljišča, tik ob zaplate rodovitne prsti. Vasi so brez izjeme gručaste,
z razvejanim sistemom prometnic.
|
|
Razvojne usmeritve: |
|
·
ohranjajo se naravne vrednote in tudi značilni kraški pojavi, kot so
vrtače in mikroreliefne kraške oblike (škraplje, skalni osamelci itd.);
|
|
·
ohranja in varuje se kulturna krajina, s čimer se ohranja in razvija
identiteta podeželskega prostora;
|
|
·
zadržuje se spontano zaraščanje Krasa, s čimer se ohranjajo značilne
rastlinske združbe in botanične posebnosti, ki bi sicer z zaraščanjem
travnikov in gozdov izginile s Krasa;
|
|
·
ohranjanja se kmetijska proizvodnja v obsegu, ki omogoča ohranitev
krajinskih značilnosti območja; ob primarni produkciji se razvijajo
različne oblike dopolnilnih in samostojnih dejavnosti, ki omogočajo
ohranitev krajinskih značilnosti in biotske raznovrstnosti območja;
|
|
·
vzdržuje se sadjarstvo, v določenem obsegu se spodbuja živinoreja, s
katero se ohranjajo pašniki in travniki ter posredno tudi suhozidi in
kupi zloženega kamenja;
|
|
·
omejujejo se sodobne oblike kraških melioracij (odstranjevanje kamenja),
ki vplivajo na poenotenje in degradacijo kraške pokrajinske podobe
(zasipavanje vrtač s kamenjem) ter spodbujajo tradicionalni načini
ohranjanja kmetijske kraške krajine (ohranjanje suhih zidov);
|
|
·
turizem se usmerja v ekološke, nemasovne oblike, v povezavi s stalnimi
prebivalci;
|
|
·
ohranjajo se njive v vrtačah in spodbuja se kmetijska dejavnost;
|
|
·
ohranja se naravna kraška krajina (Škocjanske jame, Divaška jama);
|
|
·
ohranjajo se vaške kale kot edine površinske vode in označevalci kraških
vasi;
|
|
·
ohranjata se tradicionalna podoba naselij ter njihova umestitev v
krajino;
|
|
·
prednost pred novogradnjo imata prenova in sanacija obstoječega
stavbnega fonda; novogradnje morajo slediti tipičnim prostorskim smerem
in umeščenosti naselij v prostor (npr. umeščenost za manjše grebene ali
vzpetine, na prisojno zavetno stran);
|
|
·
prenove in novogradnje morajo slediti značilnemu arhitekturnemu tipu v
naseljih (strnjenost gručastih vasi, tipične smeri slemen, materiali,
kritine, detajli, obzidana dvorišča);
|
|
·
suhozidi se ohranjajo in vzdržujejo na tradicionalen način;
|
|
·
nosilec osrednjega gospodarskega in kulturnega razvoja v krajini je
naselje Divača, ki ohranja in krepi značaj občinskega središča;
|
|
·
poudarja se turistična funkcija vasi Matavun, Škocjan in Betanja;
|
|
·
z urejenim in kakovostnim bivalnim okoljem, zagotavljanjem možnosti
zaposlovanja, boljše oskrbe s centralnimi funkcijami in izboljševanjem
infrastrukturne opremljenosti se povečuje privlačnost naselja Divača za
bivanje; ugodna geostrateška lega krajinske enote ter kakovostno
arhitekturno in bivalno okolje z dobro prometno dostopnostjo v ostalih
vaseh pa predstavljata pomemben stimulator za prebivalce, da živijo v
enem, delajo pa v drugem kraju.
|
|
|
|
2.
Krajinska enota Senožeško podolje in Senožeška brda – S |
|
Senožeško podolje (ime ponazarja poglavitno reliefno izoblikovanost
krajinske enote) predstavlja zaključni del matičnega Krasa. Na severu
podolje prehaja v hriboviti svet Senožeških brd, na jugu pokrajino
zapira pogorje Vremščice in Čebulovica, na vzhodu pa prehaja v
dinarskokraško Slovenijo. Prehodnost območja vpliva na njegovo
izrazitost. |
|
V
krajini, vsaj kar zadeva temperaturne razmere, prevladujejo celinske
klimatske poteze nad submediteranskimi. Podolje pokrivajo rjava
pokarbonatna tla, ki se večinoma pojavljajo v kombinaciji z rendzino.
Naravno rastje je listnati gozd, posebno mesto med drevesnimi vrstami
imajo umetni nasadi črnega bora. Zaradi spodbujanja pašne reje drobnice
se ponekod ohranjajo travišča. Simbolne vrednosti naravnih in kulturnih
prvin imajo lokalni pomen. |
|
Senožeškemu podolju pripadajo naselja: Senožeče, Gabrče, Dolenja vas,
Potoče, Senadole in Laže. Naravni pogoji Senožeškega podolja niso
najugodnejši za poselitev. Burja, značilna za območje občine, je
najizrazitejša prav v tej krajinski enoti. Da bi omilila njeno moč, so
si naselja izbrala naravno zavetrno lego ob vznožju reliefno razgibanega
sveta. Znotraj naselja so zaščito pred močnim vetrom graditelji dosegli
z zbito tlorisno kompozicijo vasi, kar daje vasem značilno gručasto
podobo, z navidezno neurejenostjo in nesistematičnostjo vasi. |
|
Severni del občine in krajinske enote pa pripadajo razgibanemu flišnemu
hribovju, Senožeškim brdom. Senožeška brda na jugu obdaja Senožeško
podolje, osojna pobočja hribovja padajo v zgornji del Vipavske doline. |
|
Zadostna količina padavin in prevladujoča evtrična rjava prst omogočata
ugodne pogoje za rast obsežnih hrastovih gozdov, ki dajejo pokrajini
pečat gozdnatosti. Brda tako niso le morfološki pojem, ampak tudi
sinonim za gozd na flišnih tleh. |
|
Na
neobljudenost pokrajine vpliva zlasti reliefna razgibanost krajinske
enote. Gre za večinoma neposeljeno območje, obljudena je le dolina
Močilnika. V tem primeru voda predstavlja ključno lokacijsko
determinanto poselitve. Ob potoku so namreč pod skupnim pod skupnim
krajevnim imenom Otošče nanizani posamezni objekti oziroma manjše
skupine objektov, ki dajejo kraju podobo razloženega naselja. |
|
Simbolne vrednosti naravnih in kulturnih prvin prostora imajo lokalni
pomen. |
|
Razvojne usmeritve: |
|
·
ohranjajo se naravne vrednote in tudi značilni kraški pojavi, kot so
vrtače in mikroreliefne kraške oblike (škraplje, skalni osamelci ipd.);
|
|
·
varuje se kulturna krajina, s čimer se ohranja in razvija identiteta
podeželskega prostora;
|
|
·
zadržuje se spontano zaraščanje Krasa, s čimer se ohranjajo značilne
rastlinske združbe in botanične posebnosti, ki bi sicer z zaraščanjem
travnikov in gozdov izginile s Krasa;
|
|
·
ohranja se kmetijska proizvodnja (ovčereja, kozjereja ipd.) v obsegu, ki
omogoča ohranitev krajinskih značilnosti območja; spodbuja se kmetijska
proizvodnja z vse bolj izobraženo delovno silo, multifunkcionalna
kmetijska dejavnost (v povezavi s turizmom, rekreacijo, gozdarstvom,
obrtjo) prispeva k ohranjanju kulturne krajine, poseljenosti in funkcije
podeželja, ki omogoča ohranitev krajinskih značilnosti in biotske
raznovrstnosti območja;
|
|
·
omejujejo se sodobne oblike kraških melioracij, ki vplivajo na
poenotenje in degradacijo kraške pokrajinske podobe (zasipavanje vrtač s
kamenjem), spodbujajo se tradicionalni načini ohranjanja kmetijske
kraške krajine (ohranjanje suhih zidov);
|
|
·
ohranjajo se vaške kale kot površinske vode in označevalci kraških vasi;
|
|
·
ohranjata se tradicionalna podoba naselij ter njihova umestitev v
krajino;
|
|
·
prednost pred novogradnjo imata prenova in sanacija obstoječega
stavbnega fonda; novogradnje morajo slediti tipičnim prostorskim smerem
in umeščenosti naselij v prostor (npr. umeščenost za manjše grebene ali
vzpetine, na prisojno zavetno stran);
|
|
·
prenove in novogradnje morajo slediti značilnemu arhitekturnemu tipu v
naseljih (strnjenost gručastih vasi, tipične smeri slemen, materiali,
kritine, detajli, obzidana dvorišča);
|
|
·
suhozidi se ohranjajo in vzdržujejo na tradicionalen način;
|
|
·
nosilec osrednjega gospodarskega in kulturnega razvoja v krajini je
naselje Senožeče, ki ohranja in krepi značaj pomembnejšega lokalnega
središča;
|
|
·
z urejenim in kakovostnim bivalnim okoljem, zagotavljanjem možnosti
zaposlovanja, boljše oskrbe s centralnimi funkcijami in izboljševanjem
infrastrukturne opremljenosti se povečuje privlačnost naselja Senožeče
za bivanje; kakovostna arhitekturna zasnova, privlačno bivalno okolje z
dobro prometno dostopnostjo v ostalih vaseh predstavljajo pomemben
stimulator za prebivalce, da živijo v enem, delajo pa v drugem kraju;
|
|
·
z namenom ohranjanja poselitve v dolini potoka Močilnik se izboljša
prometna povezava s centralnimi kraji v Vipavski dolini, kamor
prebivalci območja dnevno gravitirajo;
|
|
·
obstoječa poselitev ob potoku Močilnik se ohranja v sedanjih okvirih;
območja opuščenih delov naselja se prepustijo nadaljnjemu zaraščanju,
razen v primeru, ko se izkaže interes za obnovo posameznih objektov;
|
|
·
največji del Senožeških brd bo ostal neposeljen tudi v prihodnje in bo
predstavljal območje neokrnjene narave, ki se kot tako varuje.
|
|
|
|
3.
Krajinska enota Vremska dolina z Vremščico – V |
|
Vremska dolina je učinek ponikovalnice Reke na robnih apnencih in je kot
zaključek Reške doline izrazita kontaktna tvorba na meji propustnega in
nepropustnega sveta z vsemi značilnostmi slepe doline. Dolino na jugu
omejuje svet Brkinov, na severu pa pogorje Vremščice. |
|
Dno
Vremske doline sestavlja široka akumulacijska terasa, imenovana Vremsko
polje. Na flišnih naplavinah, nanesenih na apneniško podlago Vremskega
polja, se je razvila rodovitna prst, zaradi česar je dolinsko dno
kmetijsko obdelano, medtem ko so naselja umaknjena na njegov rob oziroma
na višje ležeče terase, od koder se odpirajo kakovostni pogledi na
privlačno kulturno krajino. |
|
Pobočja Vremščice v veliki meri prerašča bukov gozd. Od nekdaj obsežnih
travišč, senožetov in pašnikov so se do danes ohranili le ostanki na
pobočjih z manj ugodnimi rastiščnimi razmerami in tam, kjer sta še
prisotni paša in košnja. Simbolne vrednosti naravnih in kulturnih prvin
prostora imajo pretežno lokalni pomen. Državno zavarovano območje je
kanjon Reke v okviru Regijskega parka Škocjanske jame. |
|
Vremski dolini pripadajo naselja: Gornje Ležeče, Gornje Vreme, Dolnje
Vreme, Vremski Britof, Škoflje, Zavrhek, Famlje in Goriče pri Famljah.
Zasnova naselij v krajinski enoti je najbližja značilnostim kraškega
morfološkega tipa. Prevladuje nepravilna, gručasta razporeditev objektov
ob razvejanih prometnicah. |
|
Razvojne usmeritve: |
|
·
zagotavljata se varovanje naravnih vrednot, ohranjanje biotske
raznovrstnosti in kulturne krajine;
|
|
·
spodbuja se sonaravna kmetijska dejavnost; na območju Vremskega polja se
spodbujata tradicionalna kmetijska raba z razdrobljeno lastniško
posestniško in parcelno strukturo ter hitro menjavanje različnih kultur,
kar ustvarja kakovostno kulturno krajinsko podobo prostora, ki jo je
treba ohranjati;
|
|
·
preprečuje se zaraščanje kulturne krajine s pašno živinorejo;
|
|
·
ohranjajo in vzdržujejo se kmetijska zemljišča in kakovosten krajinski
vzorec (prepletanje njiv s sadovnjaki ter grajenimi dominantami);
ohranjajo se značilni slivovi nasadi in spodbuja zasajanje novih
sadovnjakov;
|
|
·
ohranja se visoka zaraslost ob vodotokih;
|
|
·
ohranjata se vplivno zaledje Škocjanskih jam, dolina reke Reke;
|
|
·
ohranjata se tradicionalna podoba naselij in njihova umestitev v
krajino;
|
|
·
ohranjajo se vaške kale kot edine površinske vode in označevalci kraških
vasi;
|
|
·
prednost pred novogradnjo imata prenova in sanacija obstoječega
stavbnega fonda; novogradnje morajo slediti tipičnim prostorskim smerem
in umeščenosti naselij v prostor (npr. umeščenost za manjše grebene ali
vzpetine, na prisojno zavetrno stran);
|
|
·
prenove in novogradnje morajo slediti značilnemu arhitekturnemu tipu v
naseljih (strnjenost gručastih vasi, tipične smeri slemen, materiali,
kritine, detajli, obzidana dvorišča);
|
|
·
suhozidi se ohranjajo in vzdržujejo na tradicionalen način;
|
|
·
izboljšuje se demografska struktura z učinkovito demografsko politiko in
poudarjanjem prednosti življenja na podeželju;
|
|
·
naselje Vremski Britof prevzame funkcijo lokalnega središča Vremske
doline in Brkinov, ki za lokalne potrebe dopolnjuje funkcijo občinskega
središča in zagotavlja osnovne pogoje za življenje prebivalcev svojega
gravitacijskega zaledja;
|
|
·
razlike v primerjavi z ostalimi krajinskimi enotami se zmanjšujejo s
prenovo vasi, z vnašanjem novih vsebin v podeželski prostor,
posodobitvijo kmetijske dejavnosti, agrarno komasacijo in komunalno
sanacijo;
|
|
·
spodbuja se razvoj športno rekreativnega turizma (zmajarstvo, jadralno
padalstvo, pohodništvo) v obsegu in na način, ki ne ogroža zavarovanih
in kvalifikacijskih rastlinskih in živalskih vrst ter kvalifikacijskih
habitatnih tipov, ohranjajo se sirarske dejavnosti in pašništvo
(ovčereja) na Vremščici;
|
|
·
ohranjajo se razgledi z Vremščice in biodiverzitetne značilnosti
(ekosistemi).
|
|
|
|
4.
Krajinska enota Brkini – B |
|
Brkini so široko v dinarski smeri potekajoče flišno hribovje. Zaradi
geomorfoloških učinkov, ki so posledica razgibanega reliefa, je
pokrajina pravo nasprotje nižjemu obrobnemu apneniškemu svetu. Hribovje
je razrezano z dolinami in hudourniškimi grapami s strmimi pobočji, ki
jih med seboj ločijo posamezna slemena. Relief je eden od vzrokov za
hitro in velikopotezno opuščanje obdelovalnih površin. |
|
Prehodnost pokrajine se kaže v podnebnih značilnostih. Na brkinskih
slemenih, izpostavljenih vetrovom, so temperature nižje kot v ostalem
delu občine. Zaradi prepletanja vplivov sredozemskega in celinskega
podnebja je pogosto pojavljanje žleda. Prst je najrodovitnejša na
vrhovih slemen. Prevladujoča zemljiška kategorija je gozd. Delež
gozdnatosti se zaradi opuščanja kmetijske dejavnosti povečuje, travišča
se ohranjajo le na slemenih. Simbolne vrednosti naravnih in kulturnih
prvin prostora imajo lokalni pomen. |
|
Brkinom pripadajo naselja: Barka, Kozjane, Misliče, Podgrad pri Vremah,
Vareje in Vatovlje. Lego naselij najočitneje določajo reliefne razmere.
Uravnave na slemenih so poseljene, medtem ko so ozke grape ob potokih in
hudournikih ostale večinoma neobljudene. Identiteto krajinski enoti tako
soustvarjajo po vrhovih slemen razvrščena gručasta naselja. Zaradi
takšnega položaja so vasi vizualno bolj izpostavljene, kar pa danes
zmanjšuje precejšnja gozdnatost območja. |
|
Razvojne usmeritve: |
|
·
zagotavljata se varovanje naravnih vrednot, ohranjanje biotske
raznovrstnosti in kulturne krajine;
|
|
·
ob pomoči domačih subvencij in s sredstvi iz strukturnih skladov, z
agrarno komasacijo in s povečevanjem velikosti kmetij za tiste kmetije,
ki bodo gradile na konkurenčnosti, se ohranja kmetijska dejavnost; njena
vloga se ne odraža samo kot proizvodna funkcija, ampak je kmetijstvo
tudi panoga, ki skrbi za prostor na način, da ne izgublja svojih
značilnosti; spodbuja se zlasti razvoj sonaravnega kmetovanja z vse bolj
izobraženo delovno silo; ohranjajo se tradicionalni vzorci kmetijskih
zemljišč na slemenih in terasah, ki skupaj z značilno vrstno zasajenim
sadnim drevjem ustvarjajo tipično podobo Brkinov;
|
|
·
vzdržuje se obstoječe razmerje med kmetijskimi površinami in gozdom;
|
|
·
poleg kmetijske dejavnosti se razvijajo tudi druge dejavnosti, ki jo
bodo dopolnjevale (turizem, rekreacija, gozdarstvo, obrt);
|
|
·
ohranja se avtohton poselitveni vzorec, to je gručasta slemenska
pozidava z obdajajočimi terasami in kmetijskimi površinami;
|
|
·
ohranja se prilagojenost poselitvenega vzorca reliefu;
|
|
·
ohranjajo se vaške kale kot edine površinske vode in označevalci kraških
vasi;
|
|
·
suhozidi se ohranjajo in vzdržujejo na tradicionalen način;
|
|
·
problematika praznjenja območja se rešuje z ustrezno demografsko
politiko;
|
|
·
ob izkoriščanju dela na daljavo (spodbuja se zlasti razvoj novih
dejavnosti, povezanih z družinskim podjetništvom), razvoju dopolnilnih
dejavnosti na kmetijah in drobnega podjetništva se utegne število
emigrantov zmanjšati; izseljevanje se zaustavlja še s poceni zemljišči
in omogočanjem dnevne migracije; v končni fazi se lahko demografska
struktura stabilizira in ohrani obstoječa poselitev; dopušča se možnost
priseljevanja ljudi z višjimi okoljskimi standardi;
|
|
·
poseljenost krajinske enote se zagotavlja z ukrepi, kot je posodobitev
prometne infrastrukture in informacijsko komunikacijske tehnologije, z
zagotavljanjem osnovnega komunalnega standarda, bližino osnovnega
izobraževanja ter z razvojem nekaterih mobilnih funkcij (potujoča
trgovina z živili, mobilna zdravstvena in socialna oskrba, sistem pomoči
na domu za starejše občane, prevozi s šolskimi avtobusi);
|
|
·
ker območje ostaja brez lastnega oskrbnega središča, se prioritetno
omogoča boljša dostopnost do dobrin skupnega pomena s pomočjo sodobne
infrastrukture;
|
|
·
razlike z ostalimi krajinskimi enotami se zmanjšujejo s prenovo vasi,
vnašanjem novih vsebin v podeželski prostor, posodobitvijo kmetijske
dejavnosti, agrarno komasacijo in komunalno sanacijo.
|
|
|
|
8.3 Območja za potrebe obrambe, območja za varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter območja zaščite in reševanja |
|
Območja za obrambne potrebe |
|
(1)
Na območju občine sta naslednji območji za potrebe obrambe: |
|
·
Letališče Divača – območje možne izključne rabe ter omejene in
nadzorovane rabe in
|
|
·
Vremščica – območje možne izključne rabe.
|
|
(2)
Območja možne izključne rabe so območja, ki so primarno namenjena za
druge potrebe in se v primeru izrednega stanja, vojnega stanja ali
krize, lahko uporabijo za obrambne potrebe ter v miru za usposabljanje
oziroma so v souporabi za obrambne potrebe. |
|
(3)
Območja omejene in nadzorovane rabe obsegajo območja, na katerih so
nujne omejitve iz varnostnih in tehničnih vzrokov. |
|
(4)
Območja za potrebe obrambe so prikazana v grafičnem delu strateškega
dela OPN na Karti 3: »A – Zasnova prostorskega razvoja občine, Zasnova
obrambe in zaščite«. |
|
|
|
Ocena
ogroženosti za posamezne nesreče |
|
Glavni cilj varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je zmanjšanje
števila nesreč ter preprečitev oziroma zmanjšanje števila žrtev in
drugih posledic nesreč. Možne naravne in druge nesreče v občini so
zemeljski potres do 8. stopnje po lestvici MSK, ekološke nesreče
(ogroženost občine z nevarnimi snovmi: bencinska servisa v Divači in
Senožečah), požari v območjih proizvodnih dejavnosti in urbanih okoljih
ter požari v naravnem okolju, viharji in ujme s točo, žled, suša ter
nesreče v prometu. |
|
|
|
Zaščita in reševanje |
|
(1)
Prva medicinska pomoč je organizirana preko osnovnega zdravstvenega
varstva v splošni ambulanti v Divači in Senožečah. Nobena od
zdravstvenih služb nima nujne medicinske pomoči. Reševalci morajo na to
področje priti iz Zdravstvenega doma Sežana. |
|
(2)
Za evakuacijo je predvidenih devet območij: štiri v Divači in po eno v
Divaški jami, v Senožečah, na letališču Divača, na območju Podgore in v
Globočaku pri Matavunu. |
|
(3) V
občini ni deponije za odlaganje kontaminiranih materialov. |
|
(4)
Območja za evakuacijo so prikazana v grafičnem delu strateškega dela OPN
na Karti 3: »A – Zasnova prostorskega razvoja občine, Zasnova obrambe in
zaščite«. |
|
|
|
9. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč |
|
|
|
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč |
|
(1)
Namenska raba se določi in prikaže za celotno območje občine. Osnovna
namenska raba zemljišč se loči na: |
|
·
stavbna zemljišča,
|
|
·
kmetijska zemljišča,
|
|
·
gozdna zemljišča,
|
|
·
vodna zemljišča,
|
|
·
druga zemljišča.
|
|
(2)
Širitve so zasnovane tako, da omogočajo doseganje ciljev prostorskega
razvoja Občine in sledijo usmeritvam za razvoj poselitve in usmeritvam
za razvoj v krajini. |
|
(3)
Stavbna zemljišča se v kmetijska oziroma gozdna zemljišča spreminjajo
tam, kjer je bil za to izkazan interes lastnikov zemljišč in je to
sprejemljivo tudi z vidika prostorskega razvoja občine. Stavbna
zemljišča se v kmetijska oziroma gozdna zemljišča spreminjajo tudi na
območjih, ki so se na osnovi analiz izkazala kot za gradnjo neustrezna
zemljišča. |
|
(4)
Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se izvaja na
območjih, kjer je zaradi racionalnega prostorskega razvoja najbolj
smotrno širiti naselja (predvsem na območjih razpršene gradnje, na
kmetijskih zemljiščih znotraj naselij, na manjših območjih kmetijskih
zemljišč, na katerih ni pričakovati intenzivne kmetijske proizvodnje, na
robovih gozdov, katerih odstranitev ne vpliva na ekološko stanje
območja). Pri tem je treba v največji možni meri upoštevati kakovost
kmetijskih zemljišč in njihov potencial za kmetijsko proizvodnjo. Pri
spreminjanju kmetijskih zemljišč v stavbna je treba upoštevati tudi
naravne kakovosti posameznih območij. |
|
(5)
Kmetijska zemljišča se lahko (na območjih razpršene poselitve)
spreminjajo v stavbna tudi za potrebe širitev funkcionalnih zemljišč za
razvoj kmetij oziroma dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. |
|
(6)
Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se izven območij
strnjene pozidave lahko izvaja zaradi potreb razvoja gospodarske javne
infrastrukture ter turizma in rekreacije. |
|
(7)
Znotraj sklenjenih območij gozdov spremembe gozdnih zemljišč v stavbna
za potrebe poselitve niso dopustne. |
|
(8)
Območja pridobivanja mineralnih surovin so opredeljena le na delujočih
območjih površin nadzemnega pridobivalnega prostora v Razdrtem in Lažah.
V občini je treba vzpostaviti evidenco stanja opuščenih nelegalnih
kopov, jih sanirati (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih
surovin) ter opredeliti prioritetne lokacije za izkoriščanje mineralnih
surovin. |
|
(9)
Na območju občine je treba dolgoročno zagotoviti zbirni center,
opremljen za ločeno zbiranje odpadkov. |
|
(10)
Vodna zemljišča se ohranjajo v obstoječem obsegu. |
|
(11)
Namenska raba zemljišč je prikazana v grafičnem delu strateškega dela
OPN na Karti 8: »D – Usmeritve za določitev namenske rabe in razvoj v
krajini«. |
|
|
|
10. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev |
|
|
|
Usmeritve za določitev prostorsko izvedbenih pogojev |
|
(1)
Prostorski izvedbeni pogoji se določijo za celotno območje občine.
Prikazani so v izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta. Z njimi
se določijo merila in pogoji za gradnjo objektov ter drugih posegov po
posameznih EUP: glede vrste dopustnih dejavnosti, vrste dopustnih
gradenj in drugih del ter vrste dopustnih objektov glede na namen,
njihovo lego, velikost in oblikovanje, pogoje glede priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
varstvene pogoje, ipd.
|
|
(2)
Temeljne usmeritve za prostorske izvedbene pogoje ob upoštevanju
usmeritev predhodnih členov: |
|
·
Območja poselitve pretežno urbaniziranega tipa sta samo naselji Divača
in Senožeče ter delno Vremski Britof (aglomeracija Vremski Britof,
Famlje – zaselek Rudnik in Dolnje Vreme) ter so namenjena prepletu
centralnih in stanovanjskih dejavnosti z ločenimi območji za gospodarske
dejavnosti;
|
|
·
V območjih poselitve centralnih naselij (Divača in Senožeče) se na novih
zazidljivih površinah, ki se urejajo z občinskim podrobnim prostorskim
načrtom, dovoljuje poselitev večje gostote do 50 preb./ha;
|
|
·
V območjih zmerne urbanizacije (Dolnje Ležeče, Vremski Britof, Famlje –
zaselek Rudnik, Dolnje Vreme) se dovoljuje gradnja zmerne gostote do 35
preb./ha; v poselitvenih območjih ostalih naselij pa poselitev manjše
gostote do 20 preb./ha;
|
|
·
V naseljih so še razpoznavni tradicionalni vzorci pozidave, kar je treba
ohranjati tudi v prihodnje;
|
|
·
V ravninskem oziroma dolinskem delu občine se opremljanje z gospodarsko
javno infrastrukturo rešuje v skupnem sistemu. Posamezni komunalni vodi
se dograjujejo. V ostalih delih se opremljanje z gospodarsko javno
infrastrukturo (vodovod, odvajanje odpadnih voda) rešuje v okviru
posameznih naselij;
|
|
·
Čista stanovanjska območja se zaradi zagotavljanja kakovosti bivalnega
okolja odmikajo od virov hrupa, npr. avtoceste, železnice, na obstoječih
območjih, obremenjenih s hrupom (predvsem ob avtocesti in regionalnih
cestah), pa je treba zagotoviti protihrupne ukrepe;
|
|
·
Območja industrijske proizvodnje so praviloma ločena od stanovanjskih
dejavnosti, možno pa je prepletanje gospodarskih in centralnih
dejavnosti, če so medsebojno združljive.
|
|
·
Za varovanje zdravja prebivalstva se zagotavlja zdravstvena ustrezna
pitna voda in varujejo vodni viri., stremi se k čim boljši kakovosti
zunanjega zraka, ohranjajo se površine za pridelavo kakovostne lokalno
pridelane hrane ter varujejo površine za šport in rekreacijo.
|
|
|
|
III. Izvedbeni del |
|
|
|
1. Uvodne določbe |
|
|
|
5. člen
|
|
(vsebina
izvedbenega dela) |
|
(1)
Izvedbeni del določa: |
|
·
enote urejanja prostora,
|
|
·
območja namenske rabe prostora,
|
|
·
splošne prostorske izvedbene pogoje,
|
|
·
podrobne prostorske izvedbene pogoje,
|
|
·
posebne prostorske izvedbene pogoje za posamezne EUP in
|
|
·
območja, za katera se pripravijo OPPN in usmeritve za izdelavo OPPN.
|
|
(2)
Izvedbeni del je treba upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za
gradnjo objektov, pri prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih
objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri
drugih posegih, ki jih določajo predpisi. |
|
(3)
Poleg določb tega izvedbenega dela je treba pri graditvi objektov, pri
spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih,
ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte,
ki določajo javno-pravne režime v prostoru in na osnovi katerih je v
postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in
soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru,
kadar to ni navedeno v tem odloku. |
|
|
|
6. člen
|
|
(stopnja
natančnosti mej) |
|
(1)
Meje EUP so določene na osnovi katastrskih, topografskih in digitalnih
orto-foto načrtov različnih meril in prikazane na zemljiškem katastru v
merilu 1 : 5000.
|
|
(2)
Položajna natančnost mej EUP je enaka položajni natančnosti zemljiškega
katastra, če meja urejanja sovpada s parcelno mejo. Če meje EUP ne
sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje EUP odvisna od
razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih orto-foto
načrtov in digitalnim katastrskim načrtom na območju obravnavane meje. |
|
(3) V
primeru, ko parcela objekta leži v dveh EUP, za gradnjo tega objekta
veljajo določila za tisto EUP, v kateri leži večji del parcele objekta.
To določilo se lahko uporabi le v primerih, ko je načrtovan objekt
dovoljen v obeh EUP. Drugi grafični prikazi iz 1. člena tega odloka so
pripravljeni na osnovi podatkov o dejanskem stanju v prostoru, ki se
lahko v določenih primerih razlikuje od dejanskega stanja v naravi. V
teh primerih je treba pri uporabi grafičnih prikazov upoštevati dejansko
stanje v naravi. |
|
(4) V
primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti
različnih podatkov meje, prikazane v tem aktu, odstopajo od dejanskega
stanja v naravi, je treba v postopku določitve gradbene parcele izvesti
postopek ureditve meje ali drugi predpisan geodetski postopek, s katerim
se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim
aktom in stanjem v prostoru. |
|
|
|
7. člen
|
|
(členitev
prostora) |
|
(1)
Za potrebe določitve prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka je
izvedena členitev prostora. Celotni prostor občine je v izvedbenem delu,
skladno z mejami naselij in mejami katastrskih občin po Registru
prostorskih enot GURS, razdeljen na naslednje prostorske enote: |
|
·
funkcionalne enote stavbnih zemljišč v naseljih,
|
|
·
funkcionalne enote izven naselij vključno s stavbnimi zemljišči
razpršene poselitve in stavbišči objektov razpršene gradnje.
|
|
(2)
Funkcionalne enote so nadalje členjene na EUP. EUP je območje s
praviloma enolično namensko rabo ter enotnimi merili za urejanje
prostora, razen v primerih posebnih določil za posamične EUP. |
|
(3)
EUP so prikazane v grafičnem delu izvedbenega dela OPN OD, na Karti 3:
»Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše
namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«. |
|
(4)
EUP se lahko v izjemnih primerih, ko so za izvedbene pogoje potrebne
posebne določbe, členi v podenote, kar se posebej opredeli v posebnih
določbah tega odloka. |
|
|
|
8. člen
|
|
(funkcionalne
enote) |
|
(1)
EUP se za potrebe označevanja združujejo v funkcionalne enote. |
|
(2)
EUP so različno označene v območjih stavbnih in nestavbnih zemljišč. |
|
(3)
Območje OPN OD je razdeljeno na naslednje funkcionalne enote v območju
stavbnih zemljišč (Preglednica 3): |
|
|
|
Preglednica 3: Funkcionalne enote območij stavbnih zemljišč |
Oznaka funkcionalne enote |
Ime funkcionalne enote |
BA |
Barka |
BE |
Betanja |
BR |
Brežec pri Divači |
DA |
Dane pri Divači |
DI |
Divača |
DO |
Dolenja vas |
DL |
Dolenje Ležeče |
DV |
Dolnje Vreme |
FA |
Famlje |
GA |
Gabrče |
GO |
Goriče pri Famljah |
GL |
Gornje Ležeče |
GV |
Gornje Vreme |
GR |
Gradišče pri Divači |
KP |
Kačiče-Pared |
KO |
Kozjane |
LA |
Laže |
MA |
Matavun |
MI |
Misliče |
NA |
Naklo |
OT |
Otošče |
PD |
Podgrad pri Vremah |
PT |
Potoče |
SD |
Senadole |
SN |
Senožeče |
ŠK |
Škocjan |
ŠF |
Škoflje |
VR |
Vareje |
VT |
Vatovlje |
VB |
Vremski Britof |
ZA |
Zavrhek |
|
|
(4)
Območja nestavbnih zemljišč so razdeljena na naslednje funkcionalne
enote (Preglednica 4): |
|
|
|
Preglednica 4: Funkcionalne enote območij nestavbnih zemljišč |
Oznaka funkcionalne enote |
V funkcionalni enoti so naslednje katastrske občine |
D |
Dane, Dolnje Ležeče, Divača, Naklo |
S |
Dolenja vas, Gabrče, Laže, Potoče, Senadole, Senožeče |
V |
Famlje, Gornje Vreme, Škoflje, Vremski Britof |
B |
Barka, Kozjane, Misliče, Podgrad, Vareje, Vatovlje
|
|
|
9. člen
|
|
(enote urejanja
prostora) |
|
(1)
OPN OD določa prostorske izvedbene pogoje za gradnjo objektov in rabo
prostora po EUP.
|
|
(2)
EUP je območje z enovito namensko rabo in enotnim tipom zazidave ter
drugimi pogoji in merili za urejanje prostora. |
|
(3)
EUP v naseljih se označi z enolično oznako, ki vsebuje: |
|
·
oznako funkcionalne enote in zaporedno številko znotraj funkcionalne
enote,
|
|
·
oznako namenske rabe.
|
|
(4)
Na karti se pojavlja naslednji zapis oznak EUP v območjih stavbnih
zemljišč, na primer: |
|
BA-1 |
|
SS |
|
OPPN |
|
pri
čemer je: |
|
·
BA – oznaka funkcionalne enote (naselje Barka);
|
|
·
1 – zaporedna številka EUP znotraj funkcionalne enote;
|
|
·
SS – oznaka namenske rabe prostora (splošna stanovanjska območja);
|
|
·
OPPN – oznaka načina urejanja; oznaka OPN se ne izpisuje; glede na vrsto
prostorskega izvedbenega akta, ki velja za EUP, so možne tudi oznake
DPN.
|
|
(5)
EUP v območjih nestavbnih zemljišč so označene z enolično oznako
funkcionalne enote. Primer:
|
|
B-10 |
|
G |
|
OPPN |
|
pri čemer je:
|
|
·
B – oznaka funkcionalne enote (odprti prostor),
|
|
·
10 – zaporedna številka EUP znotraj funkcionalne enote,
|
|
·
G – oznaka namenske rabe prostora (gozdna zemljišča),
|
|
·
OPPN – oznaka načina urejanja; oznaka OPN se ne izpisuje; glede na vrsto
prostorskega izvedbenega akta, ki velja za EUP, so možne tudi oznake
DPN.
|
|
|
|
10. člen
|
|
(prostorski
izvedbeni pogoji, ki veljajo za enote urejanja prostora) |
|
(1)
Za vsako EUP ta odlok določa prostorske izvedbene pogoje. Prostorski
izvedbeni pogoji so razdeljeni na: |
|
·
splošne prostorske izvedbene pogoje, določene v 3. podpoglavju III.
poglavja tega odloka,
|
|
·
podrobne prostorske izvedbene pogoje, določene v 4. podpoglavju III.
poglavja tega odloka,
|
|
·
morebitne posebne prostorske izvedbene pogoje za posamezne EUP, določene
v 5. podpoglavju III. poglavja tega odloka.
|
|
(2)
Splošni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh EUP, razen če
je s podrobnimi ali posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji določeno
drugače. |
|
(3)
Podrobni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo
splošne prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah namenske rabe.
V primeru če so podrobni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od
splošnih, veljajo podrobni pogoji. |
|
(4)
Za posamezno EUP so lahko poleg splošnih in podrobnih prostorskih
izvedbenih pogojev tega odloka določeni tudi posebni prostorski
izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali spreminjajo splošne oziroma
podrobne prostorske izvedbene pogoje. V primeru če so posebni prostorski
izvedbeni pogoji drugačni od splošnih ali podrobnih, veljajo posebni
pogoji. |
|
(5)
Za EUP, za katere je predvidena izdelava OPPN, veljajo usmeritve za
izdelavo teh načrtov, ki so določene v 6. podpoglavju III. poglavja tega
odloka. |
|
|
|
2. Namenska raba prostora |
|
|
|
11. člen
|
|
(vrste namenske
rabe prostora) |
|
(1)
Gradnje so dovoljene le na območjih stavbnih zemljišč, razen za gradnje
izven stavbnih zemljišč, ki jih določa ta odlok ali zakon. |
|
(2) V
posameznih območjih urejanja morajo površine, namenjene osnovni
dejavnosti, obsegati pretežni del (več kot 50 %) vseh površin.
Dopolnilne dejavnosti so možne ob upoštevanju te omejitve. |
|
(3)
Namenska raba prostora je prikazana v grafičnem delu izvedbenega dela
OPN OD, na Karti 3: »Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne
oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih
pogojev«. |
|
(4)
Vrste namenskih rab določa Preglednica 5: |
|
|
|
Preglednica 5: Vrste območij namenske rabe in njihova pretežna
namembnost |
Podrobnejša namenska raba prostora |
Nadaljnja členitev kategorij
podrobnejše namenske rabe prostora |
I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ |
S – območja stanovanj |
SS – splošna stanovanjska območja |
SSe – območja stanovanjske
prostostoječe gradnje pretežno enodružinskih hiš |
SSs – območja stanovanjske strnjene
gradnje pretežno enodružinskih hiš |
SSv – območja večstanovanjske
gradnje |
SB – stanovanjske površine za
posebne namene |
/ |
SK – površine podeželskega naselja |
/ |
C – območja centralnih dejavnosti |
CU – osrednja območja centralnih
dejavnosti |
/ |
CD – druga območja centralnih
dejavnosti |
CDi
– območja centralnih
dejavnosti za izobraževanje, vzgojo in šport |
CDz – območja centralnih dejavnosti
za zdravstvo in socialno varstvo |
CDk – območja centralnih dejavnosti
za kulturo in verske namene |
CDu – območja centralnih dejavnosti
za javno upravo |
CDo – območja centralnih dejavnosti
za trgovske, oskrbne, poslovne in storitvene dejavnosti brez
stanovanj |
I – območja proizvodnih dejavnosti |
IP – površine za industrijo |
/ |
IG – gospodarske cone
|
/ |
IK
– površine z objekti za kmetijsko
proizvodnjo |
/ |
B – posebna območja |
BT – površine za turizem |
/ |
BD – površine drugih območij |
/ |
Z – območja zelenih površin |
ZS – površine za oddih, rekreacijo
in šport |
/ |
ZP – parki |
/ |
ZD
– druge urejene zelene površine |
/ |
ZK – pokopališča |
/ |
P – območja in omrežja prometne infrastrukture |
PC – površine cest |
/ |
PŽ – površine železnic |
/ |
PL – površine letališč |
/ |
PO
– ostale prometne površine |
/ |
T
– območja komunikacijske infrastrukture |
/ |
/ |
E
– območja energetske infrastrukture |
/ |
/ |
O
– območja okoljske infrastrukture |
/ |
/ |
A – površine razpršene poselitve |
/ |
Ask
– površine razpršene poselitve podeželskega zaselka |
Abt
– površine razpršene poselitve za turizem |
II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
K – območja kmetijskih zemljišč |
K1
– najboljša kmetijska zemljišča |
/ |
K2
– druga kmetijska zemljišča |
/ |
III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ |
G – območja gozdnih zemljišč |
G
– gozdna zemljišča |
/ |
IV. OBMOČJA VODA |
V – površinske vode |
VC
– celinske vode |
/ |
VI
– območja vodne infrastrukture |
/ |
V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ |
L – območja mineralnih surovin |
LN
– površine nadzemnega pridobivalnega prostora
|
/ |
|
|
|
|
12. člen
|
|
(določitev
stavbnega zemljišča objektom, ki so razpršena gradnja) |
|
(1)
Za vse legalno zgrajene objekte, ki so po ZPNačrt razpršena gradnja in
evidentirani v kartografskem delu OPN kot informacija o dejanskem stanju
v prostoru (kataster stavb) ter nimajo določenega stavbnega zemljišča v
skladu s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega
prostorskega načrta ter pogojih za določitve območij sanacije razpršene
gradnje in območij za razvoj in širitve naselij, velja, da jim pripada
stavbno zemljišče iz veljavnega upravnega dovoljenja (lokacijskega ali
posebnega dela enotnega in gradbenega dovoljenja). Objektom, grajenim
pred letom 1967, in objektom z veljavnim upravnim dovoljenjem, v katerem
ni določena velikost pripadajočega stavbnega zemljišča, pa pripada
stavbno zemljišče v velikosti 2,5-krat stavbišča. |
|
(2)
Na območju gradbene parcele, določene v gradbenem dovoljenju oziroma na
stavbnem zemljišču v velikosti 2,5-krat stavbišča, je mogoča postavitev
po ene istovrstne stavbe iz skupine majhne stavbe ali skupine majhne
stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave v skladu z uredbo, ki ureja
razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje. |
|
|
|
3. Splošni prostorski izvedbeni pogoji |
|
|
|
3.1. Uvodne določbe |
|
|
|
13. člen
|
|
(splošni,
podrobni in posebni prostorski izvedbeni pogoji ter njihova razmerja) |
|
(1)
Ta odlok v 3. podpoglavju III. poglavja določa splošne prostorske
izvedbene pogoje za gradnjo objektov in rabo prostora. |
|
(2)
Za posamezne EUP lahko poleg SPIP iz prvega odstavka tega člena veljajo
tudi PIPEUP, ki so prikazani v Prilogi 1: »Posebni prostorski izvedbeni
pogoji za posamezne enote urejanja prostora«. |
|
(3)
Če so za EUP določeni PIPEUP, je treba upoštevati tudi tiste splošne
prostorske izvedbene pogoje, ki jih PIPEUP ne spreminjajo. |
|
(4) S
PIPEUP ni dopustno spreminjati namenske rabe zemljišč, ki je določena v
grafičnem delu izvedbenega dela OPN OD, na Karti 3: »Prikaz območij enot
urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in
prostorskih izvedbenih pogojev« in v Preglednici 5 tega odloka in
pogojev, ki jih določajo področni predpisi. |
|
(5) S
PIPEUP je izjemoma dopustno spremeniti vrsto objektov in dejavnosti po
območjih namenske rabe, ki so v Preglednici 6 tega odloka določeni tako,
da se dodajo posamični objekti oziroma dejavnosti, ki dopolnjujejo
objekte oziroma dejavnosti v EUP. |
|
(6) V
PIPEUP se vrednosti FZ in FI, ki so določene s tem odlokom, lahko
prekoračijo, če prekoračitev pomeni kakovostno ureditev in se s tem za
načrtovane objekte zagotovijo predpisan FZP in parkirne površine v
skladu z določbami tega odloka.
|
|
|
|
3.2. Vrste objektov glede na namen v
območjih namenske rabe |
|
|
|
14. člen
|
|
(dopustni objekti
in dejavnosti po območjih namenske rabe) |
|
(1) V
Preglednici 6 so določeni dopustni objekti in dejavnosti po območjih
namenske rabe. Za posamezna območja namenske rabe poleg dopustnih
objektov in dejavnosti, določenih v Preglednici 6, veljajo tudi določila
15. člena odloka in Priloga 2: »Tabela dovoljenih nezahtevnih in
enostavnih objektov, začasnih objektov ter urbane opreme po posameznih
namenskih rabah«. |
|
(2)
Vrste dopustnih objektov in dejavnosti iz prvega odstavka tega člena so
določene na osnovi področnega zakona o uvedbi in uporabi enotne
klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena,
pri čemer: |
|
·
so vrste objektov označene s šifro iz področnega zakona,
|
|
·
je vedno navedena le najnižja ustrezna raven objektov (podrazred), brez
navedbe višjih ravni.
|
|
|
|
Preglednica 6: Dopustni in pogojno dopustni objekti in
dejavnosti po območjih namenske rabe |
1. SS – SPLOŠNA STANOVANJSKA OBMOČJA
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 11100 Enostanovanjske stavbe;
– 11210 Dvostanovanjske stavbe;
– 11302 Stanovanjske stavbe za posebne namene: samo
materinski dom, bivalne skupnosti ipd.;
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na
prostem;
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport,
rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča,
javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste,
zelenice in druge urejene zelene površine;
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo
gasilski domovi;
– gradnja gospodarske javne infrastrukture in komunalne
opreme (čistine naprave).
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti:
a) Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, ki
dopolnjujejo osnovno namembnost območja:
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice;
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno
nastanitev: samo penzion in gostišče;
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev;
– 12201 Stavbe javne uprave;
– 12301 Trgovske stavbe (do 500,00 m2 BTP objekta ali dela
objekta);
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (do 150,00 m2 BTP
objekta ali dela objekta);
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže;
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo dvorane za
družabne prireditve in prostori za društvene dejavnosti;
– 12620 Muzeji in knjižnice: samo galerije, knjižnice;
– 12203 Druge poslovne stavbe;
– 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice (do 300,00 m2
BTP objekta ali dela objekta).
b) Dejavnosti in stavbe iz točke a) so dopustne, če so
izpolnjeni naslednji pogoji:
– neposredna navezanost na kategorizirano občinsko cesto
ali cesto višje kategorije,
– 12510 Industrijske stavbe so ob izpolnitvi pogojev iz
prve alineje te točke dopustne le na robu naselja. |
2. SSe –
OBMOČJA STANOVANJSKE PROSTOSTOJEČE GRADNJE PRETEŽNO
ENODRUŽINSKIH HIŠ
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 11100 Enostanovanjske stavbe;
– 11210 Dvostanovanjske stavbe;
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže za potrebe območja;
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na
prostem;
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport,
rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča,
javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste,
zelenice in druge urejene zelene površine;
– pisarniške in poslovne dejavnosti, dejavnosti osebnih
storitev in druge storitvene dejavnosti (površina prostorov za
dejavnost sme biti največ 30 % BTP posameznega stanovanjskega
objekta). |
3. SSs –OBMOČJA STANOVANJSKE STRNJENE GRADNJE PRETEŽNO
ENODRUŽINSKIH HIŠ
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
- 11100 Enostanovanjske stavbe – samo v
strnjeni zazidavi, kot so vrstne hiše do največ 5 hiš
skupaj;
- 12420 Garažne stavbe: samo garaže za potrebe
območja;
- 24110 Športna igrišča: samo igrišča za
športe na prostem;
- 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za
šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna
igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne
ceste, zelenice in druge urejene zelene površine. |
4. SSv – OBMOČJA VEČSTANOVANJSKE GRADNJE
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 11221 Tri- in večstanovanjske stavbe;
– 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji;
– 11302 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine:
samo dom za starejše osebe, materinski dom, bivalne skupnosti
ipd.;
– 12640 Stavbe za zdravstvo: samo ambulante;
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na
prostem;
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport,
rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča,
javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste,
zelenice in druge urejene zelene površine;
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže za potrebe območja.
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti:
a) Pogojno so dopustne tudi naslednje dejavnosti:
– pisarniške in poslovne dejavnosti, trgovina na drobno,
dejavnosti osebnih storitev, zdravstva, športne in druge
dejavnosti za prosti čas ter druge storitvene dejavnosti;
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice: samo kavarne
ali slaščičarne (površina do 200,00 m2 BTP) oziroma bifeji do
70,00 m2 BTP.
b) Dejavnosti iz točke a) so dopustne v pritličjih stavb, če je
zagotovljen neposredni zunanji dostop v prostore dejavnosti,
dejavnosti iz prve alineje točke a) pa tudi v kletnih prostorih
obstoječih stanovanjskih stavb. |
5. SB – STANOVANJSKE POVRŠINE ZA POSEBNE NAMENE
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
- 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi
stanovanji;
- 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne
družbene skupine: samo domovi za starejše osebe, delavski ali
materinski domovi;
- 24110 Športna igrišča: samo igrišča za
športe na prostem;
- 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za
šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna
igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne
ceste, zelenice in druge urejene zelene površine.
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti:
a) Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, ki
dopolnjujejo osnovno namembnost območja:
- 12112 Gostilne, restavracije (do 250,00 m2
BTP objekta ali dela objekta); bifeji, bari (do 70,00 m2 BTP
dela objekta);
- 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno
nastanitev;
- 12301 Trgovske stavbe (do 300,00 m2 BTP
objekta ali dela objekta);
- 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (do
100,00 m2 BTP objekta ali dela objekta);
- 12420 Garažne stavbe: samo garaže;
- 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo
dvorane za družabne prireditve in prostori za društvene
dejavnosti;
- 12640 Stavbe za zdravstvo: samo ambulante;
- 12650 Stavbe za šport;
- 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje:
samo gasilski domovi.
b) Dejavnosti in stavbe iz točke a) so dopustne, če so
ob kategorizirani občinski cesti ali cesti višje kategorije v
naselju. |
6. SK – POVRŠINE PODEŽELSKEGA NASELJA
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 11100 Enostanovanjske stavbe;
– 11210 Dvostanovanjske stavbe;
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice;
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno
nastanitev: samo penzioni in gostišča;
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (do 200,00 m2 BTP
objekta ali dela objekta);
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo dvorane za
družabne prireditve (vaški dom) in prostori za društvene
dejavnosti;
– 12620 Muzeji in knjižnice;
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno
delo: samo stavbe za predšolsko vzgojo ter osnovnošolsko
izobraževanje;
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov;
– 12722 Pokopališke stavbe;
– 24204 Pokopališča,
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na
prostem;
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport,
rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča,
javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste,
zelenice in druge urejene zelene površine;
– 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe;
– 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo;
– 12713 Stavbe za spravilo pridelka:
– 12712 Stavbe za rejo živali:
– 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice (do 300,00 m2
BTP objekta ali dela objekta);
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo
gasilski domovi;
– dopolnilna dejavnost kmetije v skladu s predpisi o
vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na
kmetiji;
– turistična kmetija, kot dopolnilna dejavnost na kmetiji.
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti:
a) Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, ki
dopolnjujejo osnovno namembnost območja:
– 12201 Stavbe javne uprave;
– 12203 Druge poslovne stavbe;
– 12301 Trgovske stavbe (do 500,00 m2 BTP objekta ali dela
objekta);
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže.
b) Dejavnosti in stavbe iz točke a) so dopustne, če so ob
kategorizirani občinski cesti ali cesti višje kategorije. |
7. CU – OSREDNJA OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 11100 Enostanovanjske stavbe;
– 11210 Dvostanovanjske stavbe;
– 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene
skupine;
– 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji;
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice;
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno
nastanitev;
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev;
– 12201 Stavbe javne uprave;
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic;
– 12203 Druge poslovne stavbe;
– 12301 Trgovske stavbe (tudi nepokrite tržnice);
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti;
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo;
– 12620 Muzeji in knjižnice;
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno
delo;
– 12640 Stavbe za zdravstvo;
– 12650 Stavbe za šport;
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov;
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo
gasilski domovi;
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže;
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem
z garderobami;
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport,
rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča,
javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste,
zelenice in druge urejene zelene površine.
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti:
a) 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo skladišča,
dopustna za potrebe osnovne dejavnosti objekta;
b) 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice na robu naselja. |
9. CDi – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI ZA IZOBRAŽEVANJE, VZGOJO
IN ŠPORT
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo;
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno
delo;
– 12620 Muzeji in knjižnice;
– 12650 Stavbe za šport (kot sestavni del
vzgojno-izobraževalnih dejavnosti);
– 24110 Športna igrišča.
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti:
a) Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, ki
dopolnjujejo osnovno namembnost območja:
– 12203 Druge poslovne stavbe;
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport,
rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča,
javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste,
zelenice in druge urejene zelene površine;
– 12640 Stavbe za zdravstvo: samo ambulante;
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže;
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti.
b) 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo skladišča za
potrebe osnovne dejavnosti objekta. |
11. CDz – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI ZA ZDRAVSTVO IN SOCIALNO
VARSTVO
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 12640 Stavbe za zdravstvo.
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti:
a) Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, ki
dopolnjujejo osnovno namembnost območja:
– 12112 Gostilne, restavracije, točilnice;
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (do 150,00 m2 BTP
objekta ali dela objekta);
– 12650 Stavbe za šport (kot sestavni del dejavnosti
zdravstva);
– 12301 Trgovske stavbe (do 200,00 m2 BTP objekta ali dela
objekta);
– 12420 Garažne stavbe.
b) 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo za potrebe
osnovne dejavnosti objekta. |
12. CDk – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI ZA KULTURO IN VERSKE
NAMENE
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo;
– 12620 Muzeji in knjižnice;
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov;
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno
delo: samo za osnovno dejavnost območja.
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti:
a) Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, ki
dopolnjujejo osnovno namembnost območja:
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice;
– 12301 Trgovske stavbe (do 200,00 m2 BTP objekta ali dela
objekta);
– 12203 Druge poslovne stavbe;
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti;
– 12420 Garažne stavbe;
– 12722 Pokopališke stavbe;
– 24204 Pokopališča. |
13. CDu – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI ZA JAVNO UPRAVO
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 11221 Tri- in večstanovanjske stavbe;
– 12201 Stavbe javne uprave;
– 12203 Druge poslovne stavbe;
– 12301 Trgovske stavbe;
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic;
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice: samo za
potrebe območja;
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti;
– 12420 Garažne stavbe;
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo stavbe
za nastanitev policistov, gasilski domovi. |
14. CDo – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI ZA TRGOVSKE, OSKRBNE,
POSLOVNE IN STORITVENE DEJAVNOSTI BREZ STANOVANJ
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice;
– 12201 Stavbe javne uprave;
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic;
– 12203 Druge poslovne stavbe;
– 12301 Trgovske stavbe;
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti;
– 12410 Postaje, terminali, stavbe za izvajanje
elektronskih komunikacij in z njimi povezane stavbe: samo stavbe
in terminali na železniških in avtobusnih postajah in z njimi
povezane stavbe;
– 12620 Muzeji in knjižnice;
– 24110 Športna igrišča;
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno
delo;
– 12640 Stavbe za zdravstvo;
– 12650 Stavbe za šport;
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport,
rekreacijo in prosti čas;
– 24205 Drugi gradbeno inženirski objekti, ki niso
uvrščeni drugje;
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno
nastanitev;
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev;
– 12302 Sejemske dvorane, razstavišča;
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo
gasilski domovi;
– 12420 Garažne stavbe;
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo;
– 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice.
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti:
− 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo za potrebe
osnovne dejavnosti objekta. |
15. IP – POVRŠINE ZA INDUSTRIJO
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 12510 Industrijske stavbe;
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča;
– 23030 Objekti kemične industrije;
– 23040 Drugi kompleksni industrijski objekti, ki niso
uvrščeni drugje;
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice (samo za
potrebe območja);
– 12203 Druge poslovne stavbe;
– 12301 Trgovske stavbe (do 500,00 m2 BTP dela objekta);
– 12303 Bencinski servisi;
– 24203 Objekti za ravnanje z odpadki: samo zbirni center
za odpadke;
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo
gasilski domovi;
– 12420 Garažne stavbe;
– 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne
ceste: samo parkirišča za vozila in tovorna vozila, za
priklopnike teh motornih vozil, za avtobuse in za dostavna
vozila. |
16. IG – GOSPODARSKE CONE
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 12201 Stavbe javne uprave;
– 12510 Industrijske stavbe;
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča;
– 12303 Bencinski servisi;
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti;
– 12203 Druge poslovne stavbe;
– 12301 Trgovske stavbe (do 2000,00 m2 BTP
posamezne stavbe);
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice:
samo za potrebe območja;
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje:
samo gasilski domovi;
– 12420 Garažne stavbe;
– 24203 Objekti za ravnanje z odpadki: samo
zbirni center za odpadke;
– 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste
in regionalne ceste: samo parkirišča za vozila in tovorna
vozila, za priklopnike teh motornih vozil, za avtobuse in za
dostavna vozila. |
17. IK – POVRŠINE Z OBJEKTI ZA KMETIJSKO PROIZVODNJO
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo;
– 12712 Stavbe za rejo živali;
– 12713 Stavbe za spravilo pridelka;
– 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe;
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča.
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti:
Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, ki dopolnjujejo
osnovno namembnost območja:
– 12203 Druge poslovne stavbe (do 300,00 m2 BTP objekta
ali dela objekta);
– 12301 Trgovske stavbe (za potrebe kmetijstva, do
500,00 m2 BTP objekta ali dela objekta);
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport,
rekreacijo in prosti čas: samo jahališča. |
18. BT – POVRŠINE ZA TURIZEM
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno
nastanitev;
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev;
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice;
– 12301 Trgovske stavbe (do 500,00 m2 BTP objekta ali dela
objekta);
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti;
– 12650 Stavbe za šport;
– 24110 Športna igrišča;
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport,
rekreacijo in prosti čas;
– vsa parkirišča, razen parkirišča za tovorna vozila;
– tržnice.
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti:
a) 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo skladišča za
potrebe osnovne dejavnosti objekta;
b) 12420 Garažne stavbe: samo garaže za potrebe območja. |
19. BD – POVRŠINE DRUGIH OBMOČIJ
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno
nastanitev;
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice;
– 12203 Druge poslovne stavbe;
– 12301 Trgovske stavbe;
– 12302 Sejemske dvorane, razstavišča;
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti;
– 12420 Garažne stavbe;
– tržnice.
· 12303
Oskrbne postaje; |
· 12740
Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski
domovi, javne sanitarije in nadstrešnice; |
· 24205
Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni
drugje; |
· 32130
Objekti za oglaševanje in informacijski panoji; |
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti:
a) 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo skladišča za
potrebe osnovne dejavnosti objekta. |
21. ZS – POVRŠINE ZA ODDIH, REKREACIJO IN ŠPORT
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 24110 Športna igrišča: razen površin za avtomobilske,
motoristične ali konjske dirke, golf in druga igrišča, ki trajno
spreminjajo podobo krajine in bi lahko imele negativne posledice
na kakovost podtalnice ali drugače onesnažujejo okolje;
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport,
rekreacijo in prosti čas;
– tribune za gledalce.
2. Pogojno dopustni objekti:
a) V EUP so dopustni spremljajoči objekti, potrebni za
funkcioniranje športnih igrišč (garderobe, shrambe rekvizitov,
sanitarije, klubski prostor), do 200,00 m2 BTP.
3. Drugi dopustni posegi v prostor:
– prekritje odprtih športnih igrišč z začasnimi
konstrukcijami (baloni);
– počivališča, naprave za rekreacijo v naravi, piknik
prostori, klopi, mize, lesena zavetišča do velikosti 100,00 m2,
razgledišča, koši za odpadke, informativne table, kažipoti in
podobna oprema. |
22. ZP – PARKI
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport,
rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča,
javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste,
zelenice in druge urejene zelene površine. |
24. ZD – DRUGE UREJENE ZELENE POVRŠINE
1. Dopustni objekti in dejavnosti: / |
26. ZK – POKOPALIŠČA
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 24204 Pokopališča;
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov;
– 12722 Pokopališke stavbe;
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: samo za potrebe
območja. |
28. PC – POVRŠINE CEST
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
- državne ceste: 21110 Avtoceste, hitre ceste,
glavne ceste in regionalne ceste;
- občinske ceste: 21120 Lokalne ceste in javne poti;
- drugi prometni infrastrukturni objekti: 21410
Mostovi in viadukti;
- 21421 Predori.
2. Dopustne gradnje in druga dela:
- Gradnja mostov in cest v območju vodotokov mora
biti takšna, da ne posega v pretočni profil; varnost objektov
pred visokimi vodami mora biti zagotovljena z zadostno varnostno
višino.
|
29. PŽ – POVRŠINE ŽELEZNIC
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 12201 Druge poslovne stavbe: samo stavbe s pisarnami in
poslovnimi prostori, namenjenimi lastnemu poslovanju podjetij;
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže za potrebe območja;
– 12510 Industrijske stavbe: samo avtomehanične in podobne
delavnice za potrebe območja;
– 12303 Bencinski servisi: samo za potrebe območja;
– 12520 Rezervoarji in skladišča: samo pokrite skladiščne
površine za potrebe območja;
– 21210 Glavne in regionalne železnice (hitra železniška
proga – potniški in tovorni promet, glavna železniška proga –
potniški promet, glavna železniška proga – tovorni promet,
glavna železniška proga – potniški in tovorni promet, regionalna
železniška proga – potniški in tovorni promet, industrijski tir,
stranski tiri, kretnice, železniška križišča, tiri za ranžiranje
in razvrščanje vagonov, odstavni tiri in druga železniška
infrastruktura);
– 12410 Postaje, terminali, stavbe za izvajanje
elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe;
– 21410 Mostovi in viadukti;
– 21420 Predori in prehodi;
– 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne
ceste: samo parkirišča za vozila in tovorna vozila, za
priklopnike teh motornih vozil, za avtobuse in za dostavna
vozila;
– postajališča in peroni;
– površine, ki omogočajo dostop in delovanje javne
gasilske službe in nujne medicinske pomoči ob nesrečah na
železnici, vključno z nesrečami z nevarnimi snovmi, tako na
ravni terena kot v podzemnih prostorih;
– gradnja mostov v območju vodotokov mora biti takšna, da
ne posega v pretočni profil; varnost objektov pred visokimi
vodami mora biti zagotovljena z zadostno varnostno višino. |
30. PL – POVRŠINE LETALIŠČ
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 21301 Letališke steze in ploščadi;
– 21302 Letalski radio-navigacijski objekti;
– 12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje
komunikacij;
– z njimi povezane stavbe: samo stavbe in terminali na
letališčih ter letališki hangarji, kontrolni stolpi za vodenje
zračnega prometa, stavbe centrov za iskanje in reševanje
zrakoplovov, stavbe letalskih informacijskih centrov, radarske
in druge podobne radio – navigacijske stavbe;
– 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice za vzdrževanje
in popravilo letal;
– 12420 Garažne stavbe;
– odprta parkirišča.
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti:
– 12301 Trgovske stavbe;
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice;
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti;
– 24203 Objekti za ravnanje z odpadki: samo zbirni center
za odpadke. |
31. PO – OSTALE PROMETNE POVRŠINE
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– parkirišča za vozila in za avtobuse;
– avtobusna postajališča;
– objekti in ureditve za gradnjo trgov, ploščadi, peš
površin.
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti:
– 12420 Garažne stavbe. |
32. T – OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 12410 Postaje, terminali, stavbe: samo stavbe za
izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe;
– 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne
ceste: samo parkirišča za vozila in tovorna vozila, za
priklopnike teh motornih vozil, za avtobuse in za dostavna
vozila. |
33. E – OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 22121 Daljinski vodovodi;
– 22110 Naftovodi in daljinski plinovodi;
– 22140 Daljinski elektroenergetski vodi;
– 22210 Lokalni plinovodi;
– 22222 Lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjeni
zrak;
– 22240 Lokalni elektroenergetski vodi in distribucijska
komunikacijska omrežja;
– 23020 Energetski objekti: samo vetrne, sončne in
hidroelektrarne.
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti:
a) V EUP z namensko rabo E je dopustno, pod pogoji, ki veljajo
za območja namenske rabe IP, graditi tudi dopolnilne objekte
oziroma namembnosti, in sicer 12510 Industrijske stavbe, 12520
Rezervoarji, silosi in skladišča ter 1220 Upravne in pisarniške
stavbe, kadar so neposredno vezani na osnovno dejavnost v EUP.
Sprememba namembnosti objektov v dejavnosti, ki niso vezane na
energetsko infrastrukturo, ni dopustna. |
34. O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 22121 Daljinski vodovodi in pripadajoči objekti;
– 22122 Objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode;
– 22221 Lokalni cevovodi za pitno in tehnološko vodo;
– 22223 Vodni stolpi, vodnjaki in hidranti;
– 22231 Cevovodi za odpadno vodo;
– 22232 Čistilne naprave;
– 12510 Industrijske stavbe: samo objekti za obdelavo
odpadkov;
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo objekti za
obdelavo odpadkov;
– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso
uvrščeni drugje: samo objekti za obdelavo odpadkov;
– 24203 Objekti za ravnanje z odpadki: samo odlagališča za
nenevarne odpadke in inertne odpadke ter zbirni center za
odpadke;
– 23020 Energetski objekti: samo sežigalnica odpadkov.
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti:
a) V EUP z namensko rabo O je dopustno, pod pogoji, ki veljajo
za območja namenske rabe IP, graditi tudi dopolnilne objekte
oziroma namembnosti, in sicer 12510 Industrijske stavbe, 12520
Rezervoarji, silosi in skladišča ter 1220 Upravne in pisarniške
stavbe, kadar so neposredno vezani na osnovno dejavnost v EUP.
Sprememba namembnosti objektov v dejavnosti, ki niso vezane na
okoljsko infrastrukturo, ni dopustna. |
36a. Ask – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE PODEŽELSKEGA ZASELKA
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 11100 Enostanovanjske stavbe;
– 11210 Dvostanovanjske stavbe;
– 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo;
– 12712 Stavbe za rejo živali;
– 12713 Stavbe za spravilo pridelka;
– 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe;
– 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice
(do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta);
– 12420 Garažne stavbe;
– dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu s
predpisi o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne
dejavnosti na kmetiji;
– turistična kmetija, kot dopolnilna dejavnost
na kmetiji. |
36b. Abt – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE ZA TURIZEM
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 11100 Enostanovanjske stavbe;
– 11210 Dvostanovanjske stavbe;
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice;
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno
nastanitev: samo penzion in gostišče;
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (do 200,00 m2 BTP
objekta ali dela objekta);
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na
prostem;
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport,
rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča,
javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste,
zelenice in druge urejene zelene površine;
– 12420 Garažne stavbe;
– dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu s predpisi o
vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na
kmetiji;
– turistična kmetija, kot dopolnilna dejavnost na kmetiji. |
37. K1 – NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
1.
Dopustni objekti in dejavnosti:
– objekti, ki neposredno služijo izvajanju agrarnih
operacij;
– pomožna kmetijsko-gozdarska oprema v skladu z zakonom s
področja kmetijskih zemljišč;
– dostopi do objektov, skladnih s prostorskim aktom, če
gre za objekte, ki jih je dopustno graditi na kmetijskih
zemljiščih ali so prepoznani kot razpršena gradnja (zemljišče
pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč) ali jih je dopustno
graditi na površinah razpršene poselitve;
– rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z
zakonom, ki ureja ceste; dopustni so tudi objekti, ki jih
pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita
čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in
podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje,
pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti gospodarske
javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi
ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste.
2. Drugi dopustni posegi v prostor:
– agrarne operacije in vodni zadrževalniki skladno z
zakonom o kmetijskih zemljiščih;
– sanacija peskokopov in gramoznic s kontroliranim
odlaganjem inertnih odpadkov (do višine okoliškega terena) in
vzpostavitev kmetijskih površin na osnovi projekta in soglasij
pristojnih služb;
– raziskovanje mineralnih surovin in geotermičnih
energetskih virov pod pogojem, da raziskovanje trajno ne
spreminja in poškoduje naravnega stanja na površini in podtalju
in da se po raziskovanju zemljišča vrnejo v prejšnje stanje;
– ureditve za potrebe lova (preža, opazovalnica) in
ribolova.
3. Mejice, žive meje in drevesne ter grmovne vetrozaščitne
pasove je treba praviloma ohranjati. |
38. K2 – DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
1. Dopustni objekti in dejavnost
– pomožna kmetijsko-gozdarska oprema v skladu z zakonom o
kmetijskih zemljiščih (npr. ograja za pašo živine, ograja ter
opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov,
poljska pot, brajda itd.), objekti, ki neposredno služijo
izvajanju agrarnih operacij;
– dostopi do objektov, skladnih s prostorskim aktom, če
gre za objekte, ki jih je dopustno graditi na kmetijskih
zemljiščih ali so prepoznani kot razpršena gradnja (zemljišče
pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč) ali jih je dopustno
graditi na površinah razpršene poselitve;
– rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z
zakonom, ki ureja ceste; dopustni so tudi objekti, ki jih
pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita
čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in
podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje,
pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti gospodarske
javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi
ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste
2. Drugi dopustni posegi v prostor:
– agrarne operacije in vodni zadrževalniki skladno z
zakonom o kmetijskih zemljiščih;
– sanacija peskokopov in gramoznic s kontroliranim
odlaganjem inertnih odpadkov (do višine okoliškega terena) in
vzpostavitev kmetijskih površin na osnovi projekta in soglasij
pristojnih služb;
– raziskovanje mineralnih surovin in geotermičnih
energetskih virov pod pogojem, da raziskovanje trajno ne
spreminja in poškoduje naravnega stanja na površini in podtalju
in da se po raziskovanju zemljišča vrnejo v prejšnje stanje;
– vodnogospodarske ureditve za ribogojnice;
– ureditve za potrebe lova (preža, opazovalnica) in
ribolova.
3. Mejice, žive meje in drevesne ter grmovne vetrozaščitne
pasove je treba praviloma ohranjati. |
39. G – GOZDNA ZEMLJIŠČA
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– gospodarjenje z gozdovi v skladu z gozdnogospodarskimi
in gozdnogojitvenimi načrti;
– objekti za potrebe gozdarstva in lovstva, nujno potrebni
za smotrno gospodarjenje z gozdovi in lovno divjadjo.
2. Drugi dopustni posegi v prostor:
– objekti in druga dela, ki povečujejo požarno varnost
gozdov;
– gozdarska investicijsko vzdrževalna dela skladno z
zakonom;
– vodnogospodarske ureditve za ribogojnice;
– ureditve za potrebe lova in ribolova;
– sanacija peskokopov, kamnolomov in gramoznic, brez
možnosti nadaljnjega izkoriščanja;
– raziskovanje mineralnih surovin in geotermičnih
energetskih virov pod pogojem, da raziskovanje trajno ne
spreminja in poškoduje naravnega stanja na površini in podtalju
in da se po raziskovanju zemljišča vrnejo v prejšnje stanje;
– sanitarne sečnje. |
41. VC – CELINSKE VODE
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– objekti grajenega javnega dobra po zakonu, ki ureja
vode;
– objekti, potrebni za rabo voda, zagotovitev varnosti
plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih
kopališčih;
– objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem;
– objekti, namenjeni interveniranju javne gasilske službe
(splavljanje plovil javne gasilske službe, pritrdišča zaves za
prestrezanje nevarnih snovi, objekti, ki olajšajo odstranjevanje
nevarnih snovi);
– namakalni in osuševalni sistemi;
– objekti in ureditve, ki neposredno služijo mlinom,
žagam, namakalnim in osuševalnim sistemom, malim
hidroelektrarnam;
– nadomestne gradnje (le za enak namen in v enakih ali
manjših gabaritih).
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti:
– 23020 Energetski objekti: samo male hidroelektrarne do
10 MW.
3. Drugi dopustni posegi v prostor:
a) Ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in
bioloških lastnosti površinskih voda.
b) Ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave.
c) Premostitve voda in gradnja na vodnem zemljišču morajo biti
načrtovane tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne
poslabšujeta stanje voda in vodni režim.
č) Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dopustno, razen na
krajših razdaljah, kadar se omogoča dostop ali prehod prek
vodotoka z objektom javne prometne infrastrukture (most, prepust
na javnih cestah in poteh).
d) Ureditev plovnih poti. |
42. VI – OBMOČJA VODNE INFRASTRUKTURE
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 21520 Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti;
– 23020 Elektrarne in drugi energetski objekti: samo male
hidroelektrarne do 10 MW;
– objekti in naprave, namenjeni vzdrževanju vodnih
zemljišč površinskih voda in vodnim objektom;
– objekti, namenjeni interveniranju javne gasilske službe. |
43. LN – POVRŠINE NADZEMNEGA PRIDOBIVALNEGA PROSTORA
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 23010 Objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih
surovin;
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča;
– 12510 Industrijske stavbe;
– 12203 Druge poslovne stavbe;
– 24203 Objekti za ravnanje odpadkov: samo za gradbene
odpadke;
– objekti in naprave, namenjeni zavarovanju dostopa do
območja pridobivanja in do objektov in naprav. |
|
|
15. člen
|
|
(drugi dopustni
objekti in posegi v prostor) |
|
(1) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem
območju OPN OD, ne glede na določbe 14. člena tega odloka, dopustni
naslednji objekti in drugi posegi v prostor: |
|
1. gradnja objektov, vodov in naprav vodovodnega omrežja,
kanalizacijskega omrežja, distribucijskega plinovodnega omrežja, omrežja
daljinskega ogrevanja, omrežja javne razsvetljave, elektroenergetskega
omrežja vključno s trafo postajami, elektronsko komunikacijskega
omrežja, zbiralnice ločenih frakcij odpadkov ter objekti, vodi in
naprave okoljske, energetske in elektronske komunikacijske
infrastrukture, če so izvedeni v sklopu drugega objekta, ki ga je na
območju dopustno graditi; |
|
2. objekti in naprave, namenjeni zavarovanju dostopa do
območja objektov in naprav oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda in
ravnanja z odpadki; |
|
3. čistilne naprave, ki so del javnega kanalizacijskega
sistema z zmogljivostjo od 200 do 2000 PE; |
|
4. lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in
gozdne ceste, |
|
5. gradnja podzemnih etaž stavb (kleti), kjer in v kolikšnem
obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, hidrološke razmere, potek
komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost sosednjih objektov;
določilo velja ne glede na to, če s PIPEUP ali PIPNRP gradnja podzemnih
etaž ni posebej določena; |
|
6. podhodi in nadhodi za pešce; |
|
7. avtobusna postajališča s potrebnimi ureditvami; |
|
8. parkirišča za osebna vozila in motorje; |
|
9. parkirne površine z oskrbovalnimi mesti za vozila na
alternativni pogon, na območju Regijskega parka Škocjanske jame je
dopustna le ureditev parkirnih površin z oskrbovalnimi mesti za
električna vozila; |
|
10. pločniki, kolesarske steze, kolesarske poti, pešpoti, dostopne ceste
do objektov, trim steze; |
|
11. dostopi za funkcionalno ovirane osebe (tudi gradnja zunanjih dvigal
na obstoječih objektih); |
|
12. odprte bivalne površine, drevoredi, površine za pešce, otroška
igrišča in biotopi; |
|
13. brvi in mostovi; |
|
14. vodnogospodarske ureditve; |
|
15. objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami; |
|
16. naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve,
zbiranje podatkov). |
|
(2)
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena so na spodaj naštetih
območjih namenske rabe dopustni le naslednji objekti in drugi posegi v
prostor: |
|
·
ZP: 1., 4. in od 6. do 16. točke prvega odstavka;
|
|
·
ZD: od 1. do 3., 4. (samo javna pot in nekategorizirana cesta), od 6. do
16. točke prvega odstavka;
|
|
·
ZK: 1., 4., od 7. do 9., 10. (razen trim steze), 11., 12. (razen
otroških igrišč), 15. in 16. točka prvega odstavka;
|
|
·
K1: z upoštevanjem omejitev iz zakona o kmetijskih zemljiščih so
dopustne: 1., 2., 3., 4. ter od 6. do 14. in 15. (samo začasni objekti
in ureditve) točke prvega odstavka;
|
|
·
K2: z upoštevanjem omejitev iz zakona o kmetijskih zemljiščih so
dopustne: 1., 2., 3., 4. ter od 6. do 14. in 15. (samo začasni objekti
in ureditve) točke prvega odstavka;
|
|
·
G: 1., 2., 3., 4. (v skladu z gozdnogospodarskim načrtom); v sklopu
navezave z obstoječo infrastrukturno ureditvijo tudi 6., 7. in 8. (samo
za potrebe obiskovalcev), 10. (v skladu z gozdnogospodarskim načrtom),
11. in ureditve pod točko 12. (samo biotop), od 13. do 16. točke prvega
odstavka;
|
|
·
VC: z upoštevanjem predpisa o upravljanju z vodami so dopustne: 1. (samo
komunalni vodi, nujni za urejanje območja, in komunalni vodi, ki
prečkajo območje), 6., 10., 11., 12. (samo biotop), od 13. do 16. točke
prvega odstavka;
|
|
·
VI: z upoštevanjem predpisa o upravljanju z vodami so dopustne: 1. (samo
komunalni vodi, nujni za urejanje območja, in komunalni vodi, ki
prečkajo območje), 6., 10., 11., 12. (samo biotop), od 13. do 16. točke
prvega odstavka;
|
|
|
|
3.3. Dopustne gradnje |
|
|
|
16. člen
|
|
(vrste dopustnih
gradenj in drugih posegov v prostor) |
|
(1)
Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, se v zvezi z objekti in
dejavnostmi, ki so dopustni na osnovi tega odloka, lahko izvajajo
naslednje gradnje: |
|
·
gradnja novega objekta,
|
|
·
dozidava ali nadzidava novega objekta k obstoječemu objektu,
|
|
·
rekonstrukcija in nadomestna gradnja objekta,
|
|
·
vzdrževanje objekta,
|
|
·
odstranitev objekta.
· spremembe
namembnosti, |
|
(2)
Gradnje, določene v prvem odstavku tega člena, razen odstranitve
objekta, so dopustne samo na zakonito zgrajenih objektih. |
|
(3)
Obstoječe objekte je dopustno dozidati ali/in nadzidati največ za
dodatnih 50 % glede na obstoječo BTP osnovnega objekta. |
|
(4)
Dozidani ali nadzidani del objekta je treba priključiti na obstoječi
komunalni priključek objekta, h kateremu se izvaja dozidava ali
nadzidava. |
|
(5)
Odstranitve, razen prizidkov oziroma pomožnih objektov, niso dovoljene v
zavarovanih območjih in objektih kulturne dediščine, razen v primeru, ko
se na mestu poprej odstranjenega objekta postavi nov objekt, ki je po
velikosti in namembnosti enak odstranjenemu objektu, in ob soglasju
pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine. |
|
(6)
Ne glede na določbe 1. alineje 15. člena tega odloka je gradnja
prenosnega plinovodnega omrežja, nadzemnih elektroenergetskih objektov,
vodov in naprav ter komunikacijskih omrežij dovoljena le pod pogoji, ki
so navedeni v izvedbenem delu odloka v podpoglavju 3.14 »Okoljska,
energetska in elektronska komunikacijska gospodarska javna
infrastruktura«. |
|
(7)
Na zakonito zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni z
namensko rabo EUP, so pred spremembo namembnosti dopustni samo
vzdrževalna dela, rekonstrukcija in enkratna povečava objekta za 20 %
BTP ter odstranitev objekta. |
|
(8)
Pri rekonstrukciji oziroma vzdrževanju objektov (predvsem sakralnih
objektov) je treba zagotavljati varstvo zavarovanih živalskih vrst (npr.
sov in netopirjev). Če med izvajanjem obnovitvenih del objektov pride do
najdbe morebitnih gnezdišč ptic ali kotišč netopirjev, se z deli začasno
prekine in o najdbi obvesti pristojno organizacijo za ohranjanje narave. |
|
(9)
Pogoji za vrste dopustnih gradenj in drugih posegov v prostor na
objektih razpršene gradnje so določeni v izvedbenem delu odloka v
podpoglavju 3.11 »Razpršena gradnja«. |
|
|
|
17. člen
|
|
(vzdrževanje
objektov) |
|
(1)
Pri izvajanju investicijskih vzdrževalnih del in rednih vzdrževalnih del
je treba upoštevati:
|
|
·
Namestitev fotonapetostne opreme je dopustna na strehah (v ravnini
poševne strehe) in na fasadah objektov, če ne gre za varovana območja
ali objekte kulturne dediščine. Pri ravni strehi je dopustno postaviti
naprave v naklonu za strešnim vencem tako, da so naprave čim manj vidne.
V EUP z namensko rabo IP ali IG ni omejitev za način postavitve
fotonapetostne opreme;
|
|
·
Klimatske naprave morajo biti na objektih izvedene brez zunanje enote
ali tako, da zunanja enota na ulični fasadi objekta ni vidna. Namestitev
klimatskih naprav je dopustna v objektu ali na balkonih stavb, na
podstrešju in na dvoriščni fasadi, pri novogradnjah tudi kot sestavni
del oblikovane fasade. Klimatska naprava in njena zunanja enota ne smeta
imeti motečih vplivov (hrup, vroči zrak, odtok vode) na okoliška
stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje;
|
|
·
Požarna varnost objektov se ne sme zmanjšati.
|
|
(2)
Pri izvajanju vzdrževalnih del objektov v organizirani gradnji je treba
upoštevati tudi: |
|
·
Zamenjava oken in vrat je dopustna v enaki velikosti, obliki in barvi,
kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju za stavbo ali v enotni barvi
za celoten objekt;
|
|
·
Zasteklitve balkonov ter postavitve senčil, nadstreškov v atrijih in
klimatskih naprav so dopustne na osnovi enotne projektne rešitve za
celoten objekt.
|
|
(3)
Na objektih, ki so varovani s predpisi s področja varstva kulturne
dediščine, so dopustna tista vzdrževalna dela, ki so v skladu z
varstvenim režimom, ki velja za objekt; za ta dela je treba pridobiti
soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine. |
|
|
|
3.4. Lega objektov in odmiki |
|
|
|
18. člen
|
|
(regulacijske
črte in lega objektov na gradbeni parceli) |
|
(1)
Pri umeščanju objektov v prostor je treba upoštevati regulacijske črte,
prikazane na Karti 3: »Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne
oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih
pogojev«.
|
|
(2)
Če na karti s prejšnjega odstavka tega člena gradbena linija obstoječih
objektov ni prikazana, je treba pri umeščanju novih objektov upoštevati
linijo objektov, ki jo tvorijo sosednji že zgrajeni objekti. |
|
|
|
19. člen
|
|
(odmiki objektov
od sosednjih zemljišč) |
|
(1)
Nove stavbe (nad in pod terenom) morajo biti od meje sosednjih parcel
oddaljene najmanj 4 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,5 m,
če ni z regulacijskimi črtami ali z gradbeno črto obstoječih objektov
določeno drugače. Izjemoma je dopustno graditi pod terenom tudi do
parcelne meje, če s tem soglašajo lastniki sosednjih parcel, na katere
meji kletni objekt, in če so zagotovljeni s predpisi določeni pogoji. |
|
(2)
Če so odmiki stavb manjši od zgoraj določenih, je treba v projektu za
pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati podrobno utemeljitev posega,
ki bo dokazala, da zmanjšani odmik ne poslabšuje prostorske zasnove
obstoječih objektov in zagotavlja požarno varnost, ter predložiti pisno
soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih parcel. V tem primeru je
najmanjši odmik manj zahtevnih objektov od sosednjih zemljišč 1,5 m,
nezahtevne in enostavne objekte pa je mogoče graditi do parcelne meje
sosednjega zemljišča. |
|
(3)
Razmiki med stavbami morajo biti najmanj tolikšni, da so zagotovljeni
svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji in da
sta možna vzdrževanje in raba objektov v okviru gradbene parcele. |
|
(4)
Gradbeno inženirski objekti morajo biti od meje sosednjih parcel
oddaljeni v skladu z določbami tega člena, razen priključkov na
komunalno infrastrukturo, ki se lahko gradijo do parcelne meje, s pisnim
soglasjem lastnika oziroma v primeru solastništva s pisnimi soglasji
vseh solastnikov sosednjega zemljišča pa tudi na parcelni meji. |
|
(5)
Preveritev, ali so izpolnjene zahteve glede odmika od sosednjih
zemljišč, se opravi tako, da se kot odmik šteje najkrajša razdalja med
najbolj izpostavljeno točko objekta, ne glede na to, ali je ta nad ali
pod zemeljsko površino, ki se najbolj približa parcelni meji sosednjega
zemljišča, in parcelno mejo. |
|
(6)
Ne glede na določbe 1. in 2. odstavka tega člena se v primeru
odstranitve obstoječe stavbe, ki ima gradbeno ali uporabno dovoljenje,
in gradnje nove stavbe v enakih tlorisnih in višinskih gabaritih in pri
enaki legi stavbe lahko odmiki tudi manjši in brez soglasja lastnikov
mejnih zemljišč. |
|
(7)
Najmanjši odmik novih objektov od javne ceste mora biti v skladu s
predpisi o javnih cestah in varnosti prometa na njih. V soglasju z
upravljavci cest je možno odstopanje, kadar morajo stavbe slediti
obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja ali kadar
gre za naselja, za katera veljajo pogoji varstva kulturne dediščine. |
|
(8)
Medposestne ograje se praviloma postavijo na mejo zemljiških parcel obeh
lastnikov, s čimer morata lastnika mejnih parcel soglašati. Če se
lastnika sosednjih zemljišč ne sporazumeta, mora biti ograja od
sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 0,5 m. |
|
(9)
Za postavitev ograj in opornih zidov ob javnih cestah je treba pridobiti
soglasje upravljavcev, ki določijo ustrezne odmike in višine, da ne
ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev. |
|
(10)
Gradnja stavbe na parcelno mejo je dopustna, če je izpolnjen vsaj eden
od naslednjih pogojev: |
|
·
gre za tip gradnje v strnjenem nizu ali gruči ali kadar je način gradnje
na parcelno mejo značilen za naselje,
|
|
·
je taka gradnja določena z regulacijskimi črtami ali
|
|
·
gre za koncept tradicionalne tlorisne zasnove, načrtovana novogradnja pa
ne poslabšuje bivalnih in funkcionalnih pogojev v okolici.
|
|
(10)
Na obrtnih, proizvodnih in skladiščnih območjih morajo biti nove stavbe
od meje sosednjih gradbenih parcel oddaljene najmanj 3,0 m, če je
zagotovljena najmanj 5,0 m široka skupna požarna pot med dvema
sosednjima gradbenima parcelama, sicer je odmik od sosednje gradbene
parcele 5,0 m oziroma skladen s predpisi o požarni varnosti v stavbah in
predpisi o požarnovarnostnih odmikih ali požarnih ločitvah za druge
objekte. |
|
|
|
3.5. Velikost objektov ali prostorskih
ureditev |
|
|
|
20. člen
|
|
(določanje
velikosti objektov) |
|
(1)
Merila za določanje velikosti objektov so opredeljena s: |
|
·
faktorjem izrabe gradbene parcele (FI),
|
|
·
faktorjem zazidanosti gradbene parcele (FZ),
|
|
·
faktorjem zelenih površin (FZP) na gradbeni parceli oziroma z
|
|
·
višino objektov (V), opredeljeno v metrih, ali s številom etaž.
|
|
(2)
Velikost objektov določajo tudi ukrepi za zagotavljanje
požarnovarnostnih odmikov, ki omogočajo dostop gasilskih vozil v skladu
s SIST DIN 14090 oziroma ločitev zaradi omejevanja širjenja požara na
sosednje objekte. |
|
(3)
Kadar za gradnjo objektov višina s tem odlokom ni natančno določena,
velja: |
|
·
da je treba v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati
podrobno utemeljitev, ki bo dokazala, da je objekt višinsko skladen s
sosednjimi objekti in s celotnim naseljem;
|
|
·
da se višina objektov v uličnem nizu EUP lahko poveča do višine kapi
sosednje višje stavbe.
|
|
(4)
Velikost rekonstruiranega ali nadomestnega objekta in drugi pogoji
gradnje se določijo na osnovi meril in pogojev, ki veljajo za
novogradnje. |
|
(5)
Kadar je obstoječa zazidanost (FZ) ali izraba gradbene parcele (FI)
večja od zazidanosti ali izrabe gradbene parcele, določene s tem
odlokom, so na obstoječih objektih dopustni le rekonstrukcije brez
povečanja površine objektov, vzdrževanje objektov in odstranitev
objektov (z novogradnjo do velikosti obstoječega obsega/odstranjenega
objekta) ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih
parkirnih mest. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod ravnjo
terena. |
|
(6)
Kadar je s tem odlokom določena obvezna višina objektov, se poleg določb
o obvezni višini objektov uporabljajo še določbe o FZ in FZP. Kadar pa s
tem odlokom višina objektov ni določena oziroma je določena kot dopustna
višina, se FI, FZ in FZP uporabljajo v skladu s podrobnimi določbami
tega odloka za EUP. |
|
(7)
Površine pri izračunu FZP, kot so ozelenjena parkirišča, niso del
zelenih površin. |
|
|
|
3.6. Oblikovanje objektov |
|
|
|
21. člen
|
|
(oblikovanje
objektov) |
|
(1) Vsi objekti in prostorske
ureditve se
praviloma prilagajajo kakovostnim objektom
tradicionalne stavbne dediščine oziroma sodobnim kakovostnim objektom in
ureditvam v EUP po stavbnih volumnih, višini in regulacijskih črtah,
naklonu streh in smereh slemen, barvi, materialu in teksturi streh in
fasad, načinu ureditve odprtega prostora z ograjevanjem, opornimi
zidovi, urbano opremo in drugih oblikovnih značilnostih prostora.
Skladnost s tem določilom mora biti obrazložena in utemeljena v
projektni dokumentaciji. |
|
(2)
Vsi objekti na gradbeni parceli morajo biti medsebojno oblikovno
usklajeni. |
|
(3)
Pri dozidavi in nadzidavi obstoječega objekta je treba zagotoviti
skladnost celotne podobe objekta, zlasti glede gabaritov, oblikovanja
strehe in fasade ter izbora materialov. |
|
(4)
Barve kritin (izjeme so ravne strehe) naj bodo opečne barve in ne smejo
biti odsevajoče. Priporočljiva kritina je opečni korec. Na objektih, ki
so v območjih naselbinske kulturne dediščine, se za kritino na strehah
plitkega naklona uporabi gladek opečni polkrožni korec, na strehah z
naklonom, večjim od 40, pa opečni zareznik ali bobrovec, kamnite skrle
ter zgodovinsko izpričana slama. |
|
(5) Osvetlitev podstrešnih
prostorov je dovoljena s strešnimi okni in drugimi oblikami odpiranja
strešin, ki višinsko ne izstopajo iz osnovne strešine. Nove frčade niso
dopustne. Dopustne so le obstoječe frčade, ki se lahko vzdržujejo v
skladu s tradicionalno obliko, razporejene osno na odprtine, krite z
dvokapno strešico in zidcem ob straneh. Sončni zbiralniki ne smejo
presegati slemena streh in morajo biti postavljeni poravnano s strešino.
Pri umeščanju stavb v nagnjen teren se smer slemena stavb, ki se
uvrščajo med manj zahtevne in zahtevne objekte, orientira vzporedno s
plastnicami, razen kadar je prevladujoč
vzorec (več kot 50 % objektov v EUP) smeri slemen prečno na plastnice. |
|
(6)
Pri oblikovanju fasad je glede oblikovanja arhitekturnih elementov na
fasadi, kot so členitev, barve in materiali fasad, okna, slopi oziroma
stebri, nadstreški, balkoni, ograje ipd., treba smiselno upoštevati
kakovostne objekte tradicionalne stavbne dediščine v prostorski enoti.
Na fasadah se dovoli uporaba svetlih barv v spektru belih, sivih,
pastelnih barv in barv zemeljskega tona. Dopustni so fasadni poudarki v
močnejših barvnih tonih do 25 % fasadne površine. Prepovedana je uporaba
barv, ki se v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko
rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo, temno oziroma
turkizno modra). Poslikave fasad niso dopustne, izjeme so sakralni
objekti, gasilski domovi, objekti za kulturne dejavnosti in drugi
objekti simbolnih pomenov. |
|
(7) V
območjih naselbinske kulturne dediščine bo pristojna služba za varstvo
kulturne dediščine izdelala barvno študijo za objekte s statusom
kulturnega spomenika, ki bo tudi podlaga za izdajo soglasja o
ustreznosti izbora barve fasade. Pristojna služba za varstvo kulturne
dediščine izdaja soglasje o ustreznosti izbora barve fasade tudi za vse
ostale objekte znotraj območja naselbinske kulturne dediščine. |
|
(8)
Barva fasad objektov se določi v OPPN oziroma v projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja.
|
|
(9)
Ob javnih površinah, kot so pomembnejše ceste in ulice ter parki, trgi,
igrišča, je prepovedano načrtovati servisne in manipulacijske dele
objekta. |
|
(10)
Na objektih, ki mejijo na javne površine, je na osnovi soglasja
upravljavca javne površine dopustno graditi napušče, nadstrešnice in
konzolno oblikovane stavbne dele (balkoni, lože), ki presegajo gradbeno
linijo pritličja in lahko segajo tudi nad javno površino s konzolnim
previsom. Previsni del je lahko širok do 1,2 m, najmanj 4,2 m nad koto
pritličja. |
|
(11)
Zaželeno je, da se na proizvodnih, poslovnih, trgovskih in športnih
objektih uredi zelena streha ali umesti fotovoltaika. Izjema so strehe,
ki so zaradi tehnološkega procesa oblikovane tako, da to ni možno. |
|
(12)
Elektro omarice, omarice plinskih ali telekomunikacijskih napeljav in
drugih tehničnih napeljav je treba namestiti tako, da so javno dostopne
in da praviloma niso nameščene na uličnih fasadah objektov. |
|
|
|
22. člen
|
|
(ureditev okolice
objektov s pritličjem v javni rabi) |
|
(1)
Ob nestanovanjski stavbi, namenjeni javni rabi, ali večstanovanjski
stavbi s pritličjem v javni rabi je treba prostor med stavbo in javno
površino (v nadaljnjem besedilu: predprostor stavbe) urediti tako, da s
predprostori sosednjih stavb tvori usklajeno celoto. |
|
(2)
Za projekt zunanje ureditve predprostora stavbe iz prvega odstavka tega
člena je treba v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti
soglasje služb občinske uprave, pristojnih za urejanje prostora in za
gospodarske javne službe.
|
|
|
|
23. člen
|
|
(oblikovanje
višinskih razlik stavbnega zemljišča) |
|
(1)
Zunanja ureditev objekta na nagnjenem terenu mora biti zasnovana tako,
da se prilagaja terenu. Izvedbe platojev z nasipi in useki niso
dopustne, razen če so nujne za funkcioniranje stavbe (na primer dovoz,
dostop, parkiranje).
|
|
(2)
Višinske razlike na stavbnem zemljišču je treba premostiti s travnatimi
brežinami. Višinske razlike se lahko premostijo tudi s podpornimi zidovi
ali škarpami do višine 1,50 m. Podporni zid ali škarpa sta lahko tudi
višja od 1,50 m, kadar obstaja nevarnost rušenja terena: v tem primeru
mora biti podporni zid ali škarpa izvedena v kaskadah, na osnovi
geotehnične preveritve izjemoma tudi brez kaskad. |
|
(3)
Podporni zidovi ali škarpe morajo biti obloženi z lokalnim kamnom ali
vsaj delno ozelenjeni. |
|
|
|
3.7. Parcelacija stavbnih zemljišč |
|
|
|
24. člen
|
|
(velikost in
oblika gradbene parcele) |
|
(1)
Pri določitvi gradbenih parcel je treba upoštevati: |
|
·
namembnost in velikost objekta na parceli s potrebnimi površinami za
njegovo uporabo in vzdrževanje (vrsta objekta in načrtovana dejavnost,
dostop do javne ceste, parkirna mesta, utrjene površine in funkcionalno
zelenje);
|
|
·
prostorske izvedbene pogoje glede lege, velikosti objektov ali
prostorskih ureditev in glede oblikovanja objektov;
|
|
·
prostorske izvedbene pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;
|
|
·
položaj, namembnost in velikost novih gradbenih parcel v odnosu do
obstoječih parcel;
|
|
·
namembnost in velikost javnih površin, prometnih površin in komunalnih
koridorjev ter njihovo vzdrževanje;
|
|
·
zdravstveno tehnične zahteve (odmik od sosednjega objekta, vpliv bližnje
okolice, osončenje, prevetritev, intervencijske poti);
|
|
(2)
Velikost in oblika gradbene parcele morata glede na lastnosti
predvidenega objekta izpolnjevati prostorske izvedbene pogoje po tem
odloku (FZ, FZP, FI, odmike od parcelnih mej, regulacijskih črt ipd.) in
pogoje, določene z drugimi predpisi. |
|
(3) V
primeru, ko gradbena parcela leži v dveh EUP, za gradnjo tega objekta
veljajo določila za tisto EUP, v kateri leži večji del gradbene parcele.
To določilo se lahko uporabi le v primerih, ko je načrtovani objekt
dovoljen v obeh EUP. |
|
(4) V
primeru, da velikost gradbene parcele ni posebej določena v posebnih
določbah, velja: |
|
·
najmanjša velikost gradbene parcele za prostostoječo stanovanjsko
gradnjo SS in SSe znaša 500 m2;
|
|
·
najmanjša velikost gradbene parcele za polovico dvojčka v SS in SSe
znaša 400 m2;
|
|
·
najmanjša velikost gradbene parcele za strnjeno stanovanjsko gradnjo SSs
znaša 200 m2 za en objekt v nizu;
|
|
·
največja velikost pravokotne gradbene parcele za prostostoječo
stanovanjsko gradnjo SS in SSe na območju naselij Divača in Senožeče
znaša 800 m2, v preostalih naseljih občine pa 1000 m2, za parcele
nepravilnih oblik pa v Divači in Senožečah 1000 m2, v ostalih naseljih
pa 1250 m2 – enako za polovico dvojčkov;
|
|
·
največja velikost gradbene parcele za stanovanjski objekt v območju SK
je 800 m2 za pravilne in 1000 m2 za nepravilne oblike;
|
|
·
največja velikost gradbene parcele na območju razpršene poselitve znaša
500 m2 ali površina stavbišča vseh zakonito zgrajenih manj zahtevnih in
nezahtevnih stavb pred sprejemom tega odloka, pomnoženo s faktorjem 4
(velja večja določena vrednost).
|
|
(5)
Pri načrtovanih gradnjah na terenu v naklonu, večjem od 10 %, se
najmanjša velikost gradbene parcele, ki jo določa prejšnji odstavek,
poveča za odstotek povprečnega naklona gradbene parcele. |
|
(6)
Delitev zemljiških parcel, ki predstavljajo gradbene parcele obstoječih
objektov (zazidana stavbna zemljišča), je dovoljena le v primeru, če
nova zemljiška parcela obstoječega objekta ustreza pogojem za velikost
in oblikovanje gradbene parcele v skladu z določili tega odloka. |
|
(7)
Delitev zemljiških parcel stavbnih zemljišč je dopustna, kadar se lahko
s parcelacijo oblikuje več zemljiških parcel, ki ustrezajo pogojem za
velikost in oblikovanje novih gradbenih parcel v skladu z določili tega
odloka. Pri določanju gradbene parcele ni dopustno oddeliti nezazidanih
stavbnih zemljišč, ki po merilih tega odloka ne ustrezajo kriterijem
samostojne gradbene parcele. |
|
(8) V
primeru ko ta odlok določa največjo dopustno velikost gradbene parcele,
z delitvijo parcel pa ni mogoče tvoriti dveh novih gradbenih parcel po
merilih tega odloka, se določilo o največji dovoljeni velikosti gradbene
parcele ne upošteva. |
|
(9)
Ne glede na zgoraj navedena določila je delitev parcel možna za potrebe
gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami gradnje javnega
infrastrukturnega objekta. |
|
(10)
Za obstoječe večstanovanjske objekte, ki jim gradbena parcela ni bila
določena, razpoložljivo zemljišče, ki predstavlja dejansko funkcionalno
zemljišče objekta v uporabi, pa ne omogoča oblikovanja gradbene parcele
v skladu z merili in pogoji, ki veljajo za nove večstanovanjske objekte,
se za njeno določitev ne upoštevajo določila odloka, ki se nanašajo na
FZ, FI, število parkirišč, igrišča, zelenice. Gradbena parcela se tem
objektom določi na osnovi upravnih dovoljenj za njihovo gradnjo, če ta
ne obstajajo oziroma gradbena parcela v njih ni bila določena, pa v
okviru dejansko razpoložljivih zemljišč, katerih površine ni dovoljeno
zmanjševati. |
|
(11)
Določila o najmanjši velikosti gradbene parcele ne veljajo za že
obstoječe manjše gradbene parcele, v tistih primerih, ko vse okoliške
zemljiške parcele že predstavljajo gradbene parcele obstoječih objektov. |
|
(12)
Pri rekonstrukciji, nadomestni gradnji, nadzidavi, dozidavi ali
spremembi namembnosti obstoječega objekta je ob upoštevanju ostalih
določil tega odloka velikost gradbene parcele lahko tudi manjša od
tiste, ki je določena v četrtem odstavku tega člena. |
|
(13)
Kadar je velikost gradbene parcele določena s tem odlokom, je dopustno
odstopanje do največ –10 % od navedene velikosti gradbene parcele. |
|
|
|
25. člen
|
|
(sprememba meja
ali površine gradbene parcele, na kateri stoji objekt) |
|
Gradbena parcela, na kateri stoji objekt, je lahko predmet parcelacije
le tedaj, če s parcelacijo povzročena sprememba meje ali površine
parcele ne povzroči kršitve s tem odlokom predpisanih prostorskih
izvedbenih pogojev, ki veljajo za objekt (FZ, FZP, FI, odmike od
parcelnih mej, regulacijskih črt, normativi za parkirne površine ipd). |
|
|
|
3.8. Nezahtevni in enostavni objekti,
začasni objekti, urbana oprema, gostinski vrtovi, bazne postaje in
amaterske radijske postaje |
|
|
|
26. člen
|
|
(skupna določila) |
|
(1)
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen in dopustno
lokacijo v posameznih namenskih rabah so določene v Prilogi 2: »Tabela
dovoljenih nezahtevnih in enostavnih objektov, začasnih objektov ter
urbane opreme po posameznih namenskih rabah« tega odloka. |
|
(2)
Če v tem odloku ni določeno drugače, se za dimenzioniranje in druge
pogoje gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov upoštevajo predpisi o
vrstah objektov glede na zahtevnost gradnje. |
|
(3)
Na parceli, namenjeni gradnji objekta, je dopustna največ ena majhna
stavba iste vrste, kar ne velja za garaže in nadstreške, ki se jih lahko
zgradi največ toliko, da ni presežena meja faktorja zazidanosti,
določenega s tem odlokom. Za eno- in dvostanovanjske objekte velja, da
skupna površina majhnih stavb ne sme presegati tlorisne površine
osnovnega objekta. |
|
(4)
Na parceli, namenjeni gradnji večstanovanjske stavbe, se lahko za vsako
stanovanje v njej zgradi največ po eno malo stavbo iste vrste, vendar
morata biti zagotovljena FZ in FZP. Gradnja majhnih stavb na parceli
mora biti organizirana, objekti pa morajo biti oblikovani po enotnem
projektu. |
|
(5)
Na območju občine je dopustna postavitev in gradnja samo tistih majhnih
stavb, objektov za rejo živali, pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov,
objektov za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost, ki so značilni
za prostor občine. |
|
(6)
Pri gradnji nezahtevnih in enostavnih objektov je treba upoštevati
naslednje splošne prostorske izvedbene pogoje: |
|
·
Namembnost: Namembnost enostavnih in nezahtevnih objektov naj dopolnjuje
namembnost obstoječe pozidave oziroma ne sme biti v nasprotju z
dejavnostmi, ki jih dovoljuje podrobna namenska raba prostora, določena
v prostorskem aktu.
|
|
·
Oblikovanje: Majhne stavbe, kot so garaža, drvarnica, lopa, uta,
senčnica, nadstrešek, letna kuhinja, pokrito skladišče za lesna gradiva,
savna, fitnes, zimski vrt, vetrolov in podobni objekti, s katerimi se
dopolnjuje obstoječo pozidavo ter pomožni kmetijski objekti na stavbnih
zemljiščih, morajo biti oblikovane skladno s pogoji, ki so predpisani za
osnovni objekt, h kateremu se gradijo, tako glede oblikovanja fasade in
strehe, zasnove gabaritov kot materialov. Dovoljena višina je samo
pritličje, brez kleti ali samo klet, kadar gre za te vrste objekt.
|
|
·
Materiali: Praviloma se uporabijo lokalno prisotni in značilni materiali
ter načini obdelave (kamen, les, zaglajen mineralni omet grobe ali
gladke teksture svetlih barv – beli, sivi, pastelni in nežni zemeljski
toni). Fasadna opeka ni dopustna. Pri odprtih objektih, kot so
nadstrešnice, ute in drvarnice, se pri konstrukciji uporabita les in
kamen. Nadstrešnice v območjih SSv, I, C in B so dopustne tudi v
kovinski izvedbi, če ni s tem odlokom predpisano drugače.
|
|
·
Streha: Naklon mora biti usklajen z naklonom strehe nad osnovno stavbo.
Izjemoma se streha lahko uredi kot ravna streha, zimski vrt ali enokapna
streha, če se s tem doseže skladnost pozidave na parceli (npr. če je
objekt z eno stranico prislonjen k terenu, fasadi, dvoriščnemu zidu
ipd.). Nad nadstreški je dopustna tudi prosojna kritina (v območjih SK,
samo pod pogojem, da objekt ne meji na javne površine). Če je objekt
prostostoječ, mora biti sleme obvezno v smeri daljše stranice objekta.
Čopi in strešne frčade niso dopustni.
|
|
·
Postavitev majhne stavbe ali kmetijskega objekta ne sme načenjati
vaškega roba ali ovirati manipulacije na dvorišču.
|
|
·
Pri oblikovanju pomožnih kmetijskih objektov, staj in čebelnjakov v
območjih z oznako K1 in K2 naj razmerje med stranicami, naklon strehe
ter kritina sledijo tradicionalni gradnji. Objekti naj bodo izvedeni iz
avtohtonih materialov. Za zunanji del objekta velja prepoved uporabe
neavtohtonih materialov (kot so na primer jeklo, pločevina, plastika),
razen za rastlinjake.
|
|
·
Pomožni objekti v javni rabi ter objekti in naprave urbane opreme so v
mestnem območju lahko oblikovani sodobneje, vendar z materiali in
oblikovnimi značilnostmi ne smejo kvariti splošnega videza.
|
|
·
Pri ograjevanju parcel naj se upoštevajo tip, material in višina ograj,
značilna za EUP. Posebni pogoji za oblikovanje so določeni v Prilogi 2
tega odloka.
|
|
(7)
Gradnja kioskov za prodajo časopisov (BTP do 20 m2) je dopustna na
javnih površinah za pešce tako, da ne ovirajo gibanja pešcev ter
vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov, in na drugih
zelenih površinah (ZD), ki so dostopne neposredno z javnih površin.
Kioske za prodajo sadja in zelenjave je dopustno namestiti na javnih
površinah, kadar v oddaljenosti 300 m ni trgovine z enakim programom. |
|
(8)
Ekološki otoki morajo biti na celotnem območju občine enako oblikovani
in postavljeni na prometno dostopna in vizualno neizpostavljena mesta. |
|
(9)
Rezervoarji za utekočinjeni naftni plin ali nafto se prednostno izvedejo
v vkopani izvedbi. Od meje sosednjih zemljišč in od obstoječih objektov
morajo biti odmaknjeni skladno s predpisi o utekočinjenem naftnem plinu,
vendar ne manj kot 1,5 m. Za manjši odmik, ki je skladen s prej
omenjenim predpisom, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno
soglasje lastnika sosednjega zemljišča. |
|
(10)
Turistično in drugo obvestilno signalizacijo je praviloma dopustno
nameščati le na javnih površinah. |
|
(11)
V primeru prenehanja veljavnosti Uredbe o razvrščanju objektov glede na
zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13 in 26/13) ali njene
bistvene spremembe se za potrebe tega odloka še naprej smiselno
uporablja, razen če bi bila nova ali spremenjena ureditev po uredbi za
investitorja ugodnejša. |
|
|
|
27. člen
|
|
(začasni objekti) |
|
(1)
Pri postavitvah začasnih objektov ne sme biti oviran peš promet.
Zagotovljen mora biti osnovni prehod, ki znaša najmanj 2,00 m oziroma
2/3 širine pločnika. Postavitve začasnih objektov niso dopustne v glavni
hojnici peš prehodov, stopnišč, klančin in ne na podestih stopnišč in
klančin. |
|
(2)
Postavitev začasnega objekta ne sme povzročiti poškodb na javnih
zelenicah ter drugih površinah in objektih. |
|
(3)
Postavitev začasnih objektov za prireditve, kar vključuje tudi začasne
objekte pod zaporedno številko 24: Začasni objekti iz Priloge 2: »Tabela
dovoljenih nezahtevnih in enostavnih objektov, začasnih objektov ter
urbane opreme po posameznih namenskih rabah« tega odloka, mora biti
skladna s programom prireditve in je dopustna le za čas prireditve, kar
ugotavlja in potrdi pristojna služba občinske uprave za gospodarske
javne službe in infrastrukturo. Začasni objekt, namenjen sezonski
turistični ponudbi ali prireditvi, se lahko postavi le za določen čas in
na določeno lokacijo, kar potrdi pristojna služba občinske uprave za
gospodarske javne službe in infrastrukturo. |
|
(4)
Objekti iz tretjega odstavka tega člena se lahko postavijo na
zemljiščih, ki so prometno dostopna, priključeni morajo biti na
razpoložljive že obstoječe priključke objektov javne gospodarske
infrastrukture. Praviloma se postavijo v središčih naselij, ob objektih,
namenjenih turistični dejavnosti, in na območjih za športne,
rekreacijske in kulturne prireditve. |
|
(5)
Postavitev stojnic za sezonsko prodajo je dopustna le za določen čas v
območjih strnjenih naselij, kar potrdi pristojna služba občinske uprave
za gospodarske javne službe in infrastrukturo. |
|
|
|
28. člen
|
|
(urbana oprema
ter objekti in naprave za oglaševanje) |
|
(1)
Urbana in mikrourbana oprema oziroma objekti in predmeti, ki urejajo
javne površine, morajo biti v naselju ali delu naselja enotni. |
|
(2)
Urbana oprema, turistične oznake ter objekti za oglaševanje morajo biti
postavljeni tako, da dopolnjujejo javni prostor, ne zastirajo značilnih
pogledov in ne ovirajo gibanja pešcev ter vzdrževanja komunalnih naprav
in prometnih objektov. |
|
(3)
Pri postavitvi urbane opreme na javnih površinah je treba pridobiti
soglasje pristojne službe občinske uprave. |
|
(4)
Nadstrešnice morajo biti dvignjene najmanj 2,50 m nad pločnikom oziroma
pohodno površino.
|
|
(5) V
občini se oglašuje na objektih za oglaševanje in objektih za oglaševanje
za lastne potrebe, obvešča pa na objektih za obveščanje ter s turistično
in drugo obvestilno signalizacijo. |
|
(6)
Objekte za oglaševanje, oglaševanje za lastne potrebe ter obveščanje je
dopustno postavljati v skladu z določili posebnega odloka o oglaševanju,
ki ga sprejme Občina Divača. |
|
(7)
Veliki ploskovni objekti za oglaševanje površine nad 18 m2 so dovoljeni
samo na obstoječih lokacijah. |
|
(8)
Veliki ploskovni objekti za oglaševanje površine do 18 m2 so dovoljeni
na območjih stavbnih zemljišč v namenski rabah IP, IG, BD in E. |
|
(9)
Umeščanje plakatnih stebrov in panojev s površino do 4 m2, svetlobnih
vitrin ter volumskih objektov za oglaševanje je dovoljeno na območjih
stavbnih zemljišč, pod pogoji iz predpisa, navedenega v šestem odstavku
tega člena. |
|
(10)
Objektov za oglaševanje ni dopustno postavljati: |
|
·
v območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč (K1, K2, G);
|
|
·
v območju površinskih voda (VC) in v območju vodne infrastrukture (VI);
|
|
·
v območjih površin razpršene poselitve (A);
|
|
·
izven naselij;
|
|
·
na zunanji strani konstrukcij in ograj podvozov, nadvozov in mostov;
|
|
·
na zemljiščih in objektih, ki so varovani s predpisi s področja varstva
kulturne dediščine in ohranjanja narave, pa le s soglasjem organov,
pristojnih za varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave;
|
|
·
na lokacije, ki niso v skladu s cestnoprometnimi predpisi in
predstavljajo nevarnost za cestni promet.
|
|
(11)
Objekti za oglaševanje so dopustni takrat, kadar se začasno namestijo: |
|
·
na gradbenih ograjah objektov, za katere je že izdano gradbeno
dovoljenje;
|
|
·
na površinah v naselju, ki niso varovane s posebnimi predpisi, če gre za
začasno postavitev, namenjeno oglaševanju v času prireditev in volilne
kampanje.
|
|
(12)
Oglaševanje za lastne potrebe je dopustno na stavbah v vseh EUP in na
gradbenih parcelah stavb, v katerih se opravlja dejavnost. Na teh
objektih in površinah je dopustno oglaševati z: |
|
·
napisom firme,
|
|
·
znakom firme,
|
|
·
nalepkami,
|
|
·
zastavami in
|
|
·
simboli firme, izdelka, storitve in podobnim.
|
|
|
|
29. člen
|
|
(gostinski
vrtovi) |
|
(1)
Gostinske vrtove na javnih površinah je dopustno postaviti na osnovi
soglasja organa Občine Divača, pristojnega za urejanje javnih površin.
Gostinski vrtovi na javnih površinah, ki niso povezani z obstoječim
gostinskim obratom, morajo biti urejeni kot funkcionalna celota s
točilno mizo in priključeni na potrebne komunalne vode. |
|
(2)
Gostinske vrtove na zasebnih površinah je dopustno postaviti na osnovi
dovoljenja za osnovno dejavnost in pod pogojem, da so zagotovljena
parkirna mesta za osnovno dejavnost in za kapacitete gostinskega vrta v
skladu z določbami tega odloka. |
|
(3)
Vsi elementi opreme gostinskega vrta morajo biti premakljivi, da se v
primeru intervencije lahko odstranijo. |
|
(4)
Za zaščito pred soncem se uporabljajo senčniki. Dopustni so tudi
nadstreški, izvedeni v rahlem naklonu (do 10 stopinj). Pri posameznem
objektu morajo biti oblikovno usklajeni z ostalimi dodatki (markizami).
Iz nadstreškov mora biti urejen odtok padavinske vode. |
|
|
|
30. člen
|
|
(bazne postaje in
amaterske radijske postaje) |
|
(1)
Bazna postaja mora izpolnjevati naslednje pogoje: |
|
·
antenski drog je lahko visok največ 10,00 m nad višino strehe objekta;
|
|
·
pri antenskih nosilcih na antenskem drogu, postavljenem na objekt, mora
biti spodnji rob najnižje antene najmanj 1,50 m od strešine, pri
antenskih nosilcih, pritrjenih na steber, mora biti spodnji rob najnižje
antene najmanj 5,00 m od terena in najmanj 1,50 m od strešine, če je
steber postavljen na objekt, pri antenskih nosilcih, pritrjenih na
vertikalno površino stavbe, pa sme biti največja dolžina antene 1,50 m;
|
|
·
prostor z elektronsko komunikacijsko opremo je lahko samo v
nestanovanjski stavbi, in sicer v tistem delu, ki ni namenjen javni rabi
oziroma v katerem se ne zadržujejo ljudje; če je to zabojnik, je lahko
postavljen ob drogovih, stebrih ali stolpih, njegova BTP pa je lahko do
30,00 m2.
|
|
(2)
Bazne postaje in amaterske radijske postaje je dopustno graditi v skladu
z določbami tega člena v objektu ali na njem. |
|
(3)
Bazne postaje iz prvega odstavka tega člena je treba izvesti tako, da so
vizualno zakrite oziroma vključene v objekt, razen v EUP z namensko rabo
IP, IG, IK, BD, E, T, O, PC, PŽ, PL ali LN. |
|
(4)
Baznih postaj iz prvega odstavka tega člena ni dopustno graditi v EUP z
namensko rabo SS, SSe, SSs, SSv, SK, SB, CU, CDi, CDk, CDz, CDu, CDo,
ZP, ZS, ZD, ZK, Ask, Abt, VC, VI ali K1 . |
|
(5)
Amaterskih radijskih postaj ni dopustno graditi v EUP z namenskimi
rabami SS, SSe, SSs, SSv, SK, SB, CU, CDi, CDk, CDz, CDu, CDo, ZP, ZS,
ZD, ZK, Ask, Abt, VC, VI ali K1. |
|
(6)
Telekomunikacijskih anten in oddajnikov, katerih uporabni signal ne
pokriva več kakor 100,00 m pasu okoli oddajne točke, ni dopustno graditi
v EUP z namenskimi rabami ZP, ZS, ZD, ZK, VC in VI. |
|
(7)
Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja baznih postaj in amaterskih
radijskih postaj je treba upoštevati predpise s področja elektronskih
komunikacij in elektromagnetnega sevanja. |
|
|
|
3.9. Zelene površine |
|
|
|
31. člen
|
|
(velikost in
urejanje in oblikovanje zelenih površin) |
|
(1)
Za vsako novo stanovanje v večstanovanjski stavbi je treba zagotoviti
najmanj 15 m2 zelenih površin. |
|
(2) V
stanovanjskih objektih za posebne namene (SB) je treba na vsako posteljo
zagotoviti najmanj 8 m2 zelenih površin. |
|
(3)
Če na gradbeni parceli večstanovanjskega objekta ni prostorskih možnosti
za zagotovitev zadostnih zelenih površin, mora investitor manjkajoče
zelene površine, razen površin za mlajše otroke (7,5 m2 na stanovanje),
zagotoviti na drugi ustrezni lokaciji, ki je od stavbe oddaljena največ
200 m, tako, da bo stanovalcem omogočena njena trajna uporaba. |
|
(4)
Zasaditev površin v javni rabi je treba izvajati s funkcionalnimi
drevesi ali soliterji. Izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere
in varnostno zdravstvene zahteve.
|
|
(5)
Ob izvajanju gradbenih del v vplivnem območju dreves, ki se na gradbeni
parceli ohranjajo, je treba izdelati načrt zavarovanja obstoječih
dreves. |
|
(6)
Pogoji za gradnjo v vplivnem območju obstoječih in načrtovanih dreves in
ostale vegetacije:
|
|
·
v primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno
kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad
koreninskim sistemom; zadostna odprtina za prehajanje zraka in vode je ø
2,0 m;
|
|
·
odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je praviloma 2,0 m.
|
|
(7)
Obstoječe drevorede je treba ohranjati. Če to zaradi tehničnih ali
varnostnih zahtev ni možno, jih je treba nadomestiti oziroma sanirati. |
|
(8)
Na vseh območjih se ohranja čim več obstoječe vegetacije, pri novih
zasaditvah pa se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne
vrste listavcev. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti
oziroma preglednosti. V okolici javnih objektov je prepovedano
uporabljati visoko alergene vrste in vrste rastlin, ki imajo strupene
plodove ali druge dele. |
|
(9)
Ohranjajo naj se ekstenzivni sadovnjaki in stara drevesa z dupli.
Uvajajo naj se stare avtohtone sorte sadnega drevja. |
|
(10)
Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih
del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po
končani gradnji pa sanirati poškodbe, odstraniti začasne objekte in
naprave in odvečni gradbeni material ter urediti okolico. |
|
(11)
Na območjih kmetijskih zemljišč je treba obstoječa drevesa in živice
ohranjati. Na območju naselja se drevesna vegetacija v čim večji meri
ohranja. Če obstoječih dreves in živic zaradi tehničnih ali varnostnih
zahtev ni možno ohranjati, jih je treba nadomestiti ob upoštevanju
vrstne sestave in razmestitve vegetacije pred odstranitvijo ali pa
zasaditev izvajati skladno z zasaditvenim načrtom v okviru posameznih
prostorskih ureditev. |
|
(12)
Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora
upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve, zato je
priporočena uporaba vrst, ki dobro prenašajo klimo, zmrzal in sušo ter
sol. Osnovni pogoji so: |
|
·
na javnih površinah, zlasti v parkih in na otroških igriščih, ni
dopustna uporaba strupenih in poudarjeno alergenih rastlin;
|
|
·
pri drevesnih vrstah je prepovedana uporaba krhkih, lomljivih vrst in
vrst, ki so poudarjeno občutljive za rastlinske bolezni ali škodljivce;
|
|
·
na ekološko pomembnih območjih in v območjih naravnih vrednot je
dopustna le avtohtona vegetacija;
|
|
·
uporaba eksotičnih vrst je dopustna le v izjemnih primerih, in sicer na
parkovnih površinah in v okviru zelenic ob javnih objektih posebnega
pomena.
|
|
|
|
3.10. Javne površine |
|
|
|
32. člen
|
|
(objekti v javni
rabi in javne površine)
|
|
(1)
Objekte v javni rabi definirajo predpisi s področja graditve objektov.
Glede na vrsto objektov in način rabe se delijo na javne površine in na
nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi. |
|
(2)
Javne površine so površine, katerih raba je pod enakimi pogoji namenjena
vsem. Vključujejo predvsem železnice, javne ceste, javne poti, trge,
otroška igrišča, parkirišča, pokopališča, parke, zelenice ter
rekreacijske in športne površine.
|
|
(3)
Na površinah, ki imajo poleg osnovne namembnosti tudi funkcijo javne
površine, lahko Občina določi služnost rabe v javno korist. Površine, na
katerih se določi služnost rabe v javno korist, so predvsem pasaže,
arkade, pešpoti, peš prehodi in podobno. |
|
(4)
Obstoječe stavbe in njihove parcele, namenjene gradnji, ki so znotraj
območja javnih površin, so iz javnih površin izvzete. |
|
(5)
Javne površine se ob naravnih in drugih nesrečah lahko uporabijo kot
območja za umik, evakuacijo, nastanitev in kot območja za zbiranje
reševalnih ekip. |
|
|
|
3.11. Razpršena gradnja |
|
|
|
33. člen
|
|
(dopustna gradnja
in drugi posegi)
|
|
(1)
Objekti razpršene gradnje so vsi zakonito zgrajeni objekti izven
stavbnih zemljišč na kmetijskih zemljiščih K1 in K2 ter gozdnih
zemljiščih G. |
|
(2)
Objekti razpršene gradnje iz prvega odstavka tega člena so prikazani kot
stavbišča na Karti 3: »Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne
oziroma podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev«. |
|
(3)
Stavbišča razpršene gradnje so evidentirana na osnovi podatkov katastra
stavb. |
|
(4)
Na obstoječem zakonito zgrajenem objektu razpršene gradnje oziroma na
njegovi parceli, namenjeni gradnji, so za izboljšanje bivalnega
standarda dopustne naslednje vrste gradenj: |
|
·
rekonstrukcija, dozidava, nadzidava objekta do 20 % povečanja BTP;
|
|
·
gradnja novega objekta na stavbišču poprej odstranjenega objekta; novi
objekt po velikosti lahko presega odstranjeni objekt do 20 % BTP;
|
|
·
sprememba namembnosti;
|
|
·
vzdrževanje objekta;
|
|
·
odstranitev objekta.
|
|
(5)
Gradnje iz četrtega odstavka tega člena so dopustne samo kot enkratni
poseg na posamičnih obstoječih objektih razpršene gradnje. |
|
(6)
Dopustne so spremembe namembnosti zakonito zgrajenih objektov v: |
|
·
11100 Enostanovanjske stavbe;
|
|
·
11210 Dvostanovanjske stavbe;
|
|
·
12112 Gostilne, restavracije (do 250,00 m2 BTP objekta ali dela
objekta); bifeji, točilnice, bari (do 35,00 m2 BTP dela objekta);
|
|
·
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: do 200,00 m2 BTP objekta ali dela
objekta;
|
|
·
12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo;
|
|
·
12712 Stavbe za rejo živali;
|
|
·
12713 Stavbe za spravilo pridelka;
|
|
·
12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe;
|
|
·
12510 Industrijske stavbe: samo delavnice (do 200,00 m2 BTP objekta ali
dela objekta);
|
|
·
dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu s predpisi o vrsti, obsegu in
pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
|
|
(7)
Če obstoječi zakonito zgrajeni objekt ni vrisan na karti iz drugega
odstavka tega člena, zanj veljajo enake določbe kot za vrisane objekte. |
|
(8)
Če obstoječi zakonito zgrajeni objekt nima določene parcele, namenjene
gradnji, se za določitev uporabijo določbe 12. člena tega odloka. |
|
(9)
Na območju razpršene gradnje je v okviru gradbene parcele, določene v
gradbenem dovoljenju oziroma na stavbnem zemljišču v velikosti 2,5-krat
stavbišča, dovoljeno postaviti največ po eno istovrstno stavbo iz
skupine majhne stavbe ali skupine majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe
pozidave v skladu z uredbo, ki ureja razvrščanje objektov glede na
zahtevnost gradnje. |
|
(10)
Dopustnost gradnje enostavnih in/ali nezahtevnih objektov se izvaja z
upoštevanjem Priloge 2: »Tabela dovoljenih nezahtevnih in enostavnih
objektov, začasnih objektov ter urbane opreme po posameznih namenskih
rabah« tega odloka, za namensko rabo »Ask – površine podeželske
razpršene poselitve«. |
|
|
|
3.12. Prometna infrastruktura |
|
|
|
34. člen
|
|
(gradnja in
urejanje cest) |
|
(1)
Gradnja mostov in cest mora biti takšna, da ne posega v pretočni profil,
zagotovljena pa mora biti varnost objektov pred visokimi vodami z
zagotovljeno osnovno varnostno višino. |
|
(2)
Avtobusna postajališča morajo biti urejena izven vozišča javnih cest in
v skladu s predpisi o tehničnih normativih in najnižjih pogojih, ki jih
morajo izpolnjevati avtobusna postajališča. |
|
(3) V
naseljih je ob lokalnih cestah treba izvesti hodnike za pešce in javno
razsvetljavo.
|
|
(4)
Obvezna je gradnja pločnikov ob lokalnih zbirnih cestah, praviloma pa se
pločniki gradijo ob vseh lokalnih cestah. Obvezna je tudi gradnja
pločnikov ob javnih cestah, ki vodijo do objektov družbene javne
infrastrukture, pri čemer se prioritetno zagotovijo pločniki do vrtcev
in osnovnih šol. |
|
(5)
Dimenzija tipskega prečnega profila cestišča se določi za vrsto ceste,
prometno obremenitev in projektno hitrost v skladu s pravilnikom o
projektiranju cest. Najmanjša širina enosmerne kolesarske steze znaša
1,50 m in dvosmerne kolesarske steze 2,50 m. Najmanjša širina pločnika
znaša 1,20 m. |
|
(6)
Dimenzijo tipskega prečnega profila cestišča iz prejšnjega odstavka tega
člena je mogoče zmanjšati v primeru, če gradnjo prometnih površin
onemogoča zakonito zgrajen objekt, ki ga ni mogoče ali smiselno
porušiti. V primeru zmanjšanja elementov prečnega profila se najprej v
sprejemljivem obsegu zmanjša širina cestišča, potem kolesarske steze in
nazadnje pločnika. |
|
(7)
Tranzitni potek avtoceste (Ljubljana–Trst) mora imeti možnost širitve za
en vozni pas na vsako stran. |
|
(8)
Upravljavec AC ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za
nova poselitvena območja (spremenjene rabe), določena s tem OPN – to je
obveznost lokalne skupnosti oziroma investitorjev novih posegov. |
|
(9)
Na delih cest, preko katerih se vrši masovna selitev dvoživk v času
razmnoževanja in priprave na zimovanje, naj se v primeru rekonstrukcije
ali investicijsko vzdrževalnih del načrtujejo ustrezni prehodi za
dvoživke. To velja predvsem za rekonstrukcijo ceste na Senožeški ravni
(med Razdrtim in Senožečami), kjer je znano, da se v času selitve
pojavljajo dvoživke. |
|
|
|
35. člen
|
|
(varovalni pasovi
prometne infrastrukture) |
|
(1)
Širine varovalnih pasov državnih cest so določene v predpisih s področja
urejanja javnih cest. |
|
(2)
Širine varovalnih pasov lokalnih cest so določene v občinskem predpisu s
področja urejanja javnih cest. |
|
(3)
Varovalni pas ceste ali poti iz prvega in drugega odstavka tega člena se
meri od zunanjega roba cestnega sveta obojestransko. |
|
(4)
Širine varovalnih pasov železniških prog so določene v predpisih s
področja urejanja železniškega prometa. |
|
(5)
V varovalnih pasovih prometnih omrežij je dopustna gradnja objektov in
naprav v skladu z določbami tega odloka in drugih predpisov ter na
osnovi pogojev in soglasja pristojnega upravljavca gospodarske javne
službe. |
|
(6)
Posegi v varovalni pas prometnega omrežja ne smejo ovirati gradnje,
obratovanja ali vzdrževanja prometnega omrežja. |
|
(7) V
varovalnem pasu AC ni dovoljeno postavljati tabel, napisov in drugih
objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje ali oglaševanje. |
|
|
|
3.13. Parkirna in garažna mesta |
|
|
|
36. člen
|
|
(gradnja in
urejanje parkirnih mest in garaž) |
|
(1)
Pri novogradnjah, rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti je treba
na gradbeni parceli zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta
ali garaže v kletnih etažah, tako za stanovalce kakor tudi zaposlene in
obiskovalce. |
|
(2)
Obstoječih parkirnih mest ob večstanovanjskih objektih ni dovoljeno
zmanjševati. Pri večstanovanjskih objektih z več kot 8 stanovanjskimi
enotami je treba 75 % parkirnih mest zagotavljati v podzemni garaži,
razen če gradnja podzemne garaže zaradi tehničnih ovir ni mogoča. |
|
(3)
Parkirne površine in garažne stavbe morajo biti razporejene in zgrajene
tako, da njihova uporaba ne škodi zdravju ter hrup in smrad ne motita
bivanja, dela in počitka v okoliških objektih in okolici. |
|
(4)
Parkirne površine na ravni terena, ki so večje od 10 PM, je treba
ozeleniti z najmanj enim drevesom na 4 PM. Drevesa morajo biti po
parkirišču čim bolj enakomerno razporejena. |
|
(5)
Površine parkirnih mest, manipulativnih površin in platojev morajo biti
utrjene tako, da so neprepustne za vodo in naftne derivate. Zagotovljeno
mora biti odvajanje meteornih vod preko peskolovov in lovilcev olj. |
|
(6)
Parkirna mesta, garaže in njihovi pomožni objekti morajo zadostiti
zahtevam protipožarne zaščite. Garaže in njihovi pomožni objekti morajo
imeti možnost prezračevanja. Goriva in maziva, ki lahko odtekajo, je
treba zadržati in odstraniti na neškodljiv način. |
|
(7)
Parkirna mesta in garaže za 2 ali več tovornih vozil, ki presegajo 3,5
t, in za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih
območjih niso dopustna. Parkirišča za tovorna vozila in avtobuse je
dovoljeno graditi v prostorskih enotah z namensko rabo: I, P, E in O. |
|
(8)
Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, morajo imeti dovolj debelo
humusno plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije,
ali pa morajo imeti na terenu streho garaže urejeno kot javno površino
(odprto športno igrišče, otroško igrišče, nadzemno parkirišče, zelenica,
trg ipd.). |
|
(9)
Pri urejanju parkirnih površin in garažnih stavb je v skladu s predpisi
treba zagotoviti parkirna mesta, rezervirana za invalidne osebe. |
|
(10)
Parkirnih površin in garažnih stavb ni dovoljeno uporabljati v nasprotju
z namembnostjo, dokler so potrebna za parkiranje obstoječih motornih
vozil stalnih uporabnikov in obiskovalcev objektov. |
|
|
|
37. člen
|
|
(parkirni
normativi) |
|
(1)
Na gradbeni parceli je treba zagotoviti naslednje najmanjše število
parkirnih ali garažnih mest (Preglednica 7): |
|
|
|
Preglednica 7: Parkirni normativi |
Namembnost objektov |
Število PM
(navedene so bruto etažne površine objektov) |
Stanovanja in bivanje |
11100 Enostanovanjske stavbe
11210 Dvostanovanjske stavbe |
2 PM
3 PM |
11221 Tri- in večstanovanjske stavbe
za stanovanje do 35 m2 koristne stanovanjske površine
za stanovanje od 36 m2 do 60 m2 koristne stanovanjske površine
za stanovanje od 61 m2 do 100 m2 koristne stanovanjske površine
za stanovanje nad 100 m2 koristne stanovanjske površine |
1,0 PM
1,5 PM
2 PM
3 PM
dodatno 10 % na terenu za obiskovalce |
11302 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine
(dijaški, mladinski domovi ipd.) |
1 PM/12 postelj |
11302 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine
(študentski domovi, internati) |
1 PM/4 postelje |
11302 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine
(domovi za ostarele, varna hiša, materinski dom) |
1 PM/7 postelj
|
11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji (oskrbovana
stanovanja) |
1 PM/stanovanje – od tega 10 % na terenu za obiskovalce |
Poslovno trgovske dejavnosti |
12201 Stavbe javne uprave |
1 PM/30 m2 |
12203 Druge poslovne stavbe |
1 PM/30 m2 |
12301 Trgovske stavbe (lokalna trgovina pod 50 m2) |
1 PM/50 m2
ne manj kot 2 PM |
12301 Trgovske stavbe (trgovina z neprehrambenimi izdelki) |
1 PM/80 m2
ne manj kot 2 PM |
12301 Trgovske stavbe (nakupovalni center do 2500 m2) |
1 PM/35 m2 |
12301 Trgovske stavbe (nakupovalni center nad 2500 m2) |
1 PM/30 m2 |
12301 Trgovske stavbe (odprte in pokrite tržnice) |
1 PM/40 m2 |
12301 Trgovske stavbe (večnamenski trgovsko zabaviščni, poslovni
centri) |
1 PM/30 m2
|
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (obrtno servisne
dejavnosti – frizer, urar, čistilnica, fizioterapija,
avtopralnice, lekarne itd.) |
1 PM/30 m2
ne manj kot 2 PM |
12303 Bencinski servisi
|
1 PM/30 m2 prodajnih površin
ne manj kot 3 PM |
Družbene dejavnosti |
12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo (gledališča, koncertne
hiše, večnamenske dvorane, kino, galerija) |
1 PM/5 sedežev
|
12620 Muzeji in knjižnice |
1 PM/80 m2 |
12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov |
1 PM/20 m2 |
Športne dejavnosti |
24110 Športna igrišča
(stadion ipd.) |
1 PM/200 m2 površine igrišč
od tega 20 % PM za avtobuse |
24110 Športna igrišča – igrišča za tenis |
4 PM/igrišče |
24110 Športna igrišča
(javna kopališča) |
1 PM/150 m2 javnega kopališča |
12650 Stavbe za šport
(s prostori za gledalce) |
1 PM/30 m2
od tega 20 % PM za avtobuse |
12650 Stavbe za šport (večnamenske dvorane, pretežno namenjene
razvedrilu) (wellness, fizioterapija, fitnes ipd.) |
1 PM/15 m2 |
12650 Stavbe za šport – kegljišče |
4 PM/stezo |
Posebne dejavnosti |
12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev
(hotel, prenočišča, penzioni) |
1 PM/3 sobe
|
12112 Gostilne, restavracije, točilnice, bari
|
1 PM/6 sedežev in
1 PM/tekoči meter točilnega pulta
ne manj kot 2 PM |
12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev
(mladinska prenočišča) |
1 PM/10 sob |
Družbene dejavnosti |
12640 Stavbe za zdravstvo
(bolnišnice) |
1 PM/5 postelj
|
12640 Stavbe za zdravstvo
(zdravstveni dom, ambulante, veterinarske ambulante) |
1 PM/35 m2
ne manj kot 2 PM |
12640 Stavbe za zdravstvo
(zavetišče za živali) |
1 PM/150 m2
ne manj kot 2 PM |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
(osnovne šole) |
1 PM/učilnico
od teh najmanj 12 za kratkotrajno parkiranje staršev |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
(srednje šole) |
1,25 PM/učilnico |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
(posebne šole za ovirane v razvoju) |
1 PM/7 učencev
od teh najmanj 10 za kratkotrajno parkiranje staršev |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
(visoke šole) |
1 PM/25 m2
|
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
(otroški vrtci) |
1 PM/10 otrok
od teh najmanj 12 za kratkotrajno parkiranje staršev |
Proizvodne dejavnosti |
12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe
12713 Stavbe za spravilo pridelka |
1 PM/80 m2 |
12510 Industrijske stavbe (do 200 m2) |
1 PM/30 m2 površine (ne manj kot 2 PM) |
12510 Industrijske stavbe (več kot 200 m2) |
1 PM/50 m2 površine |
12510 Industrijske stavbe (delavnice za servis motornih vozil) |
6 PM/popravljalno mesto |
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča s strankami) |
1 PM/150 m2 površine |
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča brez strank) |
ne manj kot 3 PM |
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (razstavni in prodajni
prostori) |
1 PM/80 m2 površine |
Drugo |
24204 Pokopališča
12722 Pokopališke stavbe |
1 PM/600 m2
ne manj kot 10 PM |
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas (park) |
1 PM/600 m2
|
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas (živalski vrt) |
1 PM/600 m2
od tega 20 % PM za avtobuse |
12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (prevzgojni domovi,
zapori, vojašnice, stavbe za nastanitev policistov, gasilski
domovi) |
1 PM/100 m2
|
12410 Postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih
komunikacij ter z njimi povezane stavbe (stavbe in terminali na
letališčih, železniških in avtobusnih postajah in v pristaniščih
ter z njimi povezane stavbe) |
1 PM/50 m2*
*število PM upošteva tudi značaj objekta in dostop do javnega
prometa |
|
|
(2)
Poleg navedenega števila parkirnih mest je za objekte, za katere je
potrebnih več kot deset PM, treba zagotoviti še najmanj 20 % dodatnih
parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila, ki morajo biti
zaščitena pred vremenskimi vplivi. |
|
(3)
Pri določanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo je treba
zagotoviti vsaj 5 % ali vsaj eno parkirno mesto za invalide. |
|
(4)
Kadar na gradbeni parceli ni tehničnih in prostorskih možnosti za
zagotovitev zadostnega števila s tem odlokom določenih parkirnih mest,
mora investitor manjkajoča parkirna mesta, razen parkirnih mest za
funkcionalno ovirane osebe, zagotoviti na drugih ustreznih površinah v
njegovi lasti, ki so od stavbe oddaljene največ 100 m. |
|
(5) V
primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se
upoštevajo največje potrebe po sočasnem parkiranju. |
|
(6)
Najmanjša dovoljena dimenzija parkirnega mesta za osebni avto znaša 2,4
m × 5,0 m. |
|
(7)
Kadar po določilih tega člena rezultat izračuna parkirnih mest ni celo
število, je treba izvesti zaokrožitev na naslednje večje celo število. |
|
|
|
3.14. Okoljska, energetska in elektronska
komunikacijska gospodarska javna infrastruktura |
|
|
|
3.14.1 Obvezna komunalna oprema |
|
|
|
38. člen
|
|
(obveznost
gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih) |
|
(1)
Gradnja objektov (razen objektov gospodarske javne infrastrukture) je
praviloma dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih. |
|
(2)
Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je gradnja objektov
dovoljena tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se
sočasno z gradnjo objektov zagotavlja komunalno opremljanje stavbnih
zemljišč. |
|
|
|
39. člen
|
|
(predpisana
obvezna gospodarska javna infrastruktura) |
|
(1)
Stavbna zemljišča za gradnjo stanovanjskih objektov in ostalih objektov
so komunalno opremljena, če imajo zagotovljeno oskrbo s pitno vodo,
odvajanje odpadne vode, priključitev na elektroenergetsko omrežje,
dostop do javne ceste ter ravnanje z odpadki. |
|
(2)
Če nestanovanjski objekti ne potrebujejo vse v prvem odstavku tega člena
navedene komunalne opreme, se predpisana komunalna oprema določi v
postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objektov. |
|
(3)
Investitor lahko predpisano komunalno opremo objektov zagotovi tudi na
način, ki ga prostorski akt ali drug predpis ne določa, če gre za način
oskrbe, ki sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje
in se določi v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na
namen objekta. |
|
|
|
3.14.2 Varovalni pasovi in koridorji |
|
|
|
40. člen
|
|
(varovalni pasovi
in koridorji objektov gospodarske javne infrastrukture) |
|
(1)
Varovalni pasovi posameznih infrastrukturnih omrežij oziroma objektov so
predpisani v področnih predpisih, ki urejajo posamezna infrastrukturna
omrežja. |
|
(2)
Širina varovalnega pasu se meri levo in desno od osi linijskega
infrastrukturnega objekta ali od varovalne ograje objekta oziroma od
zunanjega zidu objekta, če nima varovalne ograje. |
|
(3)
Varovalni koridor za komunikacijske oddajne sisteme se določi za vsak
oddajnik posebej. Varovalni koridor obsega območje od antene oddajnika,
ki se razteza v tridimenzionalnem prostoru, do antene glede na moč in
smer delovanja oddajnika, število oddajnikov na isti lokaciji in
tehnološko izvedbo. |
|
(4) V
varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 35 kV in
več sta na obstoječih objektih dopustna vzdrževanje objektov in
sprememba namembnosti v dejavnostih, ki skladno s predpisi s področja
elektromagnetnega sevanja niso uvrščene v I. stopnjo varstva pred
sevanjem in so dopustne skladno s predpisi s področja uporabe objektov
ter opravljanja dejavnosti v območjih varovalnih pasov
elektroenergetskih vodov. |
|
(5) V
varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 35 kV in
več je, skladno z določili tega OPN, s tehničnimi in okoljskimi predpisi
za gradnjo elektroenergetskih vodov, s predpisi s področja
elektromagnetnega sevanja ter s predpisi s področja pogojev in omejitev
gradnje in uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območjih
varovalnih pasov elektroenergetskih vodov, dovoljena gradnja objektov,
ki niso uvrščeni v I. stopnjo varstva pred sevanjem in so dopustni
skladno s predpisi s področja pogojev in omejitev gradnje in uporabe
objektov ter opravljanja dejavnosti v območjih varovalnih pasov
elektroenergetskih vodov. |
|
(6)
Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali
vzdrževanja omrežja. |
|
(7)
Varovalni pasovi sistema električne energije z nazivno napetostjo 35 kV
in več so prikazani v grafičnem delu izvedbenega dela OPN OD, na Karti
4: »Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne
infrastrukture«. |
|
|
|
3.14.3 Gradnja omrežij in naprav gospodarske javne infrastrukture |
|
|
|
41. člen
|
|
(gradnja in
urejanje komunalne opreme) |
|
(1)
Vsa gospodarska javna infrastruktura se mora načrtovati, graditi,
obratovati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi
normativi. |
|
(2)
Vsi posegi na gospodarski javni infrastrukturi ter vsi posegi, ki so v
varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture, se lahko izvajajo le s
soglasjem upravljavca posamezne gospodarske javne infrastrukture. |
|
(3)
Trase omrežij komunalne opreme je treba medsebojno uskladiti. Potekati
morajo tako, da omogočajo priključitev vseh objektov v posameznem
območju opremljanja ter da je omogočeno nemoteno obratovanje in
vzdrževanje komunalne opreme. |
|
(4)
Trase omrežij komunalne opreme je treba praviloma združevati v skupne
koridorje, pri čemer je treba upoštevati osnovne zahteve glede varnostih
odmikov med vodi gospodarske javne infrastrukture, kot določajo veljavni
predpisi. |
|
(5)
Gradnja omrežij komunalne opreme mora potekati sočasno in usklajeno.
Možne so tudi posamične gradnje za zagotavljanje celovite javne
komunalne oskrbe ali izboljšanja ekonomske učinkovitosti izvajalcev
javnih gospodarskih služb.
|
|
(6)
Ob gradnji nove komunalne opreme je treba v okviru območja predvidenega
posega predvideti tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in
naprav komunalne opreme, ki zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti,
slabe tehnične izvedbe, posledic poškodb ali urbanističnih zahtev ni več
ustrezna. |
|
(7)
Omrežja komunalne opreme morajo praviloma potekati po javnih površinah.
Na odsekih, kjer zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih
površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti
gradnjo, obratovanje in vzdrževanje te opreme na njegovem zemljišču,
upravljavec te opreme pa mora za to od lastnika pridobiti služnost. |
|
(8) V
območjih poselitve ter v območjih varstva kulturne dediščine je treba
omrežja komunikacijske in elektroenergetske opreme praviloma graditi v
podzemni izvedbi. |
|
(9)
Omrežja in jaške komunalne opreme je treba na javnih cestah umeščati
zunaj vozišča. Če to ni mogoče, se jaški umestijo tako, da so pokrovi
zunaj kolesnic vozil. |
|
(10)
Na celotnem poteku trase mora biti zagotovljena dostopnost do objektov
komunalne opreme. |
|
(11)
Globina podzemnih komunalnih vodov in objektov na kmetijskih zemljiščih
mora zagotavljati normalno kmetijsko obdelavo. Po izvedeni gradnji
komunalnih vodov je treba kmetijsko zemljišče vzpostaviti v prvotno
stanje. |
|
(12)
Prečkanja komunalne opreme pod strugo vodotoka je treba načrtovati tako,
da ni zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka. |
|
|
|
42. člen
|
|
(gradnja in
urejanje vodovodnega omrežja) |
|
(1)
Javno vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo za
sanitarne potrebe, zagotavljanju požarne varnosti, tehnološkim potrebam
ter javni rabi. |
|
(2)
Vodovodi za požarne namene so lahko javni ali interni. Za zagotavljanje
požarne varnosti se na vodovodnem omrežju, v odvisnosti od terenskih
razmer, namestijo bodisi nadzemni ali podzemni hidranti. Hidrante je
praviloma treba umeščati zunaj javnih povoznih ali pohodnih površin. |
|
(3)
Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme z uporabo
recikliranja porabljene vode. |
|
(4)
Vodohran mora imeti dostopno pot. Najožja območja zajetij in vodohranov
morajo biti zavarovana z zaščitno ograjo za preprečitev nepooblaščenega
pristopa. |
|
(5)
Priporočljivo je, da so vodohrani zaradi manjše vizualne
izpostavljenosti vsaj delno vkopani. |
|
|
|
43. člen
|
|
(gradnja in
urejanje kanalizacijskega omrežja) |
|
(1)
Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne
odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in utrjenih površin,
tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin. |
|
(2)
Novo kanalizacijsko omrežje mora biti zgrajeno v ločenem sistemu. |
|
(3)
Vsa kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno. |
|
(4)
Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in
drugih povoznih utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija
motorni promet, se izvaja v skladu s predpisi. Ločeni kanalizacijski
sistem za padavinsko odpadno vodo ne sme biti priključen na mešani
sistem. |
|
(5)
Zadrževalni bazeni, ki zadržujejo viške padavinske vode, morajo biti
izvedeni podzemno, pri čemer je treba zagotoviti vsaj 1,0 m nadkritja z
zemljino, lahko pa tudi z nadvišanjem terena. Do zadrževalnega bazena je
treba zagotoviti dovoz z javne ceste za vozila. Nad zadrževalnim bazenom
je dopustno urediti rekreacijske ali zelene površine, vključno z
zasaditvijo vegetacije. |
|
(6)
Lokalne čistilne naprave naj bodo dovolj oddaljene od strnjenih
stanovanjskih površin oziroma tako, da se v največji možni meri
zmanjšajo vplivi čistilne naprave, lokacija pa naj omogoča morebitno
razširitev čistilne naprave. Do čistilne naprave je treba zagotoviti
dovoz z javne ceste. Čistilna naprava mora biti praviloma zavarovana z
zaščitno ograjo. Kjer se le da, naj se čistilne naprave umestijo izven
prednostnih habitatnih tipov.
|
|
(7)
Male čistilne naprave in nepretočne greznice morajo biti izvedene
podzemno, v skladu s predpisi.
|
|
(8)
Vsi individualni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo
biti redno vzdrževani in evidentirani pri izvajalcu javne službe
odvajanja in čiščenja odpadne vode. |
|
(9)
Pri gradnji objektov je treba zagotoviti ponikanje čim večjega dela
padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin. Na območjih, kjer
ponikanje zaradi značilnosti tal ni možno, se padavinska voda odvaja v
kanalizacijo na osnovi pogojev pristojnega organa oziroma upravljavca
kanalizacijskega sistema, pri čemer naj se čim večji delež padavinske
vode pred odvodom v kanalizacijsko omrežje začasno zadrži na lokaciji
(posebne ureditve na zelenih površinah gradbene parcele stavbe ali na
parcelah večjega števila stavb, h katerim pripadajo). |
|
(10)
Padavinske vode iz objektov in njihovih funkcionalnih površin ni
dopustno usmeriti na javne površine, niti v naprave za odvodnjavanje
javnih površin. |
|
|
|
44. člen
|
|
(gradnja in
urejanje plinovodnega omrežja)
|
|
(1)
Omrežje zemeljskega plina se praviloma gradi v podzemni izvedbi. Pri
prečenju cestne ureditve in vodotokov (mostovi in brvi) je dopustna tudi
nadzemna izvedba.
|
|
(2)
Dopustne so obnove omrežja, postavitev prevzemnih in
merilno-regulacijskih postaj ter plinohramov za utekočinjen naftni plin,
ki morajo biti grajeni in locirani v predpisanih odmikih od javnih
površin in objektov. |
|
(3) V
pasu 2,5 m na vsako stran od osi plinovoda z obratovalnim tlakom nad 16
barov je prepovedano: |
|
·
saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko;
|
|
·
obdelovati zemljišče globlje kot 0,5 m oziroma ne globlje kot 0,5 m nad
temenom cevi;
|
|
·
postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.
|
|
|
|
45. člen
|
|
(gradnja in
urejanje elektroenergetskega omrežja) |
|
(1)
Gradnja novih in rekonstrukcija obstoječih elektroenergetskih vodov
prenosnega omrežja napetostnega nivoja 35 kV in več, iz 4. člena 4.
poglavja Zasnova gospodarske javne infrastrukture, podpoglavja Zasnova
energetske infrastrukture prvi odstavek, sta dovoljeni v skladu z
veljavnimi tehničnimi in okoljskimi predpisi za gradnjo
elektroenergetskih vodov in objektov ter predpisi s področja urejanja
prostora. |
|
(2)
Na vseh obstoječih elektroenergetskih objektih, iz 4. člena 4. poglavja
Zasnova gospodarske javne infrastrukture, podpoglavja Zasnova energetske
infrastrukture prvi odstavek, je dopustno izvajati vzdrževalna dela v
javno korist. |
|
(3) V
koridorjih daljnovodov je prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v
katerih je vnetljiv material. Pod daljnovodi je prepovedano parkiranje
vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale. |
|
(4)
Elektroenergetsko distribucijsko omrežje napetostnega nivoja 20 kV in
manj mora biti zgrajeno s podzemnimi kabli praviloma v kabelski
kanalizaciji. Gradnja nadzemnih vodov napetostnega nivoja 20 kV in manj
je dopustna le zunaj strnjenih območij poselitve, razen v primerih, ko
terenske in ekonomske razmere gradnje podzemnega voda ne omogočajo.
Nadzemni elektroenergetski vodi ne smejo potekati v vedutah na naravne
in ustvarjene prostorske dominante. |
|
(5)
Razdelilne transformatorske postaje (distribucijski objekti) se morajo
izvesti z uporabo sodobnih tehnologij ter tako: |
|
·
da se vplivi na okolje zmanjšajo do najmanjše mogoče mere;
|
|
·
da se zmanjšajo potrebne površine za postavitev objekta;
|
|
·
da se vse stikalne in transformatorske naprave izvedejo v kakovostno
oblikovanih zaprtih objektih;
|
|
·
da so vse razdelilne transformatorske postaje zaščitene pred
nepooblaščenim dostopom;
|
|
·
da se vse priključitve praviloma izvedejo s podzemnimi kabli.
|
|
(6)
Transformatorske postaje (distribucijski objekti) so praviloma prosto
stoječi objekti pravokotnega tlorisa oziroma so v primeru gradnje večjih
objektov umeščene v objekt. Prosto stoječe transformatorske postaje
morajo biti čim manjše, oblikovane kot tipski objekti ali prilagojene
oblikovanju osnovnega objekta oziroma kot sestavni del z drugimi
infrastrukturnimi objekti ali ureditvami, kot so zbirna mesta za
odpadke, nadstrešnice in podobno. Do obstoječih in načrtovanih
transformatorskih postaj je treba zagotoviti stalen dostop z osebnim in
tovornim vozilom iz javnih površin. |
|
(7)
Pri načrtovanju energetske infrastrukture za proizvodnjo električne
energije v občini je treba upoštevati Uredbo o prostorskem redu
Slovenije. |
|
(8)
Obnova oziroma gradnja elektrovodov naj se izvaja na pticam prijazen
način, ki preprečuje električne udare ptic. |
|
|
|
46. člen
|
|
(gradnja in
urejanje omrežij energetske oskrbe)
|
|
(1)
Načrtujejo se postavitve več manjših sistemov daljinskega ogrevanja na
lesno biomaso (v Divači in Senožečah). V Divači se eno od kotlovnic na
lesno biomaso izvede na občinskem zemljišču ob osnovni šoli (zemljišče s
parcelno št.: 658/8, k. o. Divača). |
|
(2)
Za ostala naselja se spodbuja postavitev mikrosistema daljinskega
ogrevanja na lesno biomaso. Gre za možnost postavitve skupnega kotla za
ogrevanje dveh, treh ali več objektov na območju, kjer je gradnja
nekoliko bolj strnjena. |
|
(3)
Občina Divača mora pri načrtovanju prihodnje energetske oskrbe
upoštevati: |
|
·
možnosti za oskrbo preko centralnih kotlovnic z manjšimi daljinskimi
sistemi ogrevanja do porabnikov;
|
|
·
trenutni način oskrbe, ki v veliki meri temelji na individualnem
konceptu;
|
|
·
potencial lokalnih obnovljivih virov energije;
|
|
·
tipe obstoječih porabnikov na posameznih območjih;
|
|
·
predvidene novogradnje – treba jih je obravnavati glede na lokacijo,
velikost, tipe porabnikov in s tem tudi količine in vzorce rabe
energije.
|
|
|
|
47. člen
|
|
(gradnja in
urejanje hidroenergetskih objektov) |
|
Predvideni sta dve območji energetske infrastrukture na reki Reki (na
Škofljah in v bližini Gornjih Vrem) za hidroelektrarne z majhnim učinkom
(5–10 MW). |
|
|
|
48. člen
|
|
(gradnja in
urejanje objektov in naprav sončne energije) |
|
(1)
Gradnja fotovoltaične elektrarne je predvidena na opuščenem delu
kamnoloma Laže. |
|
(2)
Na večjih dvoranskih objektih, ki nimajo zazelenjene strehe, je na
strehi dopustna postavitev sončnih celic. Postopno naj se predvideva
postavitev sončnih celic tudi na vseh javnih objektih. Spodbuja se tudi
postavitev sončnih celic na ostale objekte, predvsem strehe
stanovanjskih hiš, če niso na območjih vaških jeder (SK) oziroma v
območjih registrirane kulturne dediščine. |
|
|
|
49. člen
|
|
(gradnja in
urejanje objektov in naprav vetrne energije) |
|
Morebitna postavitev vetrnih elektrarn za proizvodnjo električne
energije na območju občine Divača se bo reševala z državnimi
prostorskimi načrti. |
|
|
|
50. člen
|
|
(gradnja in
urejanje javne razsvetljave) |
|
(1)
Javne površine na območjih naselij z namensko rabo S, C, B, I, P, E ter
Z morajo biti opremljene z javno razsvetljavo skladno s funkcijo in
pomenom posamezne površine in okoliških objektov. Pri tem je treba
upoštevati predpise glede preprečevanja svetlobnega onesnaženja in
zmanjševanja porabe električne energije. |
|
(2)
Če varnostni razlogi dopuščajo, se nočno osvetljevanje objektov ne
načrtuje. |
|
|
|
51. člen
|
|
(gradnja in
urejanje komunikacijske infrastrukture) |
|
(1)
Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti
izvedeno s podzemnimi kabli, praviloma v kabelski kanalizaciji. Zunaj
strnjenih območij poselitve je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov. |
|
(2)
Na območjih urejevalnih enot z namensko rabo S, C, B in I je treba
zagotoviti ustrezno število komunikacijskih central in
telekomunikacijsko omrežje, da bo zagotovljena možnost prenosa signala
za potrebe oskrbe objektov z najsodobnejšimi komunikacijskimi
storitvami. |
|
(3)
Objekte in naprave mobilne telefonije je treba umeščati v prostor tako,
da se združujejo v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in
naprave. Objekte in trase komunikacijskih vodov mora potrditi pristojna
strokovna služba Občine. |
|
(4)
Gradnja objektov v koridorjih brezžičnih komunikacijskih povezav omrežij
upravljavcev z javnim pooblastilom je dovoljena samo do tiste višine, ki
ne prekinja teh povezav. |
|
(5)
Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba
upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in
elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje: |
|
·
objekte in naprave mobilne telefonije ni dopustno graditi v območjih
enot urejanja prostora namenjenih: stanovanjem (S), drugim centralnim
dejavnostim namenjenim varstvu ter izobraževanju (CDi), kulturi (CDk),
zdravstvu (CDz), zelenim površinam (Z), na najboljših kmetijskih
zemljiščih (K1) ter v območju površinskih voda (VC);
|
|
·
gradnja objektov mobilne telefonije ni dopustna v območju 100 m pasu,
merjeno od roba gradbene parcele navedenih objektov in naprav: 12640
Stavb za zdravstvo, 11 Stanovanjskih stavb, 12630 Stavb za izobraževanje
in znanstvenoraziskovalno delo ter otroških igrišč;
|
|
·
objekte in naprave mobilne telefonije je izjemoma dopustno graditi na
manj kakovostnih kmetijskih in gozdnih zemljiščih na osnovi soglasja
pristojnih služb s področja kmetijstva ali gozdarstva;
|
|
·
gradnja objektov mobilne telefonije na zavarovanih območjih narave in
kulturne dediščine ni dopustna, razen ob soglasju pristojnih
pooblaščenih javnih služb za ohranjanje narave in varstvo kulturne
dediščine.
|
|
(6)
Vizualni vpliv zgrajenih objektov na vidne kakovosti prostora mora biti
čim manjši, oblikovanje objektov (barve, oblika stebrov in anten) pa
mora biti čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski
tipologiji ter naravnim danostim prostora, treba je ozeleniti okolico
objekta. |
|
(7)
Objektov in naprav mobilne telefonije ni dovoljeno postavljati na
zavarovana območja naravne in kulturne dediščine. Izjemoma je dopustna
postavitev teh objektov in naprav na območja, predvidena za zavarovanje,
na območja naravnih vrednot in na ekološko pomembna območja, kadar ni
mogoče zagotoviti primernejše lokacije, pri čemer poseg ne sme
spreminjati lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo ta status.
Poseg je v tem primeru mogoč le ob soglasju pristojnih soglasodajalcev
za ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine. Objekte mobilne
telefonije je izjemoma dopustno umestiti v objekte, ki so zavarovani kot
kulturni spomenik ali kulturna dediščina, le na osnovi soglasja
pristojnega soglasodajalca za varstvo kulturne dediščine. |
|
|
|
52. člen
|
|
(objekti in
ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov) |
|
(1)
Komunalne odpadke je treba zbirati v za to določenih posodah
(smetnjakih), ki jih določi upravljavec javne službe v skladu s
predpisi. |
|
(2)
Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti pri novogradnjah praviloma v
objektu ali na gradbeni parceli objekta, h kateremu pripada. Praviloma
naj bo locirano na utrjeni površini z odtokom in zaščiteno z
nadstrešnico ter opremljeno z vodo za občasno čiščenje, dobro prometno
dostopno in zunaj prometnih površin. |
|
(3)
Odjemno mesto za komunalne odpadke mora biti dobro prometno dostopno in
zunaj prometnih površin. V primeru, ko odjemno mesto ni tudi zbirno
mesto, je treba takoj po prevzemu odpadkov na odjemnem mestu posode za
zbiranje odpadkov postaviti nazaj na zbirno mesto. |
|
(4)
Za ločeno zbiranje odpadkov se v skladu s predpisi na primerno dostopnih
mestih na utrjenih javnih površinah locirajo zbiralnice odpadkov
(ekološki otoki). Ekološki otoki so praviloma razporejeni tako, da
zajemajo gravitacijsko območje 300 prebivalcev. |
|
(5)
Zbirni center za odpadke mora biti zaradi dobre dostopnosti umeščen v
bližini pomembnejših cest. Imeti mora vratarnico, nadstrešek in ograjo.
Zbirni center je lahko izveden tudi kot zaprt objekt. |
|
(6)
Posebni odpadki se do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali do
odvoza na odlagališče posebnih odpadkov skladiščijo v območju
proizvodnih in obrtnih obratov, kjer so nastali, ter v posebnih namensko
zgrajenih skladiščih. |
|
(7)
Zbirni center za odpadke se lahko umesti na EUP z naslednjo namensko
rabo: IG, IP, IK in O. Izjemoma je dopustna tudi gradnja teh objektov na
drugih območjih, ob soglasju pristojne občinske strokovne službe. |
|
|
|
3.15. Priključevanje objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo |
|
|
|
53. člen
|
|
(priključevanje
objektov na javne ceste) |
|
(1)
Vsi zahtevni in manj zahtevni objekti morajo imeti zagotovljen dostop
ali priključek na javno cesto. |
|
(2)
Priključki na javno cesto morajo biti zgrajeni tako, da ne ovirajo
prometa. Izvedejo se na osnovi soglasja organa Občine, pristojnega za
gospodarske javne službe ali izvajalca gospodarske javne službe
vzdrževanja državnih cest
|
|
(3)
Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene
tako, da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javno cesto. Uredijo
se na osnovi pogojev in soglasja organa Občine, pristojnega za promet,
ali upravljavca ceste. |
|
(4)
Slepo zaključene nove javne ceste imajo na koncu obračališče. Odstop od
tega pravila je mogoč le ob soglasju organa Občine, pristojnega za
gospodarske javne službe. |
|
|
|
54. člen
|
|
(obvezno
priključevanje na komunalno opremo) |
|
(1)
Objekte je treba priključiti na predpisano komunalno opremo iz 39. člena
tega odloka in na drugo komunalno opremo, ki jo za posamezne vrste
objektov oziroma EUP predpisuje ta odlok ali drug predpis. Vsi objekti
na območjih, na katerih obvezna komunalna oprema po tem odloku še ni
zagotovljena kot gospodarska javna infrastruktura, morajo zagotoviti
lasten sistem komunalnega opremljanja v skladu z določili tega odloka. |
|
(2)
Nezahtevne in enostavne objekte je dovoljeno priključiti na komunalno
opremo takrat, kadar je za njihovo uporabo to potrebno in dopustno s
področnimi predpisi ter skladno z določili Priloge 2: »Tabela dovoljenih
nezahtevnih in enostavnih objektov, začasnih objektov ter urbane opreme
po posameznih namenskih rabah«. |
|
(3)
Pri obveznosti priključevanja objektov na vodovodno omrežje centralnega
in lokalnega vodovodnega sistema se lahko izjemoma, zaradi fizičnih ovir
med objektom in vodovodnim omrežjem (velika višinska razlika,
oddaljenost posameznih objektov od omrežja, vodotoki ipd.), s soglasjem
pristojnega upravljavca vodovodnega omrežja dovoli tudi začasna ali
stalna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo (lastno zajetje,
kapnica, cisterna) ali ureditev individualnega vodovodnega sistema. |
|
(4)
Najkasneje v šestih mesecih po gradnji javnega vodovodnega ali
kanalizacijskega omrežja se morajo vsi objekti, za katere je
priključitev možna, priključiti na javno vodovodno oziroma
kanalizacijsko omrežje. |
|
(5)
Vsi objekti morajo imeti zagotovljeno mesto za zbiranje komunalnih
odpadkov in biti vključeni v organiziran sistem zbiranja in odvažanja
komunalnih odpadkov. |
|
|
|
3.16. Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, vojnih in
prikritih vojnih grobišč, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami |
|
|
|
3.16.1 Ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter varstvo
vojnih in prikritih vojnih grobišč |
|
|
|
55. člen
|
|
(ohranjanje
narave) |
|
(1)
Območja in objekti ohranjanja narave, ki so razglašeni z odloki ali
določeni s posebnimi predpisi, se varujejo v skladu s predpisi. Za
posege in dejavnosti na območjih ohranjanja narave je treba pridobiti
pogoje in soglasja pristojnega organa za ohranjanje narave. |
|
(2)
Območja in objekti ohranjanja narave so grafično predstavljeni v prikazu
stanja prostora. Podatki se stalno obnavljajo. Pred načrtovanjem in
izvedbo posegov se preveri aktualno stanje v prostorsko informacijskem
sistemu. |
|
(3)
Za posege na območjih in objektih iz prvega odstavka tega člena je treba
v primeru neskladja določb tega odloka s pogoji organa, pristojnega za
ohranjanje narave, upoštevati pogoje organa, pristojnega za ohranjanje
narave. |
|
|
|
56. člen
|
|
(celostno
ohranjanje kulturne dediščine)
|
|
(1)
Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po
predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju: objekti
in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna
območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana
kulturna dediščina, vplivna območja dediščine. |
|
(2)
Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja
prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem
načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s
področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih
spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine). |
|
(3)
Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki
prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter
dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). |
|
(4)
Na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni gradnja
novega objekta (vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi
katerih se bistveno spremeni zunanji videz objekta) in rekonstrukcija
objekta na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja
kulturne dediščine ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco,
ki so nosilci teh vrednot. |
|
(5)
Odstranitve objektov, območij, delov objektov ali območij kulturne
dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s
področja varstva kulturne dediščine. |
|
(6)
Na objektih in območjih kulturne dediščine pri gradnji in drugih posegih
v prostor veljajo prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje
kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s
prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine. |
|
(7)
Objekte in območja kulturne dediščine je treba varovati pred
poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo. |
|
(8)
Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o
razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka
z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo
prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o
razglasitvi. |
|
(9)
Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot
jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij
dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih
območij dediščine. |
|
(10)
Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni
varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini
izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso
dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. |
|
(11)
Za registrirano kulturno dediščino dodatno veljajo še prostorsko
izvedbeni pogoji za posamezne vrste dediščine: |
|
(a) Za registrirano stavbno dediščino se ohranjajo varovane vrednote,
kot so: |
|
·
tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
|
|
·
gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
|
|
·
oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
|
|
·
funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega
prostora,
|
|
·
sestavine in pritikline,
|
|
·
stavbno pohištvo in notranja oprema,
|
|
·
komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
|
|
·
pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih –
cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
|
|
·
celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici
značilnostim stavbne dediščine),
|
|
·
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
|
|
(b) Za registrirano naselbinsko dediščino se ohranjajo varovane
vrednote, kot so: |
|
·
naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev
odprtih prostorov),
|
|
·
odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim
prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim
prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
|
|
·
prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki
itd.),
|
|
·
prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne
značilnosti, poti itd.),
|
|
·
naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
|
|
·
podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin,
kritina),
|
|
·
odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
|
|
·
stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade
itd.),
|
|
·
oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,
|
|
·
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
|
|
(c) V primeru, da pri posamezni enoti kulturne dediščine varujemo tudi
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami, je treba
upoštevati tudi PIP za registrirana arheološka najdišča. |
|
(d) Za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino se ohranjajo
varovane vrednote, kot so: |
|
·
krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene
ali oblikovane sestavine),
|
|
·
značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter
členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),
|
|
·
tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni
krajini),
|
|
·
tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (npr.
znamenja),
|
|
·
odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma
naseljem,
|
|
·
avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,
|
|
·
preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture,
gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in
|
|
·
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
|
|
(e) Za registrirano vrtnoarhitekturno dediščino se ohranjajo varovane
vrednote, kot so: |
|
·
zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze),
|
|
·
grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema,
likovni elementi),
|
|
·
naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief),
|
|
·
podoba v širšem prostoru oziroma odnos dediščine z okolico (ohranjanje
prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
|
|
·
rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in
obstoj rastlin, in
|
|
·
vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med
sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami,
pomembnimi za delovanje celote.
|
|
(f) Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati
v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline.
Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in
premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko
poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in
prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem: |
|
·
odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati
kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
|
|
·
poglabljati dna vodotokov ter jezer,
|
|
·
ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,
|
|
·
gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
|
|
·
postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno
in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen
kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in predstavitev arheološkega
najdišča.
|
|
(g) Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati
stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob
izpolnitvi naslednjih pogojev: |
|
·
če ni možno najti drugih rešitev in
|
|
·
če se na osnovi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav
izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
|
|
(h) Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ,
pristojen za področje varstva kulturne dediščine. |
|
(i) V primeru, da se območje ureja z OPPN, je treba predhodne arheološke
raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča
praviloma opraviti že v okviru postopka priprave izvedbenega akta. |
|
(j) Za registrirano memorialno dediščino se ohranjajo varovane vrednote,
kot so: |
|
·
avtentičnost lokacije,
|
|
·
materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih
nepremičnin,
|
|
·
vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
|
|
(k) Za drugo dediščino se ohranjajo varovane vrednote, kot so: |
|
·
materialna substanca, ki je še ohranjena,
|
|
·
lokacija in prostorska pojavnost,
|
|
·
vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
|
|
(12)
V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti
prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranjajo se prostorska
integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je
bilo vplivno območje določeno. |
|
(13)
Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika,
varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna
iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o
občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstvene
pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo
kulturne dediščine. |
|
(14)
Kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje je treba
pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s
posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje
urejanja. |
|
(15)
Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela,
dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo videz, strukturo,
notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo,
razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna
dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so
dopustni na osnovi odloka OPN ali drugih predpisov. |
|
(16)
Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega
spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine,
naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba
pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev
arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred
pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev
arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo
kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih
predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških
raziskav določi pristojna javna služba. |
|
(17)
Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena
arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba
predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske
plasti. |
|
(18)
Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki
varstveni režim, ki najditelja/lastnika
zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine
zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi
takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki
situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. |
|
(19)
Zaradi varstva arheoloških ostalin je treba pristojni osebi Zavoda za
varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer
se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad
posegi. |
|
|
|
57. člen
|
|
(varstvo vojnih
in prikritih vojnih grobišč)
|
|
(1)
Na območju občine so lokacije vojnih in prikritih vojnih grobišč.
Lokacije vojnih grobišč in evidentiranih prikritih vojnih grobišč so
razvidne iz Prikaza stanja prostora, Karte 3: Prikaz varstvenih režimov,
ki je priloga tega akta. |
|
(2)
Za vse posege, ki se izvajajo na lokaciji vojnih grobišč in
evidentiranih prikritih vojnih grobišč, je treba upoštevati predpise s
področja vojnih grobišč in pridobiti pogoje pristojnega organa. |
|
|
|
3.16.2 Varstvo okolja in naravnih dobrin |
|
|
|
58. člen
|
|
(varovanje in
izboljšanje okolja)
|
|
(1)
Gradnja objektov, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter spremembe
namembnosti v obstoječih objektih so dopustne, če nov poseg ne povzroča
večjih motenj v okolju, kot so s predpisi dovoljene. |
|
(2)
Za posege, ki lahko pomembno vplivajo na okolje in so opredeljeni v
okoljevarstvenih predpisih, je treba izvesti presojo vplivov na okolje
ter pridobiti okoljevarstveno soglasje pristojnega ministrstva. |
|
(3)
Pri obstoječih dejavnostih, ki imajo čezmerne vplive na okolje, je
izvajanje dejavnosti pogojeno z njihovo sočasno sanacijo. |
|
(4) V
primeru gradnje objekta kmetijske dejavnosti ali kakšne druge
dejavnosti, ki bi lahko na okolje vplivala z neprijetnimi vonjavami, naj
se v strokovno oceno iz prejšnjega odstavka tega člena pod poglavje zrak
vključi tudi ta sestavina. V primeru dejavnosti, pri kateri nastajajo
odpadki, ki niso komunalni, naj se v strokovno oceno vključi tudi ta
sestavina okolja. |
|
(5)
Objekti ki se jih z OPN dovoljuje umeščati tudi na kmetijskih, gozdnih
in vodnih zemljiščih povsod po občini, se v območjih ohranjanja narave
prednostno umeščajo na obstoječe, s stališča narave degradirane površine
tako, da se ohranjajo obstoječa vegetacija, naravna strukturiranost
habitatov, hidrološki režim in prehodnost vodotokov za vodne organizme. |
|
(6)
Preprečuje se razrast invazivnih rastlinskih vrst, kot so japonski
dresnik, rudbekija, ambrozija, robinja, žlezasta nedotika in kanadska
rozga. S tem namenom se v vseh enotah urejanja prostora po ureditvi
predvidi takojšnja sanacija prizadetih površin. V vseh enotah urejanja
prostora se pri sanaciji, zasaditvah in ozelenitvah uporabljajo lokalno
avtohtone vrste vegetacije. |
|
(7)
Ohranja se gozdni rob oziroma se po umestitvi posega sanira v strukturno
pestro in stopničasto obliko z avtohtono lesnato vegetacijo. |
|
(8)
Male hidroelektrarne je dopustno postavljati izključno v okviru obnove
nekdanjih mlinov. Za postavitev malih hidroelektrarn je treba izdelati
ekspertno oceno za ribe in rake, če presoja vplivov na okolje skladno z
Uredbo o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na
okolje, ni zahtevana. |
|
|
|
59. člen
|
|
(varstvo zraka) |
|
(1)
Pri gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati predpise s
področja varstva zraka.
|
|
(2)
Pri posameznih obstoječih virih čezmernega onesnaženja zraka mora
lastnik oziroma upravljavec vira onesnaženja dvakrat letno meriti raven
onesnaženosti in izvesti ustrezno zaščito oziroma sanacijo. Z rezultati
merjenja mora seznaniti pristojno službo občinske uprave. |
|
|
|
60. člen
|
|
(varstvo voda) |
|
(1)
Pri gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati določbe
predpisov s področja varstva voda. |
|
(2)
Prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, je treba
umeščati izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna, ter v
ustreznem odmiku, da se priobalno zemljišče ohranja nepozidano in javno
dostopno. |
|
(3) S
prostorskimi ureditvami se ne sme poslabšati stanje voda in vodnega
režima oziroma je treba zagotoviti izravnalne ukrepe. |
|
(4)
Posegi na vodna zemljišča morajo biti izvedeni tako, da ne povzročajo
sprememb morfoloških značilnosti voda in drugih krajinskih kakovosti. |
|
(5)
Prepovedano je povzročanje ovir za pretok visokih voda. |
|
(6)
Morebitni posegi v vodotoke se izvajajo izven obdobja drstitve rib. |
|
(7)
Morebitni ukrepi za izboljšanje poplavne varnosti ter morebitne druge
protipoplavne ukrepe se načrtujejo in izvajajo na sonaraven način ter ob
upoštevanju varstvenih usmeritev in ciljev območij ohranjanja narave. Za
protipoplavne ukrepe v območjih ohranjanja narave se pridobi
naravovarstveno soglasje. |
|
(8)
Brežin in dna vodotokov se ne utrjuje. Če se utrditvam zaradi tehničnih
specifik ureditev ni mogoče izogniti, se jih izvede sonaravno in z
nasutjem naravnega kamna v najmanjšem možnem obsegu. Ureditev brežin in
dna vodotokov se v nobenem primeru ne izvaja z betonom. |
|
(9)
Premostitve voda in gradnje na vodnem in priobalnem zemljišču se
načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne
poslabšujeta stanje vodnega režima in voda. Na obstoječih objektih v
poplavnih območjih so dopustni le vzdrževanje objektov in rekonstrukcije
objektov po predpisih o graditvi objektov. Gradnja na poplavnih območjih
je izjemoma dopustna pod pogoji pristojne službe za varstvo in
upravljanje voda in na osnovi utemeljitve, izdelane s
hidrološko-hidravlično analizo. Za gradnje v poplavnih območjih je treba
pridobiti soglasje pristojne službe za upravljanje in varstvo voda. |
|
(10)
Kali so življenjski prostor dvoživk (npr. velikega pupka), zato jih je
treba ohranjati in vzdrževati na način, ki ohranja biotsko pestrost.
Obnavljajo se le v obdobjih izven razmnoževalnih ciklov živali, to je
predvsem pozno jeseni ali pozimi. Če je kal suh, se lahko obnavlja tudi
poleti. Pri obnovi kalov se ne uporablja beton. Pri obnovi se ohranijo
položne brežine kala, da se bodo vanj lahko naselile rastline in živali.
V kal naj se ne vnašajo tujerodne rastline in živali, npr. zlate ribice,
ki ogrožajo avtohton živelj. Pri načrtovanju rabe je treba upoštevati
migracijske poti dvoživk. |
|
(11)
Pri načrtovanju poteka trase gospodarske javne infrastrukture je treba
predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa
poteka vzporedno z vodotokom, naj ta ne posega na priobalno zemljišče.
Manjši odmiki od zakonsko določenih so dopustni le izjemoma, na krajših
odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne
bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin vodotokov. |
|
(12)
Prečkanja vodov gospodarske javne infrastrukture pod strugo vodotoka
morajo biti načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost
struge vodotoka. |
|
(13)
Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za
namakanje sta dovoljeni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in
varstvo voda. |
|
(14)
Pri uporabi in skladiščenju nevarnih snovi in pri gradnji objektov
morajo biti dela izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali
neposredno v podtalnico ali kanalizacijo. |
|
(15)
Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali
stanje voda, je treba pridobiti pogoje oziroma soglasje pristojnega
organa za vode. |
|
|
|
61. člen
|
|
(priobalno
zemljišče) |
|
(1)
Priobalno zemljišče se ugotavlja za vse vodotoke, tudi za potoke in
vodne jarke, ki niso vrisani v kopije katastra, ter za vodotoke v ceveh. |
|
(2)
Kadar vodotok ni vrisan na karti katastra oziroma je njegov potek
prikazan linijsko, se območje priobalnega zemljišča določi v sodelovanju
s pristojnim organom za vodno gospodarstvo. |
|
(3)
Dopustne posege v priobalno zemljišče vodotoka določajo predpisi s
področja upravljanja z vodami. Na priobalnem zemljišču vodotoka morata
biti omogočena dostop in vzdrževanje vodotoka, vključno z zagotovitvijo
pogojev za gasilske intervencije, za reševanje iz vode ter za postavitev
lovilnih pregrad za prestrezanje in odstranjevanje nevarnih snovi. |
|
(4)
Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dovoljeno, razen na krajših
razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko vodotoka v primeru,
da gre za objekt javne prometne infrastrukture (most, prepust na javnih
cestah in poteh). |
|
(5)
Prepovedano je zasipavanje požiralnikov. Te je treba redno vzdrževati,
da se zagotavlja njihova pretočnost. |
|
(6)
Pri načrtovanju dejavnosti – posegov v prostor je treba upoštevati meje
priobalnih zemljišč 15 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih 1. reda
in 5 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih 2. reda (ostali vodotoki),
razen v primerih, ki jih določa področni zakon. |
|
|
|
62. člen
|
|
(varstvo vodnih
virov) |
|
(1)
Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi
posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov. |
|
(2)
Za gradnjo in druge prostorske ureditve na vodovarstvenih območjih je
treba upoštevati državne in občinske predpise, ki se nanašajo na ta
območja. |
|
(3)
Za posege na vodovarstvenih območjih, ki so določena s predpisom, je
treba v primeru neskladja tega odloka s pogoji ministrstva, pristojnega
za vode, upoštevati pogoje slednjega. |
|
(4)
Za posege v prostor na vodovarstvenem območju je treba pridobiti
soglasje organa, pristojnega za vode. |
|
(5)
Za vse vodne vire je določen enoten režim varovanja, ki za vsak vir
predvideva varovano območje, razdeljeno v tri kategorije. |
|
(6)
Meje pasov večinoma potekajo po mejah posameznih parcel, zaradi lažjega
izvajanja vodovarstvenih ukrepov, in so prikazane v grafičnih prilogah. |
|
(7)
Varovanje velja za naslednje vodne vire in njihove pasove (Preglednica
8): |
|
|
|
Preglednica 8: Vodni viri in varstveni pasovi |
Vodni vir |
Varstveni pas |
Brezje |
najožji/ožji/širši |
Črna reber |
najožji/ožji/širši |
Pri Koritih |
najožji/ožji/širši |
Ricelj |
najožji/ožji/širši |
Pod Voglarji |
najožji/ožji/širši |
Šturek |
najožji/ožji/širši |
Ključ |
najožji/ožji/širši |
Pod Vidmom |
najožji/ožji/širši |
Sušet I,II, |
najožji |
Zajetje ob poti |
najožji |
Izvir pod Žingarico |
najožji |
Zajetje v potoku |
najožji |
Mlačevo |
najožji |
Nanoški vodni viri |
ožji/širši |
Vodozbirno območje povodja Padež z zajetjem Padež.
|
|
|
(8)
Določila za urejanje bodo opredeljena v Odloku o varovanju lokalnih
vodnih virov v občini Divača. |
|
(9)
Za vodne vire in varovalna območja, kjer še ni izdelana varstvena
regulativa, veljata permanentno varovanje in prepoved posegov v prostor,
ki ogrožajo vodne vire. |
|
|
|
63. člen
|
|
(vododeficitarna
območja) |
|
(1)
Na vododeficitarnih območjih so dopustne samo dejavnosti, ki ne
potrebujejo velikih količin vode oziroma je večja poraba iz okoljskih,
prostorskih, tehnoloških in ekonomskih vidikov upravičena. |
|
(2) V
postopku načrtovanja novih objektov in obnove že obstoječih objektov je
treba predvideti tehnične rešitve za uvajanje sistemov za večkratno
uporabo pitne vode pred njenim odvajanjem iz objekta. Prav tako se
spodbujata zajem in uporaba meteornih voda za potrebe zalivanja in
urejanja zelenih površin in vrtov okrog objektov. |
|
|
|
64. člen
|
|
(varstvo
poplavnih območij) |
|
(1)
Poplavna območja so določena v skladu s predpisi o vodah, na osnovi
izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja za obstoječe
stanje so sestavni del prikaza stanja prostora. |
|
(2)
Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti
in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih
ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis,
ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti
na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se
ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven
njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov
v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z
načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene
ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati
pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo. Po izvedbi
omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikažejo nova poplavna
območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne
nevarnosti za novo stanje. |
|
(3)
Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili
določeni, so dopustni samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na
obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov. |
|
(4)
Ne glede na določbe obeh prejšnjih odstavkov so na poplavnem območju
dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred
škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo
predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi. |
|
|
|
65. člen
|
|
(varstvo
erozijsko ogroženih območij) |
|
(1)
Na plazljivih in erozijsko nevarnih območjih je v zemljišča dopustno
posegati tako, da ni ogrožena stabilnost območja in povzročeno
premikanje zemljišč. |
|
(2)
Na plazljivih in erozijsko nevarnih zemljiščih so prepovedani vsi tisti
posegi, ki jih prepoveduje zakon s področja upravljanja z vodami. |
|
(3)
Na plazljivih in erozijsko nevarnih zemljiščih je treba za gradnjo ali
poseg, ki ima značaj gradnje ali rekonstrukcije objekta in naprav, v
postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti geološko poročilo
organizacije s področja geomehanike. |
|
|
|
66. člen
|
|
(varstvo tal in
reliefa) |
|
(1)
Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati
predpise s področja varstva tal. |
|
(2)
Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba v največji
možni meri ohranjati vrtače, dole in druge značilne kraške reliefne
oblike. Te povečujejo razgibanost krajine, ki ima za posledico večjo
biodiverziteto območja. Urejujejo se poškodovana ali razgaljena tla,
na način, da se ohranja oziroma obnovi njihova plodnost in da so
ustrezno zaščitena z vegetacijo. |
|
(3)
Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in
deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije,
zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč. |
|
|
|
67. člen
|
|
(varovani
gozdovi)
|
|
(1)
Območja varovalnih gozdov so prikazana v Prikazu stanja prostora, na
Karti 3: »Prikaz varstvenih režimov«. |
|
(2) V
omenjenih območjih je dopustna sanitarna sečnja; izbor drevja opravi
Zavod za gozdove Slovenije. Posegi, ki bi oslabili gozdni rob, niso
dovoljeni. |
|
(3) V
varovalnih gozdovih so izjemoma dopustni ukrepi in posegi, ki so
opredeljeni z veljavnimi gozdnogospodarskimi načrti, so skladni z
varstvenimi režimi in zagotavljajo ohranitev ter krepitev varovalne,
hidrološke, biotopske ali klimatske funkcije gozda. |
|
(4)
Za vse posege v varovalne gozdove je treba pridobiti dovoljenje
pristojnega ministrstva. |
|
(5) V
varovalnih gozdovih je dopustno samo vzdrževanje obstoječih objektov. Za
posege v te objekte je treba pridobiti soglasje pristojne javno
gozdarske službe in organa, pristojnega za ohranjanje narave. |
|
|
|
3.16.3 Obramba in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami |
|
|
|
68. člen
|
|
(obramba) |
|
(1)
Posegi na območju možne izključne rabe za potrebe obrambe ne smejo
onemogočati uporabe območja posebnega pomena za obrambo v primeru
vojnega in izrednega stanja, krize ter za usposabljanje oziroma so
posegi lahko takšni, da je mogoče rabo za obrambne potrebe v navedenih
primerih takoj vzpostaviti. Za posege v prostor na območju možne
izključne rabe za potrebe obrambe je treba predhodno pridobiti soglasje
ministrstva pristojnega za obrambo.
|
|
(2)
Območje Letališča Divača omogoča uporabo tudi travnate vzletno
pristajalne steze za potrebe obrambe, z določeno omejeno in nadzorovano
rabo letališča za potrebe obrambe. Skladno z njeno določitvijo je
opredeljeno tudi območje, v katerem je treba pridobiti soglasje
ministrstva, pristojnega za obrambo. |
|
|
|
69. člen
|
|
(varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami)
|
|
(1)
Gradnje in prostorske ureditve morajo biti izvedene tako, da
zagotavljajo pogoje za varen umik ljudi in premoženja ter zadostne
prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru naravne
ali druge nesreče. |
|
(2) V
primeru naravnih ali drugih nesreč večjega obsega je treba zagotoviti
evakuacijo prebivalcev iz ogroženih območij ter njihovo nastanitev v
primerne objekte, rušenje neuporabnih objektov ter odstranjevanje
ruševin. |
|
(3)
Zagotoviti je treba prostorske možnosti za pokop ljudi in živali. Pokop
ljudi naj se v primeru nesreč izvaja na obstoječih pokopališčih, ki
morajo imeti zagotovljene prostorske možnosti za širitev. Pokop živali
naj se v primeru nesreč izvaja na ustreznih kmetijskih zemljiščih. |
|
(4)
Objekte in naprave, ki s svojo višino lahko vplivajo na varnost zračnega
prometa, je treba zaznamovati v skladu s predpisi in soglasjem
pristojnega organa oziroma službe za civilno letalstvo. |
|
(5)
Požarno ogroženo naravno okolje mora biti ustrezno odprto z
intervencijskimi protipožarnimi prometnicami (najmanj 25 m/ha). |
|
|
|
70. člen
|
|
(varovanje pred
požarom)
|
|
(1)
Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev je treba upoštevati
požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara
zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, z vplivi
obstoječih in novih industrijskih objektov in tehnoloških procesov ter z
možnostjo širjenja požara med posameznimi območji poselitve ter požarom
v naravnem okolju. |
|
(2)
Pri gradnjah objektov in urejanju prostora je treba upoštevati
prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred
požarom. Za primer požara je treba zagotoviti: |
|
·
odmike od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve;
|
|
·
prometne/manipulacijske poti oziroma površine za intervencijska vozila;
|
|
·
vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje;
|
|
·
odprtost naravnega okolja za potrebe gašenja požarov z intervencijskimi
protipožarnimi prometnicami;
|
|
·
naselja in potencialni povzročitelji požarov (železnica, bencinski
servisi, industrijski objekti ipd.) morajo biti obkroženi ali ločeni od
naravnega okolja s protipožarnimi objekti in intervencijskimi
protipožarnimi prometnicami.
|
|
(3)
Na območjih brez hidratnega omrežja je treba zagotoviti bazene ali druge
ureditve, ki zagotavljajo požarno varnost. |
|
(4)
Gradnje in ureditve v prostoru morajo zagotavljati dovoz do vodotokov,
hidrantov in požarnih bazenov.
|
|
(5)
Obstoječe in nove urgentne poti morajo zagotavljati dostope
intervencijskim vozilom (najmanjši radij 11,5 m, širina utrjenih poti
3,5 m, ob objektih 5,0 m). |
|
(6)
Izpolnjevanje pomembnih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj
zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu zasnova požarne varnosti, za
požarno zahtevne objekte pa v elaboratu študija požarne varnosti.
Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o
zasnovi in študiji požarne varnosti. |
|
|
|
71. člen
|
|
(potresna
območja) |
|
V skladu s cono potresne ogroženosti se pri načrtovanju objektov
upošteva projektni pospešek tal 0,125 [g], 0,150 [g] oziroma 0,175 [g]. |
|
|
|
3.16.4 Varovanje zdravja |
|
|
|
72. člen |
|
(varstvo pred
hrupom) |
|
(1)
Območja varstva pred hrupom se za celotno občino Divača določajo z
upoštevanjem uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. |
|
(2)
Namenska raba je, na osnovi prvega odstavka tega člena, razvrščena v
naslednja območja stopenj varstva pred hrupom, in sicer (Preglednica 9): |
|
|
|
Preglednica 9: Območja stopenj varstva pred hrupom glede na
namensko rabo prostora |
Namenska raba/ Stopnja varstva pred hrupom |
III. stopnja |
IV. stopnja |
S – OBMOČJA STANOVANJ |
SS (SS, SSe, SSs, SSv) |
● |
|
SB |
● |
|
SK |
● |
|
C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI |
CU |
● |
|
CD (CDi, CDz, CDk, CDu, CDo) |
● |
|
I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI |
IP |
|
● |
IG |
|
● |
IK |
|
● |
B – POSEBNA OBMOČJA |
BT |
● |
|
BD |
|
● |
Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN |
ZS |
● |
|
ZP |
● |
|
ZD |
● |
|
ZK |
● |
|
P - OBMOČJA IN OMREŽJA PROMETNE INFRASTRUKTURE |
PC |
|
● |
PŽ |
|
● |
PL |
|
● |
PO |
|
● |
O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE |
|
● |
E – OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE |
|
● |
T – OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE |
|
● |
A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE (Ask, Abt) |
● |
|
K – OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ (K1, K2) |
|
● |
G – GOZDNA ZEMLJIŠČA |
|
● |
V – OBMOČJE VODNIH POVRŠIN (VC, VI) |
|
● |
L – OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN (LN) |
|
● |
|
|
(3)
Do izdelave posebne študije ocene hrupa v prostoru v občini Divača za
območja stanovanj (SS, SB), centralnih dejavnosti (CDz) in posebnih
območjih (BT) velja III. stopnja varstva pred hrupom. Občina bo
pripravila posebno študijo ocene hrupa v prostoru v postopku priprave
sprememb in dopolnitev tega odloka ali v postopku priprave občinskega
podrobnega prostorskega načrta za takšno območje. |
|
(4) V
IV. stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske
objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred
hrupom. |
|
(5) V
posamezna območja se lahko umeščajo le tiste dejavnosti, ki ne
povzročajo čezmernega hrupa glede na zakonsko predpisane mejne vrednosti
za posamezno območje varstva pred hrupom. |
|
(6)
Pri umestitvi novega vira hrupa v prostor je treba zagotoviti ukrepe
varstva pred hrupom za preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju kot
posledice uporabe in obratovanja vira, pri čemer imajo pri izbiri
prednost ukrepi zmanjševanja emisije hrupa pri njenem izvoru pred ukrepi
preprečevanja širjenja hrupa v okolju. Pri novih virih hrupa se stremi k
previdnostnemu načelu za nove vire hrupa, ki jih priporoča mednarodna
zdravstvena organizacija (WHO), in sicer za Ldvn 50 dB in Lnoč 40 dB. |
|
(7)
Določbe tega člena ne veljajo za hrup, ki nastane ob dejavnostih
zaščite, reševanja in pomoči. |
|
(8) Pri načrtovanju vseh gradenj v območju železniške proge mora
investitor novih posegov predvideti ukrepe za varovanje pred hrupom
zaradi odvijanja železniškega prometa. |
|
|
|
73. člen |
|
(varovanje pred
elektromagnetnim sevanjem) |
|
(1)
Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir
elektromagnetnega sevanja, ne smeta presegati obremenitev okolja, ki jih
določa uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem
okolju. |
|
(2)
Za gradnjo objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je treba
izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojne službe. |
|
(3)
Varovalni pasovi varstva pred elektromagnetnim sevanjem znašajo, merjeno
levo in desno od osi skrajnega voda: |
|
·
nadzemni več sistemski daljnovodi nazivne napetosti 400 kV: od 42 do 46
m;
|
|
·
nadzemni več sistemski daljnovodi nazivne napetosti 220 kV: od 18 do 24
m;
|
|
·
nadzemni več sistemski daljnovodi nazivne napetosti 110 kV in 35kV: od
11 do 14 m;
|
|
|
|
74. člen |
|
(varovanje pred
svetlobnim onesnaženjem) |
|
(1)
Pri osvetljevanju objektov in odprtih površin je treba upoštevati ukrepe
za zmanjševanje emisij svetlobe v okolje, ki jih določa uredba o mejnih
vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Osvetlitev, ki jo
povzročajo umetni viri svetlobe na prostem, na oknih varovanih prostorov
ne sme presegati mejnih vrednosti, ki jih določa uredba o mejnih
vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Uporaba svetil, ki sevajo
svetlobo nad vodoravnico, ni dopustna. |
|
(2)
Občina bo stremela k omejitvi porabe električne energije na prebivalca,
namenjene za javno razsvetljavo na območju občine. |
|
(3)
Gradbeno inženirskih, nezahtevnih in enostavnih objektov se praviloma ne
osvetljuje. Višina drogov javne razsvetljave naj bo čim nižja, število
svetilk pa čim manjše. |
|
(4)
Prepovedana je trajna uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste in
oblike, mirujočih ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti
površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu. |
|
|
|
75. člen |
|
(zagotavljanje
higienskih in zdravstvenih zahtev v zvezi z osvetlitvijo, osončenjem in
kakovostjo bivanja) |
|
(1)
Pri gradnji stanovanjskih objektov je treba upoštevati merila za
osvetlitev, osončenje, prevetrenost in druge zahteve v skladu s predpisi
in tem odlokom.
|
|
(2)
Pri stanovanjskih prostorih (bivalna kuhinja, dnevna soba, otroška
soba) je treba zagotoviti najkrajši čas osončenja z neposredno
sončno svetlobo, skladno z veljavno zakonodajo, ki znaša: |
|
·
dne 21. 12. – najmanj 1 uro,
|
|
·
dne 21. 3., 21. 6. in 21. 9. – najmanj 3 ure.
|
|
|
|
76. člen |
|
(spremljanje
stanja okolja za zagotavljanje zdravja ljudi) |
|
Občina skladno s predpisi zagotovi spremljanje stanja okolja za tiste
kazalce, navedene v okoljskem poročilu, pri katerih niso na voljo
podatki iz državnega monitoringa. Za ta namen pripravi podrobnejši
program spremljanja stanja okolja. |
|
|
|
4. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji |
|
|
|
4.1 Območja stavbnih zemljišč |
|
|
|
4.1.1 S – območja stanovanj |
|
|
|
77. člen |
|
(podrobni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih območjih) |
|
(1)
Območja osnovne namenske rabe »S – Območja stanovanj« so namenjena
bivanju in spremljajočim dejavnostim. |
|
(2)
Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni
prostorski izvedbeni pogoji (Preglednica 10): |
|
|
|
Preglednica 10: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za
območja stanovanj |
Namenska raba |
S – Območja stanovanj |
Podrobna namenska raba |
SS
Stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez dejavnosti
ali s spremljajočimi dejavnostmi |
SK
Površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij
z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju |
SB
Območja, namenjena občasnemu ali stalnemu bivanju različnih
skupin prebivalstva (otrok, starejših ljudi, študentov in drugih
socialnih skupin) |
Členitev
podrobne
namenske
rabe |
SS, SSe |
SSs |
SSv |
SK |
SB |
Prosto stoječa gradnja |
Strnjena gradnja –
vrstne hiše (do največ 5 hiš skupaj) |
Večstanovanjska gradnja |
Površine podeželskega naselja
|
Stanovanjske površine za posebne namene |
Zelene površine |
FZP: najmanj 0.2 |
Dopustna:
Izraba: |
FZ: 0,3 |
FZ: 0,4 |
FZ: 0,25 |
FZ: 0,5 |
FZ: 0,3 |
FI: 0,5 |
FI: 0,6 |
FI: 0,75 |
FI: 0,8 |
FI: 0,7 |
Višina (od kapi pri nagnjenem terenu največ): |
V = 9 m |
V = 9 m |
V = 16 m – Divača,
13 m – Senožeče,
10 m – zaselek Rudnik pri Vremskem Britofu (del naselja Famlje) |
V = 9 m |
V = 10 m |
Merila in pogoji za oblikovanje |
gabariti |
Višinski gabarit:
- do P + M ali do P + 1 + M, če to dopušča zasnova
naselja;
- večstanovanjske stavbe, stanovanjske stavbe z
oskrbovanimi stanovanji in stanovanjske stavbe za posebne
družbene skupine v SSv do P + 4 (Divača), do P + 3 (Senožeče)
oziroma do P + 2 (zaselek Rudnik pri Vremskem Britofu);
- kota pritličja je na ravnem ali rahlo nagnjenem
terenu (do 10 %) največ 30 cm nad koto urejenega terena ob
objektu.
Razmerja gabaritov:
- v SS in SSe praviloma podolgovat tloris;
- v SK praviloma podolgovat tloris (1 : 1,4–1 : 2). |
fasade |
- elementi na fasadah so osno simetrično
razporejeni; oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev
fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in
oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bo usklajeno s
tradicionalnimi objekti;
- fasade so lahko horizontalno in vertikalno
členjene, odprtine naj bodo praviloma pokončne oblike;
- fasadna opeka ni dovoljena;
- fasade so lahko obložene s kamnom v višini talnega
zidca;
- detajli na objektih naj bodo v območjih ohranjenih
tradicionalnih objektov tradicionalni. |
strehe |
- simetrične dvokapnice z naklonom v smeri daljše
stranice, naklon 18° do 25° (tudi do 30°),
- smer slemena mora biti vzporedna z daljšo
stranico;
- kjer so na območju občine prisotne tudi strehe s
strmejšim naklonom (večjim od 40°), krite s kamnitimi skrlami,
opečno kritino (bobrovci, zarezniki) ali zgodovinsko izpričano
slamo, se dopusti tudi takšna oblika streh;
- napušči na stanovanjskih objektih so praviloma
kratki, do 30 cm; zatrepi so lahko brez napušča;
- tri- ali štirikapne strehe so dovoljene v primeru,
kadar to zahteva zasnova objekta (npr. vogalna stavba, stavba,
postavljena pravokotno na ulico itd.);
- ravne strehe se dovolijo pri večstanovanjskih
objektih (SSv),
- ravne strehe se dovolijo v strnjeni gradnji (SSs)
in pri prostostoječi gradnji (SSe) v organizirani gradnji, če se
pri objektu uporabijo tradicionalni volumni, a le do višine P +
1 + T (tlorisni in višinski gabarit) in tradicionalni fasadni
materiali (omet, les, opeka, avtohtoni kamen);
- ravne strehe se ne dovolijo na območjih SK, izjema
je določena v naslednji alineji;
- strešine podrejenih, praviloma majhnih stavb ali
stavbnih delov so lahko enokapne, naklon strehe sledi
dominantnemu objektu, ali pa ravne, če služijo kot terasa;
- zaželena je namestitev sončnih kolektorjev in
sončnih celic, razen v vaških jedrih in objektih kulturne
dediščine. |
Posebnosti SS |
- gradnja stanovanjskih objektov, ki predstavljajo
oblikovno posebnost (atrijska hiša, terasna hiša, hiša z
enokapno streho ipd.) je dovoljena samo v SSe in se prilagodi
prvotni tipiki gradnje ter ustrezno ozeleni.
- večstanovanjski objekti so dovoljeni le na območju
strnjenih naselij Divača in Senožeče ter pri Vremskem Britofu v
zaselku Rudnik (del naselja Famlje);
- stanovanjske enote ne smejo biti manjše od 30 m2;
- za gradnjo novih objektov BTP nad terenom, večjih
od 800 m², je potrebna izdelava variantnih rešitev, če so
objekti večji od 2.400 m2, pa izvedba javnega,
urbanistično-arhitekturnega natečaja v skladu z določili tega
odloka. |
|
|
4.1.2 C – območja centralnih dejavnosti |
|
|
|
78. člen
|
|
(podrobni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih centralnih
dejavnosti) |
|
(1)
Območja osnovne namenske rabe »C – območja centralnih dejavnosti« so
namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju.
Gradnja objektov, namenjenih bivanju, je dovoljena le v podrobnejši
namenski rabi »CU«. |
|
(2)
Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni
prostorski izvedbeni pogoji (Preglednica 11): |
|
|
|
Preglednica 11: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za območja
centralnih dejavnosti |
Namenska raba |
C – območja centralnih dejavnosti |
Podrobna namenska raba |
CU
Osrednja območja centralnih dejavnosti, ki so namenjena
oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju |
CD
Druga območja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje določena
dejavnost |
|
Členitev podrobne namenske rabe |
|
CDi |
CDz |
CDk |
CDu |
CDo |
|
Območja centralnih dejavnosti za izobraževanje, vzgojo in šport |
Območja centralnih dejavnosti za zdravstvo in socialno varstvo |
Območja centralnih dejavnosti za kulturo in verske namene |
Območja centralnih dejavnosti za javno upravo |
Območja centralnih dejavnosti za trgovske, oskrbne, poslovne in
storitvene dejavnosti brez stanovanj |
|
Zelene površine |
FZP: najmanj 0,2 |
|
Dopustna izraba |
FZ 0,4 |
FZ: 0,4 |
FZ: 0,4 |
FZ: 0,4 |
FZ: 0,4 |
FZ: 0,4 |
|
FI: 0,8 |
FI: 0,8 |
FI: 0,8 |
FI: 0,8 |
FI: 0,8 |
FI: 0,8 |
|
Višina |
V: 15 m |
V: 12 m |
V: 12 m |
V: 12 m, zvoniki 25 m |
V: 15 m |
V: 15 m |
|
Merila in pogoji za oblikovanje |
Gabariti |
Višinski gabarit:
- do P + 1 (CDi), do P + 2 (CDz in CDk) ali do
P + 3 (CU, CDu in CDo), če to dopušča zasnova naselja;
- kota pritličja je na ravnem ali rahlo
nagnjenem terenu (do 10 %) največ 30 cm nad koto urejenega
terena ob objektu.
Horizontalni gabarit:
- tlorisni gabariti: niso predpisani;
- dovoli se združevanje objektov v nize,
kareje;
- pri umeščanju teh stavb v prostor je treba
upoštevati ulični niz in vertikalni gabarit kakovostnega oziroma
prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo
izstopale iz silhuete območja (da ne bodo višje ali bistveno
nižje);
- pred glavnimi vhodi javnih objektov je treba
oblikovati javni prostor pomembnosti objekta primernih dimenzij; |
Fasade |
- fasade so lahko horizontalno in vertikalno
členjene, odprtine naj bodo praviloma pokončne oblike;
- fasadna opeka ni dovoljena;
- detajli na objektih naj bodo v območjih
ohranjenih tradicionalnih objektov tradicionalni;
- oblikovanje, horizontalna in vertikalna
členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih
fasadnih elementov naj bo enostavno in poenoteno po celi fasadi,
nizu, kareju oziroma območju;
- oblikovanje fasad naj bo sodobno, vendar v
sozvočju s tradicionalno arhitekturo;
- glavni vhod v stavbo se, če stoji ob
pomembnem javnem prostoru, oblikuje na glavni fasadi; taka
fasada objekta mora biti mestotvorno oblikovana; |
Streha |
- pri novogradnjah so dovoljene strešine vseh
naklonov od 0,5 do 25°, vendar naj bodo v enem kompleksu
poenotene;
- ne dovolijo se ravne strehe, enokapne strehe
ali strešine drugačnih nagibov, če v območju prevladujejo
objekti s tradicionalnimi dvokapnimi strehami.
V območjih s tradicionalnimi dvokapnimi strehami so strehe:
- simetrične dvokapnice z naklonom v smeri
daljše stranice, naklon 18° do 25°;
- smer slemena mora biti vzporedna z daljšo
stranico;
- širina napušča na stanovanjskih objektih je
največ 60 cm;
- tri- ali štirikapne strehe so dovoljene v
primeru, kadar to zahteva zasnova objekta (npr. vogalna stavba,
stavba, postavljena pravokotno na ulico ipd.); |
Posebnosti C |
- za gradnjo novih objektov BTP nad terenom,
večjih od 800 m², je potrebna izdelava variantnih rešitev, če so
objekti večji od 2.400 m2, pa izvedba javnega,
urbanistično-arhitekturnega natečaja v skladu z določili tega
odloka;
- na območjih CU se pri določanju velikosti
parcele stanovanjskega objekta in dopustne izrabe upoštevajo
določila 24. člena (velikost in oblika gradbene parcele) in 77.
člena (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na
stanovanjskih območjih) odloka za namensko rabo SS. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
4.1.3 I – območja proizvodnih dejavnosti |
|
|
|
79. člen
|
|
(podrobni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih proizvodnih
dejavnosti) |
|
(1)
Območja osnovne namenske rabe »I – območja proizvodnih dejavnosti« so
pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim
storitvenim ter servisnim dejavnostim. |
|
(2)
Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni
prostorski izvedbeni pogoji (Preglednica 12): |
|
|
|
Preglednica 12: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za območja
proizvodnih dejavnosti |
Namenska raba |
I – območja proizvodnih dejavnosti |
Podrobna namenska raba |
IP
Območja proizvodnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena
industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter
servisnim dejavnostim. |
IG
Območja proizvodnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena
industrijskim, proizvodnim in obrtnim ter spremljajočim
storitvenim ter servisnim dejavnostim |
IK
Območja proizvodnih dejavnosti, kmetijska proizvodnja |
Zelene površine |
FZP: najmanj 0,2 |
FZP: najmanj 0,2 |
FZP: najmanj 0,2 |
Dopustna izraba |
FZ: 0,5 |
FZ: 0,5 |
FZ: 0,5 |
Višina |
V: 13 m |
V: 12 m |
V: 9 m |
Merila in pogoji za oblikovanje |
Gabariti |
Horizontalni gabariti:
- poslovno upravne, administrativne, prodajne ipd.
dejavnosti naj se organizirajo predvsem ob javnem mestnem
prostoru, druge proizvodne stavbe pa v notranjosti kompleksov;
- dovoli se združevanje objektov v nize, kareje.
Višinski gabariti:
- pri umeščanju teh stavb v prostor je treba
upoštevati vertikalni gabarit kakovostnega oziroma
prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo
izstopale iz silhuete območja (da ne bodo višje ali bistveno
nižje); to ne velja za stavbe, ki so zaradi funkcionalnih zahtev
izrazito višje (tovarniški dimniki, silosi ipd.) – ti objekti
naj se oblikujejo kot kakovostno in prepoznavno oblikovani
prostorski poudarki oziroma točke identifikacije;
- objekti v ozadju kompleksa morajo biti nižji od
glavnih stavb (ob javnem prostoru); |
Fasade |
- oblikovanje in horizontalna ter vertikalna
členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih
fasadnih elementov naj bo enostavno in poenoteno po celi fasadi,
nizu, kareju oziroma območju;
- zagotovi se sodobno oblikovanje fasad
(enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in
drugih sodobnih materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv
kot poudarkov);
- fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, naj bodo
oblikovane kot glavne in mestotvorne fasade, z njihovim
oblikovanjem naj se zagotavljajo kakovostni ambienti; |
Strehe |
- za objekte, ki mejijo na javni prostor, se
dovolijo strehe, usklajene s kakovostnimi obstoječimi objekti ob
tem javnem prostoru; dovolijo se odstopanja in novosti, če se s
tem doseže nova urbanistično-arhitekturna kakovost;
- za objekte znotraj industrijskega kompleksa se
dovolijo vse vrste streh, vendar naj bodo v enem kompleksu
poenotene;
- za objekte večjih dimenzij se priporočajo ravne,
lahko pa tudi enokapne strehe majhnega naklona;
- zaželena je namestitev sončnih kolektorjev in
sončnih celic ali ozelenitev večjih ravnih streh;
- dovoljena je kritina v opečni barvi pri klasičnih
dvokapnih strehah, pri ravnih strehah pa kritina ne sme biti
trajno bleščeča kot tudi ne temnih barv zaradi prevelike
absorpcije toplote; |
Posebnosti I |
- za gradnjo novih objektov BTP nad terenom, večjih
od 800 m², je potrebna izdelava variantnih rešitev, če so
objekti večji od 2.400 m2, pa izvedba javnega,
urbanistično-arhitekturnega natečaja v skladu z določili tega
odloka;
- na robovih con je treba zagotoviti vegetacijski
pas, ki naj zmanjša vizualno izpostavljenost grajenih struktur;
- pri urejanju območij proizvodnih dejavnosti mora
investitor poskrbeti, da v okoliških stanovanjskih naseljih in
zavarovanih območjih stopnja hrupa ni presežena; na obrobje con
naj se umešča najmanj hrupne dejavnosti;
- pri obratovanju objektov, ki so vir neprijetnih
vonjav v okolje, je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje
emisij; hleve za gojenje živali je treba opremiti tako, da bodo
izpusti iz prezračevalnih naprav hleva urejeni preko streh, da
se doseže čim večje razredčenje onesnaženega zraka; lokacijo
gnojišč je treba predvideti v čim večji oddaljenosti od
sosednjih objektov oziroma tako, da je med sosednjimi objekti in
gnojiščem hlev;
- oblikovanje objektov v odprti krajini mora biti
prilagojeno krajinski podobi. Novih dominant v prostoru ni
dovoljeno postavljati. |
|
|
4.1.4 B – posebna območja |
|
|
|
80. člen
|
|
(podrobni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na posebnih območjih) |
|
(1)
Območja osnovne namenske rabe »B – posebna območja« so pretežno
namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, nakupovalna
središča in podobno. |
|
(2)
Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni
prostorski izvedbeni pogoji (Preglednica 13): |
|
|
|
|
|
Preglednica 13: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posebna
območja |
Namenska raba |
B – posebna območja |
Podrobna namenska raba |
BT
Površine za turizem
Namen: gostinski objekti, hoteli, bungalovi, apartmaji in drugi
objekti za nastanitev ter objekti za potrebe turizma v povezavi
s športom in rekreacijo (kamp, planinski, lovski, gozdarski dom
ipd.) |
BD
Površine drugih območij
Namen: trgovski centri, sejmišča, zabaviščni park, prireditveni
prostori in druge podobne dejavnosti.
|
Zelene površine |
FZP: najmanj 0,3 |
|
Dopustna izraba |
FZ: 0,4 |
|
Višina |
V: 9 m |
V: 10 m |
Merila in pogoji za oblikovanje |
Gabariti |
- pri gabaritih posameznih objektov
v območjih namenske rabe prostora BT
(gostinski objekti, hoteli, lovski, gozdarski ali planinski
domovi ipd.), ki se urejajo izven turističnih kompleksov, naj se
upoštevajo predpisani gabariti stanovanjskih objektov v namenski
rabi SS oziroma stanovanjsko-kmetijskih objektov v namenski rabi
SK, ki so določeni v 77. členu (podrobni prostorski izvedbeni
pogoji za gradnjo na stanovanjskih območjih) odloka; |
Fasade |
- oblikovanje in horizontalna ter vertikalna
členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih
fasadnih elementov naj bo enostavno in poenoteno po celi fasadi
oziroma na vseh objektih v kompleksu;
- pri oblikovanju posameznih objektov (gostinski
objekti, hoteli, lovski, gozdarski ali planinski domovi ipd.),
ki se urejajo izven turističnih kompleksov, naj se upoštevajo
določila za oblikovanje objektov iz 77. člena (podrobni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih
območjih) odloka za namensko rabo SS oziroma SK;
- v območjih namenske rabe prostora BD se zagotovi sodobno
oblikovanje fasad (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa,
kovine, stekla in drugih sodobnih materialov); |
Strehe |
- dovolijo se odstopanja in novosti, če se s tem
doseže nova urbanistično-arhitekturna kakovost;
- za objekte večjih dimenzij se priporočajo ravne
strehe, lahko pa tudi dvokapne ali enokapne strehe majhnega
naklona;
- dovoljena je kritina v opečni barvi pri dvokapnih
strehah, pri ravnih strehah pa kritina ne sme biti trajno
bleščeča kot tudi ne temnih barv zaradi prevelike absorpcije
toplote; |
Posebnosti B |
- za gradnjo novih objektov BTP nad terenom, večjih
od 800 m², je potrebna izdelava variantnih rešitev, če so
objekti večji od 2.400 m2, pa izvedba javnega,
urbanistično-arhitekturnega natečaja v skladu z določili tega
odloka. |
|
|
4.1.5
Z – območja zelenih površin |
|
|
|
81. člen
|
|
(podrobni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih zelenih površin) |
|
(1)
Območja osnovne namenske rabe »Z – območja zelenih površin« so pretežno
namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na
prostem in izboljšavi kakovosti bivanja. |
|
(2)
Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni
prostorski izvedbeni pogoji (Preglednica 14): |
|
Preglednica 14: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za območja
zelenih površin |
Namenska raba |
Z – območja zelenih površin |
Podrobnejša namenska raba |
ZS
Površine za oddih, rekreacijo in šport so namenjene preživljanju
prostega časa na prostem, predvsem rekreaciji in športu. |
ZP
Parki kot urejena območja odprtega prostora v naselju so
namenjeni preživljanju prostega časa.
|
ZD
Zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo (obcestne
zelenice, ločevalni zeleni pasovi, zelene bariere). |
ZK
Površine za pokopališča so namenjene za pokopališča in
spremljajoče objekte. |
Višina |
Največja višina objektov P + M |
/ |
Največja višina objektov P + M |
Merila in pogoji za oblikovanje |
|
- objekti so podolgovate oblike, razmerje tlorisnih gabaritov je
najmanj 1 : 1,4;
- ureditve, objekti, naprave, ograje morajo biti po celotnem
kompleksu oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi
ureditvami stičnih območij;
- pri oblikovanju objektov in njihovem umeščanju v prostor se
ohranja značilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih
grajenih struktur;
- ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma
kakovostni pogledi. |
|
|
4.1.6 O – okoljska infrastruktura |
|
|
|
82. člen
|
|
(podrobni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih okoljske
infrastrukture) |
|
(1)
Območja osnovne namenske rabe »O – območja okoljske infrastrukture« so
namenjena izvajanju oskrbe z vodo, čiščenju odpadnih voda in ravnanju z
odpadki. |
|
(2)
Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni
prostorski izvedbeni pogoji (Preglednica 15): |
|
Preglednica 15: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za okoljsko
infrastrukturo |
Namenska raba |
O – območja okoljske infrastrukture |
Dopustna dela in druge prostorske ureditve |
- vzdrževanje objektov in odstranitev objektov;
- na zakonito zgrajenih objektih, ki niso skladni z
namembnostjo, so dopustni vzdrževalna dela, rekonstrukcija,
enkratno povečevanje do 20 % BTP in odstranitev objekta. |
Drugi pogoji |
- Na robovih območja odlagališča
odpadkov, čistilnih naprav ter drugih večjih posegih naj se
ohranja oziroma vzpostavi pas vegetacije, ki služi kot vizualna
zaščitna bariera z namenom zmanjševanja vidne izpostavljenosti
teh območij. Izberejo naj se sadike avtohtonih vrst za to
območje, ki so hkrati tudi primerne za posamezni tip zemljišča
in reliefa. |
|
|
4.1.7 A – Območja razpršene poselitve |
|
|
|
83. člen
|
|
(podrobni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih razpršene poselitve) |
|
(1)
Območja osnovne namenske rabe »A – Območja razpršene poselitve«
predstavljajo območja poselitve izven naselij kot avtohtoni poselitveni
vzorec v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij,
zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in
razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša
gručasta naselja). |
|
(2)
Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni
prostorski izvedbeni pogoji (Preglednica 16): |
|
Preglednica 16: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za območja
razpršene poselitve |
Namenska raba |
A – površine razpršene poselitve |
Podrobna namenska raba |
Ask, Abt |
Zelene površine |
Za Ask se prevzemajo določila za SK.
Za Abt se prevzemajo določila za BT. |
Dopustna izraba |
Višina |
Merila in pogoji za oblikovanje |
Posebnosti A |
- ni dovoljeno postavljati večstanovanjskih
objektov;
- Ask – na območju kmetij je treba ohranjati prvotno
strukturo in tipiko gradnje;
- za stanovanjske objekte se uporabljajo merila in
pogoji za oblikovanje iz 77. člena (podrobni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih območjih) odloka za
namensko rabo SK. |
|
|
4.2 K – Območja kmetijskih zemljišč |
|
|
|
84. člen |
|
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na kmetijskih
zemljiščih) |
|
(1) Območja osnovne namenske rabe »K – območja kmetijskih zemljišč« so
namenjena kmetijski pridelavi in ohranjanju kulturne krajine. |
|
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni
prostorski izvedbeni pogoji (Preglednica 17): |
|
Preglednica 17: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za območja
kmetijskih zemljišč |
Namenska raba |
K – območja kmetijskih zemljišč |
Podrobnejša
namenska
raba |
K1
Najboljša kmetijska zemljišča. |
K2
Druga kmetijska zemljišča. |
Dopustna dela in druge prostorske ureditve |
-
na zakonito zgrajenih objektih, ki niso skladni z namembnostjo,
so dopustni vzdrževalna dela, rekonstrukcija, enkratno
povečevanje do 20 % BTP in odstranitev objekta;
-
ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami; |
Drugi pogoji |
-
posegi na kmetijska zemljišča so dopustni pod pogojem, da ne
ovirajo opravljanja osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju
z interesi kmetijstva in zanje je treba pridobiti ustrezno
soglasje kmetijsko svetovalne službe;
-
gradnje morajo biti načrtovane tako, da lastnikom kmetijskih
zemljišč omogočajo dostop do kmetijskih zemljišč; če poseg
prekine obstoječi dostop do kmetijskih zemljišč, ga je treba
nadomestiti;
-
posegi na kmetijska zemljišča ne smejo bistveno prizadeti
obdelovanja kmetijskih zemljišč; poškodbe je treba sanirati in
zemljišča rekultivirati;
- na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka
opredeljene kot kmetijska zemljišča, v neažuriranem zemljiškem
katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja novih (nadomestnih
objektov) ni dovoljena;
-
zaradi varstva značilnosti kraškega reliefa ni dovoljeno
zasipavanje vrtač, globokih dolov, brezen in jam, kot ni
dovoljen iznos zemljine iz vrtač in dolov;
-
taki objekti naj se postavljajo le izjemoma in izven območij
naravnih vrednot in območij habitatov ogroženih rastlinskih in
živalskih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno, glede na
druge habitate, prisotne na celotnem območju RS, ohranjajo v
ugodnem stanju; |
Merila in pogoji
za oblikovanje |
-
ureditve, objekti, naprave, ograje morajo biti po celotnem
kompleksu oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi
ureditvami stičnih območij;
-
pri oblikovanju objektov in njihovem umeščanju v prostor se
ohranja značilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih
grajenih struktur;
-
ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma
kakovostni pogledi;
-
na območjih niso dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje
spremembe prostorskih značilnosti območja, zlasti zemeljska
dela, izgubo naravne ohranjenosti in odprtosti ter javne
dostopnosti. |
|
|
4.3 G – Območja
gozdnih zemljišč |
|
|
|
85. člen |
|
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na gozdnih
zemljiščih) |
|
(1) Območja osnovne namenske rabe »G – območja gozdnih zemljišč« so
namenjena ohranjanju in gospodarjenju z gozdom. |
|
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni
prostorski izvedbeni pogoji (Preglednica 18): |
|
Preglednica 18: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za območja
gozdnih zemljišč |
Namenska raba |
G – območja gozdnih zemljišč |
Dopustna dela in druge prostorske ureditve |
-
krčitve gozdov v kmetijske namene ter obore za rejo divjadi, pri
čemer je treba pridobiti ustrezno dovoljenje ali soglasje Zavoda
za gozdove Slovenije;
- na zakonito zgrajenih objektih, ki niso skladni z
namembnostjo, so dopustni vzdrževalna dela, rekonstrukcija,
enkratno povečevanje do 20 % BTP in odstranitev objekta; |
Drugi pogoji |
-
posegi so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z
gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, ne ovirajo
osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi
gozdarstva in je zanje treba pridobiti ustrezno soglasje od
pristojne službe za urejanje in varstvo gozdov;
-
posegi v gozd in gozdni prostor v večje sklenjene gozdne
komplekse praviloma niso dopustni; posegi v gozdni prostor se
usmerjajo v robna območja gozdnih kompleksov in v gozdove s
slabšo zasnovo oziroma na območja zaraščajočih se površin;
-
gradnje morajo biti načrtovane tako, da lastnikom gozdov
omogočajo dostop do gozdnih zemljišč;
-
na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka
opredeljene kot gozdne površine, v neažuriranem zemljiškem
katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja novih
(nadomestnih) objektov ni dovoljena;
-
zaradi varstva značilnosti kraškega reliefa ni dovoljeno
zasipavanje vrtač, globokih dolov, brezen in jam, kot ni
dovoljen iznos zemljine iz vrtač in dolov;
-
taki objekti naj se postavljajo le izjemoma in izven območij
naravnih vrednot in območij habitatov ogroženih rastlinskih in
živalskih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno, glede na
druge habitate, prisotne na celotnem območju RS, ohranjajo v
ugodnem stanju; |
Merila in pogoji
za oblikovanje |
-
pri oblikovanju objektov in njihovem umeščanju v prostor se
ohranja značilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih
grajenih struktur;
-
ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma
kakovostni pogledi. |
|
|
4.4 V –
Površinske vode |
|
|
|
86. člen
|
|
(podrobni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih površinskih
voda) |
|
(1)
Območja podrobnejše namenske rabe »VC – celinske vode« so namenjena
izvajanju dejavnosti s področja rabe voda. |
|
(2)
Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni
prostorski izvedbeni pogoji (Preglednica 19): |
|
Preglednica 19: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za območja
površinskih voda |
Namenska raba |
V – površinske vode |
Podrobnejša
namenska
raba |
VC
Celinske vode |
Dopustna dela in druge prostorske ureditve |
Z upoštevanjem zakona s področja upravljanja z vodami so
dopustna:
- tekoča vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije,
gradnje in nadomestne gradnje jezov, mlinov in žag;
- sanacije peskokopov, kamnolomov, gramoznic in območij
izkoriščanja prodišč, brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja;
- ureditev dostopov do vode in privezov za čolne ter
ureditev drč za spuščanje čolnov na obstoječih jezovih;
- vzdrževanje in odstranjevanje objektov;
- na zakonito zgrajenih objektih, ki niso skladni z
namembnostjo, so dopustni vzdrževalna dela,
rekonstrukcija in odstranitev objekta;
- sanitarne sečnje;
- dopustno je raziskovanje mineralnih surovin in
geotermičnih energetskih virov pod pogojem, da raziskovanje
trajno ne spreminja in poškoduje naravnega stanja na površini in
podtalju in da se po raziskovanju zemljišča vrnejo v prejšnje
stanje;
- vodnogospodarske ureditve za ribogojnice;
- ureditve za potrebe lova in ribolova. |
Drugi pogoji |
Z upoštevanjem zakona s področja upravljanja z vodami velja še:
- rekonstrukcija objektov je mogoča, če se s tem ne
povečuje poplavna ogroženost, ne poslabšuje stanje voda, je
omogočeno delovanje javnih služb, se s tem ne ovira obstoječa
posebna raba voda, ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami
in se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost od
meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje;
- na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka
opredeljene kot vodna zemljišča, v neažuriranem zemljiškem
katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja novih
(nadomestnih) objektov ni dovoljena;
- gradnja ribogojnic in zajem vode za namakanje sta
dopustna pod pogojem, da se zagotovi ekološko sprejemljiv
pretok;
- pri urejanju in obratovanju objektov in naprav mlinov,
žag in ribogojnic ter malih hidroelektrarn odvzem vode ne sme
ogrožati kakovosti voda ter ekološko sprejemljivega pretoka; če
je to potrebno zaradi ohranitve življenjskih razmer v vodotoku,
mora investitor zagotoviti ustrezen prehod za ribe;
- za gradnjo na območjih vodnih zemljišč je treba izdelati
predhodno prostorsko preveritev, hidrološko-hidravlične analize,
oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojnih služb
urejanja voda in občine oziroma glede na predpisane pravne
režime prostora;
- vse dejavnosti in objekti se izvajajo v skladu z
vodnogospodarskimi načrti;
- za vse posege v vodotoke in priobalni pas je treba
pridobiti pogoje pristojnega organa za vode in ohranjanje
narave; |
Merila in pogoji
za oblikovanje |
- pri oblikovanju objektov in njihovem umeščanju v prostor
se ohranja značilen stik naselij in odprte krajine ter
kakovostnih grajenih struktur;
- ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine, vedute
oziroma kakovostni pogledi. |
|
|
|
|
87. člen
|
|
(podrobni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih vodne
infrastrukture) |
|
(1)
Območja podrobnejše namenske rabe »VI – območja vodne infrastrukture« so
namenjena vodnim zemljiščem površinskih voda in vodnim objektom, kot so
pregrade, jezovi in podobno. |
|
(2)
Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni
prostorski izvedbeni pogoji (Preglednica 20): |
|
Preglednica 20: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za območja
vodne infrastrukture |
Podrobnejša namenska raba |
VI
Območja vodne infrastrukture |
Dopustna dela in druge prostorske ureditve |
Z upoštevanjem zakona s področja upravljanja z vodami so:
- dopustni tekoča vzdrževalna dela, rekonstrukcije,
gradnje in nadomestne gradnje jezov, pregrad in drugih dopustnih
objektov ter njihovo odstranjevanje;
- na zakonito zgrajenih objektih, ki niso skladni z
namembnostjo, dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcija in
odstranitev objekta. |
Drugi pogoji |
Z upoštevanjem zakona s področja upravljanja z vodami velja še:
- rekonstrukcija objektov je mogoča, če se s tem ne
povečuje poplavna ali erozijska ogroženost, ne poslabšuje stanje
voda, je omogočeno delovanje javnih služb, se s tem ne ovira
obstoječa posebna raba voda, ni v nasprotju s cilji upravljanja
z vodami in se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo
oddaljenost od meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje;
- vse dejavnosti in objekti se izvajajo v skladu z
vodnogospodarskimi načrti;
- za vse posege v vodotoke in priobalni pas je treba
pridobiti pogoje pristojnega organa za vode in ohranjanje
narave; |
Merila in pogoji za oblikovanje |
- pri oblikovanju objektov in njihovem umeščanju v prostor
se ohranja značilen stik naselij in odprte krajine ter
kakovostnih grajenih struktur.
- ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine, vedute
oziroma kakovostni pogledi. |
|
|
4.5 Območja drugih zemljišč |
|
|
|
88. člen
|
|
(podrobni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih mineralnih
surovin) |
|
(1)
Območja osnovne namenske rabe »L – območja mineralnih surovin« so
namenjena izvajanju dejavnosti s področja izkoriščanja mineralnih
surovin. |
|
(2)
Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni
prostorski izvedbeni pogoji (Preglednica 21): |
|
Preglednica 21: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za območja
mineralnih surovin |
Namenska raba |
L – območja mineralnih surovin |
Podrobnejša
namenska
raba |
LN
Površine nadzemnega pridobivalnega prostora |
Dopustna dela in druge prostorske ureditve |
- sanacije peskokopov in kamnolomov;
- raziskovanje mineralnih surovin in geotermičnih
energetskih virov;
- vzdrževanje objektov in odstranitev objektov;
- na zakonito zgrajenih objektih, ki niso skladni z
namembnostjo, so dopustni vzdrževalna dela, rekonstrukcija,
enkratno povečevanje do 20 % BTP in odstranitev objekta; |
Drugi pogoji |
- območja mineralnih surovin se urejajo z OPPN;
- zagotoviti je treba ukrepe proti prašenju, kot so
vlaženje površin ob suhem in vetrovnem vremenu, škropljenje v
sušnih obdobjih in zajemanje prahu na mestu nastajanja pri
strojnih napravah separacije;
- na robovih območij površinskih kopov mineralnih surovin
naj se ohranja ali vzpostavi pas vegetacije, zelena bariera, ki
zmanjšuje vidno izpostavljenost teh območij; v primeru
pogozdovanja naj se izberejo sadike avtohtonih vrst za območje,
ki so hkrati tudi primerne za posamezen tip zemljišča in
reliefa;
- za vse površinske kope je upravljavec oziroma lastnik
dolžan zagotoviti sprotno in končno sanacijo; pri sanaciji je
treba zagotoviti stabilnost brežin, z ustreznim naklonom in
urejenim odvodnjavanjem ter rekultivacijo območja z izbranimi
avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami; sanirane kamnolome
je mogoče vrniti prejšnji rabi gozda ali travnika, nameniti pa
ga je mogoče tudi drugi rabi;
- na območjih sanacij opuščenih površinskih kopov je
dovoljeno saniranje in prepuščanje naravni sukcesiji ali
vzpostavitev prvotnega stanja, pri čemer se ne smejo poslabšati
prostorske razmere in kakovosti okolja;
- vplive na okolje je treba spremljati in jih glede na
rezultate spremljanja zmanjševati ali odpravljati;
- z namestitvijo ograj je treba zagotoviti varnost pred
padcem v globino in pred porušitvami terena. |
|
|
5. Posebni prostorski izvedbeni pogoji po enotah urejanja prostora |
|
|
|
89. člen
|
|
(enote urejanja
prostora s posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji) |
|
(1)
PIPEUP za posamezne EUP so določeni v Prilogi 1: »Posebni prostorski
izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora«. |
|
(2)
Če so PIPEUP v tem členu določeni grafično, kot zasnova prometnega
omrežja javnih cest in zazidalnih območij, lahko detajlna umestitev
objektov v prostor od predlagane zasnove odstopa, pri čemer pa morata
biti gradnja objektov in komunalno opremljanje izvedena tako, da ne
onemogočata dostopa in gradnje komunalne opreme ter ostalih objektov na
vseh stavbnih zemljiščih v EUP. |
|
(3)
Pred izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo posameznih objektov v EUP,
ki predstavlja nezazidano celoto za gradnjo več objektov, je treba pred
ali sočasno z gradnjo objekta preveriti zmogljivost komunalne opreme.
Zanjo mora biti pridobljeno gradbeno dovoljenje oziroma mora biti kako
drugače zagotovljena njena gradnja. |
|
(4)
Za posamezne nezazidane celote je določena zasnova umestitve prometne
infrastrukture v prostor, glede na obstoječe prostorske danosti.
Detajlna umestitev v prostor se za celoto določi z idejno zasnovo in
projektnimi pogoji upravljavcev komunalne infrastrukture in lahko od s
tem aktom predpisane zasnove odstopa, pri čemer pa mora biti idejna
zasnova izdelana tako, da omogoča dostop in gradnjo komunalne opreme za
vsa zemljišča na območju. |
|
|
|
6. Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih oppn |
|
|
|
90. člen
|
|
(območja, za
katera je predvidena izdelava podrobnih načrtov) |
|
(1)
EUP, ki se urejajo s podrobnimi načrti, so območja, na katerih je s tem
odlokom predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta
(OPPN) ali državnih prostorskih načrtov (DPN). |
|
(2)
Območja, ki se urejajo z OPPN, so določena v grafičnem delu izvedbenega
dela OPN na Karti 5: »Prikaz območij urejanja z državnimi prostorskimi
načrti in občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti«. |
|
(3)
OPPN se izdelajo za: |
|
·
celovito oziroma delno prenovo naselja;
|
|
·
večjo širitev naselja na nove površine;
|
|
·
pomembnejšo gospodarsko javno infrastrukturo;
|
|
·
prostorskih ureditev lokalnega pomena zaradi sanacije posledic naravnih
in drugih nesreč;
|
|
·
izkoriščanje mineralnih surovin;
|
|
·
območja, kjer se zaradi obsega ali vplivov predvidenih ureditev na
okolje zahteva celovit pristop, kakor tudi na večjih območjih v naselju,
ki so namenjena novim gradnjam in zgoščanju pozidave;
|
|
·
območja, ki so namenjena zgoščanju pozidave in za sanacije razpršene
gradnje.
|
|
(4)
Meja OPPN, ki je določena s tem odlokom, se v fazi njegove priprave na
stavbnih zemljiščih lahko spremeni v primeru, ko dejansko stanje na
mejah območja predvidenega OPPN odstopa od načrtovanega (nove
parcelacije zemljišč, neskladnost katastrskih načrtov z dejanskim
stanjem ipd.) ali pa je s predvideno mejo OPPN onemogočena izvedba
investicijske namere, ki je v splošnem javnem interesu. Spremembo meje
sprejme občinski svet občine ter o spremenjeni meji obvesti vse lastnike
novo vključenih parcel.
|
|
|
|
91. člen
|
|
(OPPN, ki s tem
odlokom niso posamično določeni) |
|
(1)
OPPN se lahko izdela za posamezno EUP ali manjše območje znotraj
posamezne enote urejanja tudi, če to s tem odlokom ni določeno, kadar: |
|
a. se za območje ali manjše območje znotraj posamezne EUP
izkaže investicijski interes, ki ni v nasprotju s Strateškim prostorskim
načrtom Občine Divača oziroma ne odstopa od prostorskih izvedbenih
pogojev, ki veljajo za predlagano območje; |
|
b. gre za ureditve zaradi posledic naravnih in drugih
nesreč; |
|
c. je na obstoječih gradbenih parcelah treba izvesti
predhodno komasacijo; |
|
d. ni mogoče zagotoviti dostopov do gradbenih parcel; |
|
e. obstoječe lastništvo gradbenih parcel onemogoča
racionalno gradnjo komunalne ali prometne infrastrukture; |
|
f. gre za naslednje infrastrukturne objekte in naprave:
|
|
·
kanalizacijski vodi dimenzije 1800 mm in več, |
|
·
čistilna naprava za več kot 500 PE, |
|
·
vodarna in objekti za bogatenje podtalnice, |
|
·
elektroenergetski vodi napetostnega nivoja več kot 110 kV, |
|
·
razdelilna transformatorska postaja napetostnega nivoja več kot 110 kV, |
|
·
elektroenergetski vodi napetostnega nivoja 110 kV, razen če gre za
rekonstrukcijo ali povečanje napetosti obstoječega daljnovoda
napetostnega nivoja 35 kV in 110 kV, |
|
·
plinovod z delovnim tlakom nad 16 bar in pripadajoče merilne
regulacijske plinske postaje, |
|
·
vse vrste energetskih objektov, ki niso namenjeni izključno interni
uporabi industrijskih obratov, |
|
·
odlagališče odpadkov, |
|
·
center za predelavo odpadkov, |
|
·
plinovod z delovnim tlakom 16 bar. |
|
(2) V
primeru iz prejšnjega odstavka tega člena se meja OPPN določi v postopku
izdelave OPPN. |
|
|
|
92. člen
|
|
(prostorski
izvedbeni pogoji do sprejema OPPN) |
|
V območjih urejanja prostora, kjer je predvidena izdelava OPPN, je do
izdelave možno izvajati naslednje gradnje oziroma posege v prostor, če
ne bodo ovirali kasnejšega načrtovanja in izvedbe gradenj, načrtovanih s
predvidenim podrobnim prostorskim načrtom: |
|
·
gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov (v skladu s Prilogo 2);
majhne stavbe in majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave so
dovoljene le na parcelah, namenjenih gradnji obstoječih objektov v
skladu z namensko rabo obstoječih objektov;
|
|
·
rekonstrukcija, vzdrževanje in gradnja gospodarske javne infrastrukture
v trasah, ki jih s soglasjem potrdi organ Občine Divača, pristojen za
gospodarske javne službe, za potrebe povezovanja infrastrukturnih
omrežij, priključevanja obstoječih objektov ter priključevanja novih
objektov, ki se gradijo v sosednjih območjih na osnovi OPPN;
|
|
·
gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje na zakonito zgrajenih objektih so
možni skladno s SPIP in PIPNRP, ki veljajo za EUP, ki ji takšen objekt
pripada;
|
|
·
sprememba namembnosti objektov ali delov objektov, če se namembnost manj
zahtevnih ali zahtevnih objektov spremeni v okviru obstoječih in
dopustnih dejavnosti namenske rabe EUP;
|
|
·
odstranitev obstoječih objektov, če ni prepovedana z drugimi določbami.
|
|
|
|
93. člen
|
|
(prostorski
izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN) |
|
(1)
Na EUP predvidenih OPPN je s tem odlokom lahko določena le pretežna
osnovna namenska raba ali podrobnejša namenska raba. Tako določene
namenske rabe v OPPN ni dovoljeno spreminjati, razen če zakon s področja
prostorskega načrtovanja dopušča drugače. |
|
(2)
Kot izhodišče za prostorske izvedbene pogoje na območjih OPPN služijo
prostorski izvedbeni pogoji posameznih osnovnih in podrobnejših
namenskih rab, določenih s tem odlokom, ki se lahko s sprejemom OPPN
spremenijo, če sprememba pomeni izboljšanje prostorskih ureditev,
predvsem na področju javnih površin in javne infrastrukture. |
|
(3)
Območje OPPN je lahko na Karti 5: »Prikaz območij urejanja z državnimi
prostorskimi načrti in občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti«
razdeljeno na več namenskih rab. Meje med tako opredeljenimi posameznimi
namenskimi rabami so informativne in usmeritvene in se lahko v primeru
investicijske namere, ki je v splošnem javnem interesu, spremenijo.
Površina posamezne označene namenske rabe se v OPPN lahko spremeni za
največ 20 %. |
|
(4)
Posamezna območja OPPN je dovoljeno načrtovati po posameznih delih,
vendar mora biti v tem primeru del sprejetega OPPN tudi celovita presoja
celotnega območja OPPN, predvsem z vidika urejanja prometne in druge
gospodarske javne infrastrukture, družbene infrastrukture in potrebnih
oskrbnih dejavnosti. |
|
(5) V
strokovnih podlagah za OPPN za stanovanjsko gradnjo je treba izdelati
preveritev razpoložljivih kapacitet obstoječih vrtcev, šol in osnovnega
zdravstva znotraj pripadajočih okolišev navedenih javnih storitev. Če
organ Občine, pristojen za izobraževanje ali zdravstvo, ugotovi, da so
obstoječe kapacitete vrtcev, šol in osnovnega zdravstva, na katere
gravitira nova stanovanjska gradnja, neustrezne, je treba na območju
OPPN sočasno z gradnjo stanovanj zgraditi nove ali dodatne tovrstne
objekte oziroma kapacitete. |
|
(6)
Če v gravitacijskem območju EUP, ki obsega najmanj 300 stanovanjskih
enot in v kateri je načrtovana gradnja več kot 30 stanovanjskih enot, ni
zagotovljena trgovina osnovne oskrbe, jo je treba zagotoviti v
načrtovani EUP. |
|
(7)
Za EUP, za katero je predvidena izdelava OPPN, veljajo naslednji
prostorski izvedbeni pogoji: |
|
·
splošni prostorski izvedbeni pogoji, določeni v 3. podpoglavju III.
poglavja tega odloka;
|
|
·
podrobni prostorski izvedbeni pogoji, določeni v 4. podpoglavju III.
poglavja tega odloka;
|
|
·
skupne usmeritve za izdelavo OPPN iz tega poglavja;
|
|
·
posebne usmeritve za izdelavo posameznih OPPN, določene v Prilogi 1:
»Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja
prostora«;
|
|
·
prostorsko izvedbeni pogoji, ki veljajo do sprejema predvidenih OPPN,
določeni v 92. členu tega odloka.
|
|
(8)
Splošni in podrobni prostorski izvedbeni pogoji ter skupne usmeritve za
izdelavo OPPN se uporabljajo v vseh EUP, za katera je predvidena
izdelava OPPN, če s posebnimi usmeritvami za izdelavo posameznih OPPN ni
določeno drugače.
|
|
(9)
FI, FZ in FZP se v OPPN računajo na območja posameznih EUP glede na
namenske rabe. V izračunu se ne upoštevajo obodne ceste, ki mejijo na
EUP. |
|
|
|
94. člen
|
|
(variantne
rešitve in urbanistično-arhitekturni natečaj) |
|
(1)
Strokovne rešitve prostorske ureditve za OPPN se lahko pridobijo z
izdelavo več variantnih rešitev. Variantne rešitve lahko izdela eden ali
več različnih načrtovalcev. Izdelane morajo biti tako, da je možna
njihova medsebojna primerjava. O izboru variantne rešitve, ki je podlaga
za pripravo prostorskega akta, odloči občinski svet. |
|
(2)
Strokovne rešitve prostorske ureditve za OPPN se lahko pridobijo tudi z
javnim natečajem. |
|
(3)
Zahteva za izvedbo in način priprave ter izbor variantnih rešitev
oziroma izvedbo javnega natečaja se določijo s tem odlokom ali s sklepom
župana o začetku postopka izdelave OPPN. |
|
|
|
95. člen
|
|
(prekoračitve FZ,
FZP in FI) |
|
(1) V
OPPN se vrednosti FZ, FI in FZP izjemoma lahko prekoračijo za največ 20
% v tem odloku navedenih vrednosti, če prekoračitev pomeni izboljšanje
kakovosti prostora. Prekoračitev je treba v OPPN utemeljiti in dokazati,
da so zagotovljene zelene in parkirne površine v skladu z določili tega
odloka. |
|
(2) V
OPPN ni dopustno spreminjati namenske rabe, ki je določena s tem
odlokom, razen če zakon s področja prostorskega načrtovanja dopušča
drugače. |
|
|
|
96. člen
|
|
(urejanje območij
veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov) |
|
Na območjih, za katera veljajo prostorski izvedbeni načrti, sprejeti
pred uveljavitvijo tega odloka, so dopustne gradnje in posegi, ki jih
določa veljavni prostorski izvedbeni akt, vzdrževanje objektov,
rekonstrukcija in odstranitev objektov. Gradnja enostavnih objektov je
dopustna v skladu z določbami tega odloka. |
|
|
|
7. Gradnja v posebnih varovanih območjih |
|
|
|
97. člen
|
|
(gradnja na
območju Regijskega parka Škocjanske jame) |
|
Za
vse posege v prostor na zavarovanem območju in vplivnem območju
Regijskega parka Škocjanske jame je treba upoštevati določila Zakona o
regijskem parku Škocjanske jame in določila Zakona o varstvu kulturne
dediščine ter vse njune spremembe in dopolnitve. |
|
|
|
IV. Prehodne in končne določbe |
|
|
|
98. člen
|
|
(oglaševanje) |
|
(1)
Za potrebe oglaševanja v občini se v šestih mesecih po uveljavitvi tega
odloka sprejme poseben občinski odlok za oglaševanje, ki ga potrditi
pristojni organ za varstvo kulturne dediščine. Odlok o oglaševanju
določa enotni koncept oglaševanja in obveščanja (oblika, velikost,
material, število, pri objektih oglaševanja za lastne potrebe tudi način
postavitve na objektu ali zemljišču) in kataster oglasnih mest z
lokacijami postavitve objektov za oglaševanje in obveščanje. |
|
(2)
Do sprejema odloka o oglaševanju iz prvega odstavka tega člena so
dopustni samo obstoječi objekti za oglaševanje in obveščanje v naseljih.
Postavitev novih objektov za oglaševanje, oglaševanje za lastne potrebe
in obveščanje do sprejema odloka o oglaševanju ni dopustna. |
|
|
|
99. člen
|
|
(dokončanje
postopkov za izdajo gradbenih dovoljenj) |
|
Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred
uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in končajo po določbah
prostorskih aktov Občine Divača, veljavnih na dan vložitve vloge za
izdajo gradbenega dovoljenja, ne glede na njeno popolnost. |
|
|
|
100. člen
|
|
(prenehanje
veljavnosti prostorskih aktov) |
|
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski
akti Občine Divača: |
|
1. Dolgoročni plan Občine Sežana za obdobje 1986–2000 in
Družbeni plan Občine Sežana za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št.
14/88), |
|
2. Odlok o uskladitvi dolgoročnega plana Občine Sežana za
obdobje 1986–2000 z obveznimi prostorskimi sestavinami dolgoročnega
plana SR Slovenije za obdobje 1986–2000 (Uradne objave Primorskih novic,
št. 1/89), |
|
3. Uskladitev družbenega plana Občine Sežana za obdobje
1986–1990 z obveznimi prostorskimi sestavinami družbenega plana SR
Slovenije za obdobje 1986–1990 za področje cestnega omrežja (Uradne
objave Primorskih novic, št. 4/89), |
|
4. Sklep o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana
Občine Sežana za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1989 in Sklep o
uskladitvah, spremembah in dopolnitvah družbenega plana Občine Sežana za
obdobje 1986–1990, dopolnjen 1989 (Uradne objave Primorskih novic, št.
37/89), |
|
5. Sklep o spremembi in dopolnitvi dolgoročnega plana Občine
Sežana za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1992 in Sklep o spremembah in
dopolnitvah družbenega plana Občine Sežana za obdobje 1986–1990,
dopolnjen 1992 (Uradne objave Primorskih novic, št. 5/92), |
|
6. Sklep o spremembah in dopolnitvah družbenega plana Občine
Sežana za obdobje 1986–1990, dopolnjen 1993 (Uradne objave Primorskih
novic, št. 18/93), |
|
7. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin
dolgoročnega in družbenega plana Občine Divača v letu 1995 (Uradni list
RS, št. 22/95), |
|
8. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin
dolgoročnega plana Občine Sežana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in
srednjeročnega družbenega plana Občine Sežana za obdobje od leta 1986 do
leta 1990 za območje Občine Divača (Uradni list RS, št. 38/96),
|
|
9. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin
dolgoročnega plana Občine Sežana za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega
družbenega plana Občine Sežana za obdobje 1986–1990 za območje Občine
Divača (Uradne objave Primorskih novic, št. 27/99), |
|
10. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega
plana Občine Sežana za območje Občine Divača za obdobje 1986–2000 in
družbenega plana Občine Sežana za območje Občine Divača za obdobje
1986–1990 (Uradni list RS, št. 92/03), |
|
11. Obvezna razlaga Dolgoročnega plana Občine Sežana za obdobje
1986–2000 in Srednjeročnega družbenega plana Občine Sežana za obdobje
1986–1990 (Uradni list RS, št. 60/07), |
|
12. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega
plana Občine Sežana za območje Občine Divača za obdobje 1986–2000 in
družbenega plana Občine Sežana za območje Občine Divača za obdobje
1986–1990 (Uradni list RS, št. 48/10), |
|
13. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Sežana (Uradne
objave Primorskih novic, št. 28/91), |
|
14. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih
pogojih v Občini Divača (Uradni list RS, št. 22/95, 37/96), |
|
15. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih
pogojih v Občini Sežana za območje Občine Divača (Uradni list RS, št.
54/04), |
|
16. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Divača (Uradni list
RS, št. 45/05 – Ur. p. b.), |
|
17. Obvezna razlaga grafičnega dela Odloka o spremembah in dopolnitvah
Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Divača (Uradni list
RS, št. 22/95, z dne 22. aprila 1995) (Uradni list RS, št. 38/07), |
|
18. Obvezna razlaga grafičnega dela Odloka o spremembah in dopolnitvah
Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Sežana za območje
Občine Divača (Uradni list RS, št. 54-2547/04, z dne 20. maja 2004)
(Uradni list RS, št. 38/07), |
|
19. Obvezna razlaga 15. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v
Občini Divača (Uradni list RS, št. 45/05 – Ur. p. b.) (Uradni list RS,
št. 102/07, 115/07), |
|
20. Odlok o spremembah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini
Divača (Uradni list RS, št. 119/08), |
|
21. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za kamnolom Razdrto (Uradni
list RS, št. 5/97), |
|
22. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za razširitev kamnoloma Laže
I. (Uradne objave Primorskih novic, št. 14/97), |
|
23. Krajinska zasnova območja Škocjanskih jam (Uradni list RS, št.
23/91), |
|
24. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje naselja Senožeče
(Uradne objave Primorskih novic, št. 19/85), |
|
25. Odlok o sprejemu prostorsko ureditvenih pogojev za sanacijo
degradiranega prostora za območje občine Sežana (Uradni list RS, št.
45/94). |
|
|
|
101. člen
|
|
(prostorski akti,
ki ostajajo v veljavi) |
|
Z
dnem uveljavitve tega odloka ostaneta v veljavi: |
|
1. Odlok o lokacijskem načrtu »kamnolom Laže« – sanacija
eksploatacijskega polja (Uradne objave Primorskih novic, št. 34/91;
Uradni list RS, št. 38/07 – obvezna razlaga), |
|
2. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje
kamnoloma LAŽE-1, 2. etapa (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 28/17,
50/17). |
|
|
|
102. člen
|
|
(kulturnovarstveni pogoji in soglasja) |
|
Do uveljavitve varstvenih območij dediščine je treba pridobiti
kulturnovarstveno pogoje in soglasje za enote kulturne dediščine,
vključene v Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje
Občine Divača (ZVKDS OE NG, februar 2008), ki se hranijo na sedežu
Občine Divača in Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna
enota Nova Gorica. |
|
|
|
103. člen
|
|
(prostorski
izvedbeni akti v izdelavi) |
|
Postopki za sprejem občinskih izvedbenih načrtov, začeti pred
uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in končajo po določbah tega
odloka kot občinski podrobni prostorski načrt. |
|
|
|
104. člen
|
|
(dostopnost
prostorskega akta) |
|
|
|
(1)
Ta odlok je v času uradnih ur na vpogled javnosti: |
|
·
na sedežu Občine Divača,
|
|
·
na Upravni enoti Sežana in
|
|
·
na Ministrstvu za okolje in prostor v Ljubljani.
|
|
(2)
Ta odlok je dostopen tudi na spletnih straneh Občine Divača. |
|
|
|
105. člen
|
|
(veljavnost
odloka) |
|
Ta
odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati s
30.5.2018. |
|
|
|
Številka:
032-0001/2018-11 |
|
Datum: 14.3.2018 |
|
|
|
|
Občina
Divača |
|
Alenka Štrucl Dovgan županja |
|
|
|
|
I. UVODNE
DOLOČBE |
|
1. člen |
(vsebina in
sestavine odloka) |
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine
Divača (v nadaljnjem besedilu: OPN OD). |
(2) Občinski prostorski načrt je sestavljen iz tekstualnega in
grafičnega dela, ki se delita na strateški in izvedbeni del. |
(3) Tekstualni del OPN OD je sestavljen iz naslednjih poglavij: |
· I.
Uvodne določbe, |
· II.
Strateški del, |
· III.
Izvedbeni del, |
· IV.
Prehodne in končne določbe. |
(4) Grafični del strateškega dela OPN OD vsebuje: |
|
|
Številka |
Karta |
Merilo |
A –
Zasnova prostorskega razvoja občine |
|
1. |
Zasnova
omrežja naselij |
1 :
50.000 |
2. |
Zasnova
območij sanacij |
1 :
50.000 |
3. |
Zasnova
obrambe in zaščite |
1 :
50.000 |
B –
Zasnova gospodarske javne infrastrukture |
|
4. |
Zasnova
prometnega omrežja z javnim potniškim prometom |
1 :
50.000 |
5. |
Zasnova
energetskega omrežja in omrežja zvez |
1 :
50.000 |
6. |
Zasnova
vodnega gospodarstva |
1 :
50.000 |
C –
Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene
gradnje, ki se sanirajo in so z njimi prostorsko
povezana ter okvirna območja razpršene poselitve |
1 :
50.000 |
D –
Usmeritve za določitev namenske rabe in razvoj v krajini |
1 :
50.000 |
|
(5) Grafični
del izvedbenega dela OPN OD vsebuje: |
Številka |
Karta |
Merilo |
1. |
Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste |
1 :
50.000 |
2. |
Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe
in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture |
1 :
35.000 |
3. |
Prikaz
območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma
podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih
izvedbenih pogojev |
1 :
5000 |
4. |
Prikaz
območij enot urejanja prostora in gospodarske javne
infrastrukture |
1 :
5000 |
5. |
Prikaz
območij urejanja z državnimi prostorskimi načrti in
občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti |
1 :
5000 |
|
2. člen |
(pomen izrazov) |
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji
pomen: |
1. Bruto tlorisna površina stavbe (BTP) je skupna površina
vseh etaž stavbe, izračunanih skladno s standardom SIST ISO
9836. |
2. Cestišče je del javne ceste, ki ga sestavljajo vozišče,
odstavni, ločilni in robni pasovi, kolesarske steze in pločniki
ter bankine in naprave za odvodnjavanje ob vozišču ali robnem
pasu (segmentni jarki ali mulde, koritnice). |
3. Centralno naselje je središče, v katerem so
osredotočene storitvene dejavnosti, ki so namenjene oskrbi
prebivalstva v okolici (regiji), ki gravitira v to središče,
kakor tudi oskrbi lastnega prebivalstva. |
4. Dvojček je sestavljen iz dveh enakih stanovanjskih hiš
s po enim stanovanjem, ki stojita druga ob drugi (loči ju le
skupni požarni zid) in imata ločeni gradbeni parceli in ločena
vhoda. |
5. Enota urejanja prostora (EUP) je območje z enotnimi
značilnostmi prostora, na katerem se določijo namenska raba in
dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom
okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine, ter
za posamezne vrste posegov v prostor določijo enotni prostorski
izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji in omejitve za
izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, če je le ta
predviden. |
6. Etapa predstavlja zaključeno funkcionalno celoto, ki
lahko služi svojemu namenu tudi brez izvedbe ostalih delov
prostorske ureditve, ki je načrtovana z občinskim podrobnim
prostorskim načrtom. |
7. Etažnost objekta je določena s številom etaž nad
terenom, pri čemer se kot etaža štejejo tudi pritličje (P),
mansarda (M) in terasa (T). |
8. Faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) je razmerje
med vsoto tlorisnih projekcij zunanjih dimenzij največjih etaž
nad terenom in površino gradbene parcele stavbe. Upoštevajo se
tudi nadstreški, razen konzolno vpetih na stavbo. Ne upoštevajo
se balkoni in napušči. Upoštevajo se vse vrste stavb, ne glede
na zahtevnost. Gradnja ne sme preseči FZ, kot so določeni v tem
odloku. |
9. Frčada je funkcionalni strešni arhitekturni element za
osvetlitev mansardnih ali podstrešnih prostorov. |
10. Gostinski vrt je prostor zunaj gostinskega objekta,
namenjen gostinski dejavnosti. |
11. Gradbena parcela stavbe je zemljišče, ki je trajno
namenjeno redni rabi te stavbe. Obsega prostorsko medsebojno
povezano zemljišče, na, nad ali pod katerim je predvidena ali se
nahaja stavba, in drugo zemljišče, ki je trajno namenjeno za
redno rabote stavbe. Gradbena parcela stavbe obsega tudi
zemljišče, na, nad ali pod katerim je predviden ali se nahaja
pomožni objekt stavbe, in zemljišče, ki je trajno namenjeno
redni rabi tega pomožnega objekta. |
12. Klet (K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od
pritličja navzdol. |
13. Mansarda (M) je del stavbe, katere prostori se
nahajajo nad pritličjem ali zadnjim nadstropjem in neposredno
pod poševno streho. |
14. Nadomestna gradnja je novogradnja, s katero se po
odstranitvi objekta vzpostavi prejšnje stanje in sicer je to
gradnja objekta z enako lego, gabariti, namembnostjo in
zunanjostjo prej odstranjenega objekta. |
15. Objekt v javni rabi je objekt, katerega raba je pod
enakimi pogoji namenjena vsem. |
16. Organizirana gradnja je gradnja na večjem zemljišču,
ki predpostavlja celovitost in enotni pristop pri oblikovanju
objektov ter časovno poenotenje gradnje, ob zagotovljeni
infrastrukturni opremljenosti območja. |
17. Oskrbovana stanovanja so stanovanja za starejše, v
katerih lahko stanovalci dobijo pomoč 24 ur dnevno pod pogojem,
da so arhitektonsko prilagojena kot stanovanja za starejše ljudi
z lastnim gospodinjstvom v večstanovanjski stavbi ali drugi
obliki strnjene gradnje. |
18. Otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre,
opremljen z urbano opremo in zasajen z drevesno in grmovno
vegetacijo; lahko je namenjeno eni ali različnim starostnim
skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev, načrtovana
v sklopu parka ali drugega območja. |
19. Podolgovati tloris je tloris, pri katerem je razmerje
med dolžino in širino najmanj 1,2. |
20. Praviloma izraz pomeni, da je treba upoštevati
določila odloka, razen v primeru, kadar to zaradi razmer na
terenu, geomehanskih lastnosti tal in iz drugih utemeljenih
razlogov ni mogoče. |
21. Pritličje(P) je del stavbe, katerega tla se nahajajo
neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo. |
22. Prizidava je gradnja, pri kateri se gabariti
obstoječega objekta povečajo v horizontalni ali vertikalni
smeri. |
23. Prostostoječa stavba je stavba, ki je konstrukcijsko
in funkcionalno samostojna ter se ne stika z drugimi stavbami. |
24. Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik
z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja
vode. |
25. Regulacijske črte so urbanistični elementi za
reguliranje in oblikovanje podobe naselja, ob upoštevanju
ustvarjenih in naravnih danosti v prostoru naselja in sicer: |
· regulacijska
linija je črta, ki ločuje javne površine od površin v privatni
lasti, |
· gradbena
meja je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne
smejo presegati, |
· gradbena
linija je črta, na katero morajo biti z enim robom – s fasado
postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. |
26. Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50
% BTP namenjenih bivanju. |
27. Strnjena gradnja je gradnja več stanovanjskih
objektov, ki se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali njenim
delom. |
28. Varovalni koridor vodov in naprav komunalne
infrastrukture obsega prostor, v katerem je dopustna gradnja
objektov pod pogoji tega odloka in posebnim soglasjem oziroma
mnenjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s
predpisi. |
29. Večstanovanjska stavba je stanovanjski objekti s tremi
ali več stanovanji, na primer: vila blok, stanovanjski blok,
stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti. |
30. Veduta je poudarjen pogled iz določenega mesta
opazovanja z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim
ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali območje. |
31. Višina stavbe je navpična razdalja med najnižjo točko
stika stavbe s površino terena in najvišjo točko stavbe; v
višino stavbe ne štejejo: uvozi ali vhodi v kletno etažo širine
do 4 m, dimniki, instalacijske naprave, sončni zbiralniki ali
sončne celice, dostopi do strehe, ograje brez polnil in naprave
elektronske komunikacijske infrastrukture; |
32. Višinski poudarek je oznaka za objekt, ki zaradi svoje
višine izrazito izstopa iz okolice. Zaradi svoje vidnosti
višinski poudarek oblikuje silhueto naselja. |
33. Vrstna hiša je enostanovanjska stavba, povezana v
strnjen niz najmanj treh stavb. Stavbe imajo ločene vhode in
skupne ločilne zidove nad skupno parcelno mejo sicer ločenih
gradbenih parcel stavb. |
34. Zbiralnica odpadkov je pokrit ali nepokrit posebej
urejen in opremljen prostor za ločeno zbiranje in začasno
hranjenje posameznih frakcij, ki jih povzročitelji prepuščajo
izvajalcu javne službe zbiranja in odvoza odpadkov. |
35. Zbirni center je posebej urejen in opremljen pokrit
prostor za ločeno zbiranje vseh vrst frakcij, ki jih
povzročitelji iz gospodinjstev lahko prepuščajo izvajalcu
frakcij, ki jih izvajalec sam prevzame v zbiralnicah, in za
začasno hranjenje posameznih frakcij do rednega prevzema ali
njihove prepustitve v ponovno uporabo, predelavo ali
odstranjevanje. Zbirni center je hkrati urejen kot zbiralnica
nevarnih frakcij, kjer se tudi začasno skladiščijo. |
36. Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z
vegetacijskim slojem. |
37. Zelene površine naselja so površine, namenjene
preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na
prostem, parki ter druge javne zelene površine, ki so namenjene
izboljšanju kakovosti bivanja v naselju. |
(2) Kadar se pomen izrazov iz prvega odstavka tega člena in
drugih členov, ki so vsebinsko enaki izrazom iz zakonov in
drugih državnih predpisov, zaradi spremembe teh aktov
spremenijo, se uporabljajo v svoji spremenjeni obliki. |
(3) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike
in so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni
kot nevtralni za moške in ženske. |
|
3. člen |
(pomen kratic) |
(1) Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
· BTP:
bruto tlorisna površina, |
· DPN:
državni prostorski načrt, |
· EUP:
enota urejanja prostora, |
· NRP:
namenska raba prostora, |
· OPN:
občinski prostorski načrt, |
· OPPN:
občinski podrobni prostorski načrt, |
· PE:
populacijski ekvivalent, |
· PIP:
prostorski izvedbeni pogoji, |
· PM:
parkirno mesto, |
· PRNP:
podrobna namenska raba prostora. |
(2) Oznake namenskih rab prostora so navedene in obrazložene v
57. do 70. členu tega odloka. |
|
II.
STRATEŠKI DEL |
|
4. člen |
(strateški del) |
|
1.
SPLOŠNE DOLOČBE |
|
Vsebina strateškega dela |
Besedilo strateškega dela OPN vsebuje naslednja poglavja: |
· Izhodišča
in cilji prostorskega razvoja občine, |
· Zasnova
prostorskega razvoja občine, |
· Zasnova
gospodarske javne infrastrukture, |
· Okvirna
območja naselij vključno z območji razpršene gradnje, ki so z
njimi prostorsko povezana, |
· Določitev
območij razpršene poselitve, |
· Usmeritve
za prostorski razvoj občine, |
· Usmeritve
za razvoj v krajini, |
· Usmeritve
za določitev namenske rabe zemljišč, |
· Usmeritve
za določitev prostorskih izvedbenih pogojev. |
|
Splošne določbe |
|
Strateški del občinskega prostorskega načrta določa izhodišča in
cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine, usmeritve za
razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v
krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih
izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture
lokalnega pomena, območja naselij, vključno z območji razpršene
gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, ter območja
razpršene poselitve. |
|
2.
IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE |
|
2.1.
IZHODIŠČA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE |
|
Izhodišča prostorskega razvoja občine |
|
(1) Prostorski razvoj Občine Divača bo sledil načelom
trajnostnega razvoja, kakor izhaja iz temeljnih dokumentov
Evropske unije (ESDP 2000), Sveta Evrope (CEMAT 2000,
Ljubljanska deklaracija) in drugih (Habitat, Natura 2000,
Ramsarska in Aarhuška konvencija). To pomeni zagotavljanje
izenačevanja prostorskih možnosti za ekonomski in socialni
razvoj znotraj celotne občine, zagotavljanje policentričnega
prostorskega razvoja, varovanje naravnih virov in njihovo
trajnostno izkoriščanje, ustrezna raba prostora in ohranjanje
lokalne identitete. |
(2) Izhodišča za načrtovanje nadaljnjega prostorskega razvoja
Občine Divača so: |
· skladnost
s prostorskimi cilji in zasnovami, kot jih določata SPRS in PRS,
ter z mednarodnimi izhodišči na področju trajnostnega razvoja,
katerega temelj je medsebojno povezovanje in usklajevanje
gospodarskega, prostorskega, družbenega razvoja ter varstva
okolja, |
· temeljne
značilnosti naravnih in ustvarjenih razmer na območju občine, |
· ugotovitve
o stanju in težnjah ter razvojnih pobudah in razvojnih možnostih
na območju občine. |
Usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in
prostorsko odgovarjajočih sektorskih dokumentov |
|
V
prostorskem aktu so upoštevana izhodišča in usmeritve iz
naslednjih dokumentov: |
· Strategija
prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04), |
· Prostorski
red Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04), |
· Program
razvoja podeželja 2014–2020 za Republiko Slovenijo, |
· Zasnova
prostorskega razvoja Južne Primorske in program ukrepov za njeno
izvajanje, |
· Regionalni
razvojni program Južne Primorske 2014–2020, |
· Razvojni
program podeželja Krasa in Brkinov za območje občin Divača,
Hrpelje-Kozina in Sežana za obdobje 2007–2013, |
· sektorski
nacionalni programi oziroma njihovi operativni programi, |
· drugi
akti, s katerimi se na podlagi predpisov načrtuje razvoj
oziroma širitev posameznih objektov in omrežij gospodarske javne
infrastrukture. |
|
Stanje in značilnosti dosedanjega prostorskega razvoja v občini |
|
(3) Občina Divača s 148 km2 površine in 3.862 prebivalci (na dan
1. 1. 2010, Statistični urad RS – Statistične informacije št.
15/10) sodi med površinsko srednje velike, prebivalstveno pa med
manjše slovenske občine. Do sredine devetdesetih let je bila del
tedanje občine Sežana. Z izločitvijo se je izoblikovalo
zaokroženo območje, ki ga v veliki meri označujeta demografska
ogroženost ter zaostajanje v regionalnem razvoju. To v enaki
meri velja tudi za sosednjo občino Hrpelje-Kozina. Skupaj s
sosednjima občinama Ilirska Bistrica in Pivka, pa tudi skrajno
vzhodnimi deli občine Koper, tvorita eno potencialno najbolj
demografsko problematičnih območij Slovenije (nizka rodnost in
visok delež starejšega prebivalstva). |
(4) Po naravnogeografskih značilnostih lahko občino delimo na
šest večjih enot: Divaški kras (apnenčasta nizka planota),
Senožeško podolje (apnenčasto podolje), Senožeška brda (flišnato
hribovje), Vremsko dolino (apnenčasta dolina), Vremščico
(apnenčasta planota) in Brkine (flišnato hribovje, ki se
nadaljuje v občini Hrpelje-Kozina in Ilirska Bistrica). Območje
občine se tako v naravno-ekološkem, kulturnem, demografskem in
tradicionalno-gospodarskem smislu nadaljuje prek občinskih meja. |
(5) Naselja so v času malih občin spadala k občinam Divača,
Senožeče in Vremski Britof. Danes občina s preostalimi občinami
Upravne enote Sežana in občinami Slovenske Istre sodi v
Obalno-kraško oziroma Južno Primorsko statistično regijo.
Prostorsko in razvojno občino Divača opredeljujejo predvsem
naslednje dominante: |
· lega
na meji med kontinentalno in submediteransko Slovenijo, |
· lega
ob železniškem in avtocestnem križišču, |
· gravitacijska
razpetost med Trstom (20 km – lokalno vedno zelo pomemben,
nekdaj dominanten center; vloga bo zaradi mehčanja mej
naraščala), Koprom (32 km – regionalno središče) in Ljubljano
(75 km) ter delno Reko (66 km – z vključitvijo Hrvaške v EU
utegne vloga Reke znova narasti), |
· občina
meji na manj razvita in demografsko ogrožena območja. |
(6) Območje je bilo v preteklosti gosteje naseljeno. Največ
prebivalcev je bilo leta 1890, in sicer 6029. Kasneje je
prebivalstvo močno upadlo, zlasti v času druge svetovne vojne in
po njej, najbolj na območju Brkinov in Vremske doline.
Prebivalstvo je že sredi 19. stoletja opustilo klasično obliko
kmetovanja in opravljalo tista kmečka dela, ki so bila pomembna
za prometno in industrijsko dejavnost Trsta in Reke – košnja
sena, oglarjenje, proizvodnja ledu itd. Lokalno pomembna
zaposlitvena dejavnost je bila še železniški promet. Zgodnja
ekonomska transformacija je najbrž povzročila večjo mobilnost
prebivalstva, kar je v obdobjih ekonomskih kriz pripeljalo do
močnih odseljevanj. |
(7) Starostna sestava prebivalstva je izrazito neugodna, tako v
primerjavi z matično statistično regijo, ki ji pripada občina,
še bolj pa v primerjavi s slovenskim povprečjem, vendar je
primerljiva z ostalimi kraškimi občinami. Povprečna starost v
občini je namreč leta 2007 znašala 43,1 leta (42,7 za
Obalno–kraško regijo in 41,3 za Slovenijo) in se je med
posameznimi krajinskimi enotami razlikovala. Najbolj neugodna je
bila starostna struktura prebivalstva v Brkinih, kjer je bila
populacija v povprečju stara 50,1 leta. Najvitalnejše je bilo
prebivalstvo Senožeškega podolja, v povprečju je bilo staro 41,8
leta (podatki iz leta 2007). Izboljšanje demografskega
potenciala občine lahko v prihodnje popravi le dvig rodnosti
(priseljevanje aktivnega prebivalstva in povečanje celotne
rodnosti). |
(8) Velika večina delovnih mest je skoncentrirana v občinskem
središču, sledi Senožeško podolje z naseljem Senožeče kot drugim
najpomembnejšim zaposlitvenim centrom v občini. Razmerje med
številom delovnih mest in številom aktivnih prebivalcev (indeks
delovne migracije) je v letu 2007 doseglo vrednost 77, kar
pomeni, da delovnih mest ni bilo dovolj za vse aktivne
prebivalce (23 % prebivalcev bi moralo poiskati delo v drugih
občinah, ob predpostavki, da bi bili vsi zaposleni v občini
prebivališča.). Če od števila delovno aktivnega prebivalstva, ki
prebiva na območju občine, odštejemo število zaposlenih v
občini, dobimo grobo oceno presežka ali primanjkljaja delovnih
mest v občini in s tem njeno zaposlitveno vlogo. Ocena za leto
2007 kaže na pomanjkanje nekaj več kot 400 delovnih mest.
Presežek domačega delovno aktivnega prebivalstva nad številom
zaposlenih je najbolj opazen v Severozahodnih Brkinih in Vremski
dolini. Izrazit je primanjkljaj delovnih mest za visoko
izobraženo prebivalstvo, kar povzroča fenomen »bega možganov«. |
(9) Zaradi pomanjkanja možnosti zaposlitve, predvsem pa zaradi
premajhne pestrosti delovnih mest, so prebivalci občine
prisiljeni gravitirati v sosednja zaposlitvena središča (območje
je neto izvoznik delovne sile). V letu 2007 je delež delovnih
migrantov znašal 68,4 %. Prevladujoča smer delovne migracije so
bila zaposlitvena središča v občini Sežana, mestnih občinah
Koper in Ljubljana, občinah Postojna, Hrpelje-Kozina, Pivka,
Ajdovščina, Nova Gorica, Piran, Ilirska Bistrica. Pomanjkanje
delovnih mest ne pospešuje le povečevanja tokov dnevne delovne
migracije iz naselij, temveč ima tudi negativen vpliv na
ohranjanje poselitve (zlasti na podeželju). |
(10) Glavna značilnost izobrazbene sestave prebivalstva občine
Divača je višji delež slabše izobraženih prebivalcev in nižji
delež tistih z najvišjo izobrazbo, kot je slovensko povprečje,
kar je manj ugodno zlasti za prihodnji (gospodarski) razvoj.
Šolska izobrazba prebivalcev občine je bila ob popisu leta 2002
višja v primerjavi s predhodnimi popisi, čeprav še vedno
nezadostna. Od 3319 prebivalcev, starejših od 15 let, jih je
imelo 37,6 % končano le OŠ ali pa so bili brez formalne
izobrazbe oziroma z nepopolno OŠ. Nekaj več kot polovica
prebivalcev je končala srednjo šolo, le 8,4 % jih je imelo
končano višjo oziroma visoko šolo (v Sloveniji: 6,9 % manj kot
OŠ, 26,1 % OŠ, 54,1 % SŠ in 12,9 % višjo oziroma visoko šolo).
Vzrok za tako majhno število ljudi z višjo in visoko izobrazbo
je v pomanjkanju delovnih mest za visoko izobražene ljudi, ki se
selijo v kraje, kjer dobijo ustrezno zaposlitev. |
|
Vizija prostorskega razvoja občine |
|
Vizija prostorskega razvoja Občine Divača je ustvariti takšne
razmere v prostoru, ki bodo omogočile krepitev vloge Divače kot
občinskega središča in položaja občine v okviru južnoprimorske
regije. Občina Divača bo z uveljavljanjem načel trajnostnega
razvoja zagotavljala usklajen in uravnotežen prostorski razvoj,
ki bo omogočil uresničevanje razvojnih pobud in ob tem ohranil
naravne kakovosti in kakovosti bivalnega okolja ter zagotovil
povečanje prepoznavnosti območja občine v slovenskem in širšem
prostoru. |
|
Izhodišča za pripravo OPN |
|
Temeljne razvojne zahteve so: |
· kulturna
raznovrstnost kot temelj prostorske prepoznavnosti in ohranjanje
narave, |
· varstvo
okolja in preudarna raba naravnih virov, |
· skladnost
razvojnih in varstvenih zahtev v prostoru, |
· skladen
razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi, |
· medsebojno
dopolnjevanje podeželskih in urbanih območij, kakovosten razvoj
in privlačnost naselij, |
· varovanje
krajinske identitete kulturne dediščine in izboljšanje kakovosti
bivanja. |
|
2.2.
CILJI |
|
Cilji prostorskega razvoja |
|
(1) Ob upoštevanju izhodišč so cilji prostorskega razvoja Občine
Divača: |
· skladen
razvoj po načelih trajnostnega razvoja v povezavi z
gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi razmerami; |
· vzdržen
prostorski razvoj, usklajen z razvojnimi in poselitvenimi
potrebami; |
· upoštevanje
razvojnih dokumentov posameznih nosilcev urejanja prostora; |
· usmerjanje
prostorskega razvoja skladno z varstvenimi usmeritvami in
zahtevami s področja varstva okolja, ohranjanja narave, varstva
naravnih virov in varstva kulturne dediščine ter sanacijo
degradiranih območij; |
· varstvo
ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred
naravnimi in drugimi nesrečami; |
· povezovanje
posameznih območij znotraj občine, povezovanje občinskega
prostora s sosednjimi občinami in povezovanje občine s širšim
regionalnim prostorom; |
· spodbujanje
kakovostnega lokalnega prostorskega razvoja; |
· spodbujanje
za razvoj ustreznih storitvenih in oskrbnih funkcij, razvoj
delovnih mest za okoliško prebivalstvo ter omogočanje možnosti
za športno in kulturno dejavnost; |
· zagotavljanje
prebivalcem naselij možnosti za vsakodnevno oskrbo,
izobraževanje, informiranje in druženje; |
· zagotavljanje
zadostne in dostopne oskrbe z družbenimi in drugimi storitvenimi
dejavnostmi, ne glede na obseg svojega gravitacijskega območja. |
(2) Skladno s cilji bo Občina Divača uveljavljala naslednje
razvojne interese: |
· racionalen
in učinkovit prostorski razvoj obsega usmerjanje dejavnosti v
prostoru na način, da se zagotovijo največji pozitivni učinki za
razvoj ter zagotavljanje racionalne rabe prostora in
izboljševanje negativnih stanj v prostoru; |
· prizadevala
si bo za zaustavitev procesov zaraščanja, vzdrževanje kulturne
krajine, ohranjala poseljenost podeželskega prostora in
kmetijske proizvodnje v obliki značilnega krajinskega vzorca ter
zavirala razvoj razpršene gradnje oziroma sanirala obstoječo; |
· kakovosten
razvoj in privlačnost naselij ter skladen razvoj celotnega
območja občine, odpiranje novih večjih površin za poselitev,
prednostno v območju Divače in Senožeč, ter zgoščevanje oziroma
zaokroževanje obstoječih naselij; |
· izboljšanje
kakovosti obstoječega javnega prostora v naseljih, urejanja
površin za pešce in kolesarje, izboljšanje kakovosti javnih
odprtih površin in zelenih površin naselja, poenotenja urbane
opreme, označevalnih sistemov ter oglasnih panojev. V povezavi z
utrjevanjem identitete krajev in urejanjem javnega prostora se
izvajajo tudi ukrepi za dvig kakovosti ureditev na zasebnih
zemljiščih; |
· razvoj,
izboljšave in vzdrževanje obstoječega prometnega omrežja ter
gradnja severne obvoznice v Divači; |
· gradnja
ter izboljšanje komunalne infrastrukture; komunalno se
prednostno opremljajo vsa zemljišča znotraj območij poselitve,
razen območij razpršene poselitve. |
|
3.
ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE |
|
Prednostna območja za razvoj na območjih stavbnih zemljišč |
(1) Pri usmerjanju poselitve se osredotoča na notranji razvoj
naselij, prenovo in zaključevanje obstoječih območij poselitve.
Prenovijo se stara vaška jedra, vključno z jedrom Divače, in
večstanovanjski objekti z večjo gostoto poselitve. Večje nove
zaključene površine za poselitev se predvidijo na območju Divače
in Senožeč. |
(2) Razpršeno širjenje poselitve s posameznimi enodružinskimi
objekti izven območij naselij ni dovoljeno. |
(3) Razvoj območij poselitve mora biti usklajen z razvojem in
gradnjo komunalne infrastrukture. Prioritetno se razvijajo
območja, ki se navezujejo na že obstoječe infrastrukturne
sisteme. |
(4) Stanovanjska gradnja se usmerja na že zazidljiva stavbna
zemljišča. Dolgoročno se predvidijo širitve centralnih naselij
ter širitve, s katerimi je mogoče učinkovito izrabiti obstoječo
in novo načrtovano prometno in komunalno infrastrukturo. |
(5) Poslovno proizvodne dejavnosti se umeščajo ob glavno
prometno povezo v Divači in v Senožeče. Nova območja centralnih
dejavnosti se predvidijo v Divači, Senožečah in Vremskem
Britofu, manjša območja proizvodnih dejavnosti pa še v nekaterih
drugih naseljih ter območja zelenih športnih površin okoli
Senožeč (S, JV), Divače, v AC razcepu Gabrk, pri Škofljah (kamp)
in manjše površine med Famljami, Vremskim Britofom, Škofljami in
Zavrhkom, v Varejah, pri Misličah, pri Vatovljah, pri
Cerkvenikovem mlinu, Danah in pri Kačičah-Paredu. |
(6) Pri naselju Laže sta dve večji območji nadzemnega
pridobivalnega prostora apnenca (kamnolom Laže in kamnolom
Razdrto). Manjši opuščeni nelegalni kopi so: Globočak pri
Matavunu, Planina pri Barki in Strmec pri Gabrčah. |
|
Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo |
|
(7) Razvoj poselitve se osredotoča na izboljševanje kakovosti
prostorskih ureditev v obstoječih poselitvenih območjih. |
(8) Notranji razvoj naselij obsega predvsem: |
· zgoščevanje
poselitve ob upoštevanju zagotovitve kakovosti bivanja, |
· ustvarjanje
nove kakovostnejše strukture in rabe urbanega prostora, |
· ohranjanje
stavbne in naselbinske dediščine. |
(9) Celovita prenova naselij se izvaja: |
· s
prenovo in revitalizacijo obstoječega stavbnega fonda, |
· z
ohranjanjem kakovostnih stavb in urbane strukture ter
ustvarjanjem arhitekturne prepoznavnosti skladno z obstoječimi
elementi, |
· z
varovanjem podobe, merila in krajinskega okvira naselij, |
· s
prenovo komunalne infrastrukture, |
· s
sanacijo degradiranih območij. |
(10) Usmeritve za širitev območij naselij: |
· širitve
se usmerjajo v lokalna in oskrbna središča ter druga kmetijska
in gozdna zemljišča, z upoštevanjem možnosti priključitve na
prometno in komunalno infrastrukturo ter čistilno napravo, |
· s
širitvijo se ohranjajo morfologija naselij, krajinske in
arhitekturne prepoznavnosti ter tipologije naselij, |
· nova
območja se opredeljujejo na površinah, ki omogočajo funkcijsko
in oblikovno nadgradnjo naselij, |
· upoštevajo
se značilnosti arhitekturnih krajin Kras – Sežana in Brkini z
Markovščino (Tipologija arhitekturnih krajin in regij v
Sloveniji; Fister et al., 1993); |
(11) Razpršena gradnja se sanira s funkcionalnim zaokroževanjem
in dopolnjevanjem. Nova razpršena gradnja ni dovoljena, razen za
potrebe kmetijske dejavnosti in dopolnilnih dejavnosti kmetij,
zaradi potreb prestrukturiranja kmetijstva. |
(12) Za zagotavljanje ohranjanja poselitve na območjih razpršene
poselitve: |
· varuje
in ohranja se obstoječa območja poselitve, |
· prepoveduje
se vsakršna nova razpršena gradnja, ki ne služi neposrednim
potrebam kmečkih gospodarstev, razvoju turizma ali dopolnilnih
dejavnosti, |
· rekonstrukcija
in prizidava imajo prednost pred novogradnjami. |
|
Usmeritve za razvoj v krajini |
|
(13) V občini Divača posebna območja, kjer se ohranjajo in
razvijajo prepoznavne kakovosti na področju kulturne dediščine,
predstavljajo vsi objekti in območja, varovana po predpisih s
področja varstva kulturne dediščine (objekti in območja kulturne
dediščine). Objekti in območja kulturne dediščine se varujejo
glede na njihov pravni status (kulturni spomeniki, varstvena
območja dediščine in registrirane enote kulturne dediščine) in
so prikazani v prikazu stanja prostora, ki je priloga tega akta. |
(14) Na objektih in območjih kulturne dediščine velja, da niso
sprejemljive ureditve ali posegi, ki bi utegnili spremeniti
lastnosti, vsebino in oblike ter s tem zmanjšali vrednost
prepoznanih kakovosti prostora. Pri načrtovanju poselitve,
razvoja v krajini in poseganju v prostor je v teh območjih treba
upoštevati tudi varstveni vidik. Prostorske ureditve morajo
upoštevati javno korist varstva dediščine in biti prilagojene
celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Različne dejavnosti in
rabe, ki se pojavljajo v prostoru, se podrejajo omejitvam in
prednostim varstva dediščine. Upoštevati je treba varstvena
načela, ki zagotavljajo ohranitev kulturne funkcije dediščine v
prostoru. |
(15) Območja, ki vključujejo prepoznavne prvine v krajini, so
dobro ohranjena območja z redkimi ali enkratnimi vzorci
krajinske zgradbe s poudarkom na varovanju kulturne dediščine z
visoko pričevalno in spomeniško vrednostjo, pogosto v
kombinaciji z izjemnimi oblikami naravnih prvin ali naravnih
vrednot. Številni naravni pojavi, še zlasti vse jame in brezna,
so varovani kot naravne vrednote. Najpomembnejše so posebej
zavarovane kot naravni spomeniki. Zaradi visoke stopnje biotske
raznovrstnosti je območje občine skoraj v celoti varovano kot
posebno varstveno območje NATURA 2000 in ekološko pomembno
območje. Zavarovano območje Škocjanskih jam je uvrščeno na
UNESCOV seznam svetovne naravne dediščine. Velik del občine je
predviden za vključitev v Kraški regijski park. |
(16) Razvoj krajine prednostno zagotavlja: |
· ohranjanje
prepoznavnosti kakovosti krajine, |
· izkoriščanje
in vzdrževanje potenciala za sedanje in prihodnje dejavnosti v
krajini, |
· ohranjanje
naravne prvine krajinske zgradbe in spontanosti naravnih
procesov, |
· zagotavljanje
varnega, privlačnega in prijetnega bivalnega okolja. |
(17) Zagotavljata se dolgoročni razvoj in ohranjanje obstoječih
kmetijskih površin. Na območjih prepoznavnih kulturnih in
simbolnih vrednosti kulturne krajine se ohranjata obstoječa
kmetijska raba in struktura. |
(18) Pri posegih v gozd in gozdni prostor je treba upoštevati
tipološke značilnosti krajine ter zagotavljati ohranitev
ekološkega ravnovesja, značilnosti razporeditve gozdnih mas v
prostoru in značilnosti obstoječega gozdnega roba. |
(19) Z vidika varovanja voda ter vodnega in obvodnega prostora
so načrtovani naslednji ukrepi in usmeritve, ki omogočajo
trajnejšo rešitev kakovosti vode: |
· varovanje
obstoječih vodnih virov pred onesnaženjem, |
· sanacija
neprimerno utrjenih vodotokov, |
· urejanje
in vzdrževanje hudournikov, |
· varovanje
podzemne vode, |
· zagotavljanje
dolgoročnih in trajnih protierozijskih ukrepov (npr. z
ohranjanjem obrežne vegetacije in naravne struge z brežinami), |
· na
čim večjem območju je treba zagotoviti uspešno čiščenje odpadnih
komunalnih vod, |
· upoštevanje
čezmejnega vpliva pri dejavnostih za izboljšanje stanja voda. |
|
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč |
|
(20) V izvedbenem delu OPN se določijo območja naslednjih
namenskih rab zemljišč: |
· stavbna
zemljišča, |
· kmetijska
zemljišča, |
· gozdna
zemljišča, |
· vodna
zemljišča, |
· druga
zemljišča. |
(21) Stavbna zemljišča oziroma območja za poselitev se določijo
na osnovi prikaza teh zemljišč v veljavnem dokumentu in
izraženih razvojnih pobudah. |
(22) Kmetijska zemljišča se določijo na osnovi veljavnega
planskega akta. Do določitve trajno varovanih in ostalih
kmetijskih zemljišč se še vedno razvrščajo na najboljša in druga
kmetijska zemljišča. |
(23) Gozdna zemljišča se določijo na osnovi veljavnega planskega
akta in upoštevanja podatkov o gozdnih zemljiščih, pridobljenih
od nosilca urejanja prostora s področja gozdarstva. |
(24) Vodna zemljišča se določijo na osnovi prikaza teh zemljišč
v veljavnem planskem aktu ter ob upoštevanju dejanskega stanja,
prikazanega s topografskimi podatki. |
(25) Druga zemljišča se določijo na osnovi prikaza teh zemljišč
v veljavnem planskem aktu in ob upoštevanju dejanskega stanja,
prikazanega s topografskimi podatki. |
|
Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev |
|
(26) Prostorski izvedbeni pogoji so podani za celotno območje
občine. |
(27) Določajo vrste dopustnih posegov v prostor glede namena in
vrste gradenj ter dopustno izrabo prostora, lego objektov na
zemljišču in velikost ter oblikovanje objektov, merila za
parcelacijo, merila za priključevanje objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro ter skupna merila in
pogoje za celostno ohranjanje kulturne dediščine in ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami. Določena so tudi merila in
pogoji za gradnjo objektov zunaj območij poselitve ter za
pripravo podrobnih prostorskih načrtov. |
|
Omrežje naselij z vlogo in funkcijami naselij |
|
(28) Občina Divača bo spodbujala razvoj policentričnega omrežja
naselij, ki ga tvori tristopenjsko strukturirano omrežje
naselij: pomembnejše lokalno središče – občinsko središče,
lokalna središča ter oskrbna naselja. |
(29) Naselje Divača predstavlja pomembnejše lokalno središče –
občinsko središče, ki je nosilec osrednjega gospodarskega,
socialnega in kulturnega razvoja lokalne skupnosti. Divača s
svojo upravno, oskrbno, storitveno, družbeno in zaposlitveno
funkcijo predstavljala najmočnejše urbanizirano naselje v
občini. Ima največji delež prebivalstva, urbane stanovanjske
gradnje in delovnih mest. Občinsko središče ohranja in krepi
zadostno in dostopno oskrbo s centralnimi dejavnostmi za svoje
gravitacijsko zaledje. |
(30) Kot lokalno središče se razvija naselje Senožeče. Centralno
naselje je v zadostni oddaljenosti od občinskega središča,
zaradi česar vzdržuje svoje gravitacijsko zaledje (Senožeško
podolje). Krepi se njegova vloga zaposlitvenega središča kot
tudi oskrbne, storitvene ter družbene funkcije naselja. |
(31) Kot lokalno središče se razvija naselje Vremski Britof.
Naselje se funkcionalno povezuje z naseljem Famlje (zaselek
Rudnik) in naseljem Dolnje Vreme. Za ta funkcionalno povezana
naselja je ob ohranjanju naselbinske identitete treba zagotoviti
možnost razvoja kakovostnih delovnih mest ter predvsem oskrbnih,
storitvenih in družbenih dejavnosti za njihovo neposredno
gravitacijsko območje (Vremska dolina, Brkini). |
(32) Kot oskrbno naselje se razvija naselje Barka, v katerem se
spodbuja predvsem razvoj tistih oskrbnih in drugih centralnih
dejavnosti, ki so potrebne za ohranjanje prebivalstva ter
zagotavljanja možnosti za vzpostavitev privlačnejših pogojev za
bivanje v tem demografsko ogroženem delu občine. |
(33) V ostalih naseljih se ohranja pretežno podeželski značaj.
Tu prevladujejo stanovanjske funkcije, ki se dopolnjujejo s
kmetijskimi dejavnostmi, ponekod tudi s turističnimi in
gostinskimi dejavnostmi ter lokalnim obrtništvom. Ta naselja se
bodo razvijala v okviru prostorskih možnosti, upoštevajoč
razvojne pobude in omejitve. Med naselja s poudarjeno turistično
funkcijo se glede na specifične dejavnike razvoja (izjemna
naravna in kulturna dediščina) uvrščajo naselja znotraj
regijskega parka Škocjanske jame. |
(34) Zasnova omrežja naselij je prikazana v grafičnem delu
strateškega dela OPN na Karti 1: »A – Zasnova prostorskega
razvoja občine, Zasnova omrežja naselij«. |
|
Urbana središča, za katera je treba izdelati urbanistični načrt |
|
Urbanistični načrt je izdelan za naselji Divača in Senožeče. |
|
Prednostna območja za razvoj na območjih kmetijskih zemljišč |
|
Kot prednostna območja se razvijajo območja v ravninskem delu
občine na Senožeškem polju (Mošnjice) in Senadolskem polju, v
zaledju naselij Divača, Dolnje Ležeče, Gradišče, Brežec in
Goriče, na Vremskem polju in Danskem polju. |
|
Prednostna območja za razvoj na območjih gozdnih zemljišč |
|
Kot prednostna območja se razvijajo predvsem gozdovi, ki
opravljajo izjemno poudarjene socialne in ekološke funkcije. Med
njimi so predvsem predlogi varovalnih gozdov na območju
Škocjanskih jam ter pas gozda severozahodno od vasi Podgrad pri
Vremah in okoli Griškega polja. Prednostno se razvijajo tudi
območja strnjenih gozdnih kompleksov in območja gozdov na strmih
in težje dostopnih legah, ki so za kmetijsko in druge vrste rabe
manj primerna. |
|
4.
ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE |
|
Razvoj gospodarske javne infrastrukture |
|
(1) Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena se bodo še nadalje
razvijala v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami
gospodarskega razvoja. Dosedanja infrastrukturna opremljenost se
bo v prihodnje dopolnjevala na območjih z neustrezno ali
pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo, izboljševala pa se
bo tudi v smislu preprečevanja možnosti onesnaženja in
zmanjšanja obremenitev okolja. |
(2) Z razvojem prometne infrastrukture se podpirajo razvoj
policentričnega omrežja naselij, skladen razvoj območij s
skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi, medsebojno
dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij ter njihova
povezanost s prometnimi sistemi in urbanim omrežjem višje ravni. |
(3) Razvoj prometnih omrežij se načrtuje usklajeno z razvojem
poselitve in drugih dejavnosti. Ob tem se zagotavljajo
kakovostni bivalni in delovni pogoji, zmanjšujejo negativni
vplivi na okolje, ohranjajo naravne in kulturne kakovosti ter
varujejo naravni viri. |
|
Prometna infrastruktura |
|
(4) Območje občine leži na glavnih prometnih (in
infrastrukturnih) koridorjih med mestoma Ljubljana in Trst ter
med Senožečami oziroma Divačo in (slovensko) Istro. Med vsemi
tremi kraki je (po LN) že zgrajena avtocesta. |
(5) Preko občine poteka dvotirna elektrificirana železniška
proga G50 Ljubljana – Sežana – d. m., od nje se v Divači odcepi
enotirna elektrificirana proga G60 Divača
- cepišče Prešnica. V pripravi so DPA za dopolnitev
železniškega omrežja, ki tangirajo tudi območje občine. |
(6) Poleg glavnih prometnih poti med Ljubljano in Trstom oziroma
Koprom (A-1 Šentilj–Koper in A3 Divača–Fernetiči ter R2-409
Postojna–Razdrto–Kozina in R2-445 Senožeče–Sežana–Fernetiči),
preko občine potekajo tudi regionalne ceste od Divače do
Bazovice (R1-205 Divača–Lokev–Lipica), od Divače proti Sežani
(R2-446 Sežana–Divača), od Divače do Pivke (R3-622
Divača–Goriče–Košana–Kal) in cesta, ki poteka po dolini reke
Reke od Ribnice (na cesti Postojna–Reka) do glavne ceste
Senožeče (LJ)–Kozina (KP) (R2-405/1108 Škocjan–Matavun). To
cesto bo v nadaljevanju treba posodobiti oziroma asfaltirati do
Lokve (z ureditvijo izvennivojskega križanja z istrsko
železnico). |
(7) Pri avtocesti je treba upoštevati morebitno širitev za en
prometni pas, to je najmanj 7 m od roba cestnega sveta
obojestransko. |
(8) Kolesarsko omrežje se ureja na območju celotne občine.
Označijo se turistične poti, ki so primerne tudi za gorsko
kolesarjenje, predvsem na Vremščico. |
(9) Zagotovi se ustrezna opremljenost s pešpotmi znotraj naselij
s sistemom pločnikov ob cestišču in samostojnimi peš koridorji.
S pešpotmi znotraj naselja se prednostno urejajo naselja ob
glavnih cestah, ki so še brez obvoznic. |
(10) Na območjih stavbnih zemljišč, ki so predvidena za
prihodnje novo opremljanje in preurejanje, se predhodno celovito
uredijo prometne, komunalne in energetske vode in zveze. Obnova
infrastrukturne opreme se izvaja po načelu celovite opreme
posameznih območij. Na območjih urejanja prometne ali druge
infrastrukture (novogradnje ali obnove) se hkrati obnovijo vsi
obstoječi ali na novo zgradijo potrebni vodi in naprave
infrastrukture za posamezni odsek ali območje. Praviloma naj bi
infrastrukturni vodi potekali po javnih površinah in
infrastrukturnih koridorjih. |
(11) V občini Divača je tudi letališče Divača. Načrtovana
prostorska ureditev posega v območje kontroliranega dela
zračnega prostora nad letališčem in okrog njega, namenjenega
varovanju letališkega prometa. Upoštevati je treba vzletno
priletne in druge omejitvene ravnine letališča in omejitve
svetlobnih emisij, ki lahko ogrožajo varnost zračnega prometa.
Pri načrtovanju razvoja letališča Divača je nujno treba
upoštevati varstvene režime v Regijskem parku Škocjanske jame in
varstvene cilje območij Natura 2000 na lokaciji letališča (SPA
Kras in SCI Kras). Večanje pomena letališča za športna in
turistična letala lahko pomeni zahtevo po nujnih prostorskih
ureditvah letališča in hkrati večanje prometa, kar je v
nasprotju s pravili ravnanja v parku. Razvoj letališča Divača je
nujno treba načrtovati v obsegu in na način, ki ne bo v
nasprotju s pravili ravnanja v parku (npr. glede preletov,
hrupa, prostorskih ureditev v vplivnem območju parka ter v
neposredni bližini Škocjanskih jam ipd.). |
(12) Obstoječe in načrtovano prometno omrežje je prikazano v
grafičnem delu strateškega dela OPN na Karti 4: »B - Zasnova
gospodarske javne infrastrukture, Zasnova prometnega omrežja z
javnim potniškim prometom«. |
|
Mirujoči promet |
|
(13) V Divači in Senožečah se uredi ustrezno število parkirnih
mest v okviru javnih površin in v soseskah, kar se zagotavlja z
nivojskimi in podzemnimi ureditvami. Gradnja novih objektov se
pogojuje z ustreznim številom parkirnih mest za stanovalce in
zaposlene ter obiskovalce. |
(14) Urejene parkovne površine, zelenice in drevoredi se ne
namenjajo za parkiranje. Parkirišča za avtobuse se uredijo
predvsem v bližini večjih turističnih lokacij, kjer to dopušča
prostor, vendar izven naravnih vrednot in drugih varstvenih
območij. |
(15) Na dobro dostopnih lokacijah ob pomembnejših prometnicah,
predvsem pa ob priključkih na traso avtoceste, v okviru
gospodarskih con in ob obstoječih tovrstnih parkiriščih se
zagotovijo parkirišča za tovorna vozila. |
(16) Počivališča za avtodome se zagotovijo ob nosilni razvojni
turistični osi med Divačo in Koprom, pri Divači in v naselju
Škoflje. |
|
Javni potniški promet |
|
(17) Med Divačo in Senožečami ter sosednjimi občinskimi središči
ter njihovimi zaledji se na ravni regije vzpostavi učinkovit
javni potniški promet za zagotavljanje dostopnosti do
zaposlitvenih centrov, krajev šolanja, oskrbe. Divača se kot
občinsko središče razvija v prometno vozlišče za javni potniški
promet. Na širšem območju železniške postaje v Divači se uredi
nova avtobusna postaja, ki bo tvorila vozlišče oziroma prestopno
točko med posameznimi prometnimi sistemi. |
(18) V vseh naseljih, ki jih povezujejo avtobusne linije, se
uredijo nova oziroma posodobijo obstoječa postajališča za
avtobuse. Ob urejanju novih gospodarskih con in stanovanjskih
območij se glede na potrebe vzpostavijo nove avtobusne linije in
zgradijo nova avtobusna postajališča ter stojišča za potnike, ki
naj se glede na potrebe predvidijo sočasno z novogradnjami in
rekonstrukcijami cest. Po potrebi se zgradijo še dodatna
postajališča, s katerimi se zadosti migracijskim potrebam. |
(19) Pri postavitvi novih in rekonstrukciji obstoječih
avtobusnih postajališč JPP se upošteva vidik prometne varnosti z
varnimi dostopi za pešce in kolesarje. |
(20) Kjer je to smiselno in izvedljivo, se šolski prevoz
združuje z javnim linijskim prometom, zaradi povečevanja
standarda dostopnosti občanov in racionalizacije prevozov. |
(21) Železniška postaja v Divači se ohranja na obstoječi
lokaciji, ki se preuredi v smislu posodobitve in povečanja
prometne varnosti ter zagotavljanja ustreznih funkcionalnih
površin, vključno s parkirišči za osebna vozila v povezavi z
ustrezno parkirno politiko. |
|
Zasnova telekomunikacij |
|
(22) Razvoj telekomunikacijske infrastrukture se usmeri v
opremljanje naselij s sodobnimi tehnološkimi rešitvami ter
pokritost čim večjega območja občine s signalom različnih
ponudnikov mobilne telefonije in drugih mobilnih komunikacijskih
storitev ter prizemne TV. |
(23) Glavni medkrajevni telekomunikacijski optični kabli
potekajo ob glavnih državnih cestah (iz smeri Razdrtega proti
Sežani in Kozini), od koder potekajo krajevni telekomunikacijski
kabli do vseh posameznih naselij iz lokalnih telekomunikacijskih
central Divača, Vremski Britof, Senožeče in Barka. |
(24) V občini so radiorelejni daljinski sistemi LC Divača–LC
Barka, LC Barka–LC Vremski Britof, LC Barka–RR Gornje Ležeče, RR
Gornje Ležeče–RR Suhorje, LC Barka–LC Buje. Načrtovan je
radiorelejni daljinski sistem LC Barka–RR Kozjane. |
(25) Obstoječe in načrtovano telekomunikacijsko omrežje sta
prikazana v grafičnem delu strateškega dela OPN na Karti 5: »B –
Zasnova gospodarske javne infrastrukture, Zasnova energetskega
omrežja in omrežja zvez«. |
|
Zasnova energetske infrastrukture |
|
(26) Na območju občine so naslednji objekti za razdeljevanje in
prenos električne energije: |
· RTP
400/100–220/110/35/10 kV Divača, |
· DV
400 kV Divača–Redipuglia, |
· DV
400 kV Beričevo–Divača, |
· DV
400 kV Divača–Melina |
· DV
220 kV Divača–Padriče, |
· DV
220 kV Divača–Kleče, |
· DV
220 kV Divača–Pehlin, |
· DV
2 x 110 kV Ajdovščina–Divača, |
· DV
2 x 110 kV Gorica–Divača, |
· DV
2 x 110 kV Divača–Koper, |
· DV
110 kV Divača–Koper in |
· DV
110 kV Divača–Pivka |
ter rezerviran varovalni pas za prenosni elektroenergetski
daljnovod: |
· DV
2 x 400 kV Divača–Redipuglia, |
· DV
2 x 400 kV Beričevo–Divača, |
· DV
2 x 110 kV Divača–Postojna in |
· enosmerna
VN povezava Slovenija–Italija. |
(27) Za vse obstoječe enosistemske daljnovode (DV 110 kV in DV
400 kV) je predvidena nadgradnja daljnovodov v dvosistemske (DV
2 x 110 kV in DV 2 x 400 kV), za vse obstoječe enosistemske
daljnovode (DV 220 kV) pa je predvidena nadgradnja daljnovodov v
dvosistemske (DV 2 x 400 kV). |
(28) Oskrba z električno energijo je zagotovljena iz obstoječe
razdelilne transformatorske postaje (RTP) 110/20 kV Sežana, ki
se napaja preko 110 kV daljnovoda med Divačo in Sežano za vsa
naselja v občini. Iz RTP-ja se območje urejanja oskrbuje preko
srednjenapetostne in nizkonapetostne distribucijske
elektroenergetske infrastrukture. |
(29) Za morebitno povečanje kapacitet v prihodnosti se
predvidijo širitve RTP Divača (v smeri proti Z). |
(30) V Strategiji prostorskega razvoja Slovenije je predvidena
trasa produktovoda med Koprom, Ljubljano in Lendavo, ki poteka
preko občine ob avtocesti. |
(31) Že v fazi sprejemanja načrtov za večje sklope novogradenj
je treba predvideti celostno oskrbo z energijo na posameznih
območjih. Na področju strnjene poselitve naj se načrtujejo
predvsem centralizirani sistemi ogrevanja (skupne kotlovnice),
ki bodo nadomestili sicer morebitne številne posamezne kurilne
naprave, ki so tako ekološko kot tudi ekonomsko manj
sprejemljiva rešitev. Pred sprejetjem kakršne koli odločitve je
treba predhodno analizirati možnosti izrabe lesne biomase v
sistemih daljinskega ogrevanja, saj je v občini potencial te
velik. Prav tako je treba proučiti tudi možnosti izrabe ostalih
obnovljivih virov. Vsekakor so obnovljivi viri prednostni viri
energije. |
(32) Na osnovi področne zakonodaje v Občini Divača na splošno
velja naslednji prioritetni vrstni red energentov in načinov
ogrevanja: |
· vsi
obnovljivi viri energije ali soproizvodnja toplote in električne
energije z visokim izkoristkom, |
· daljinska
toplota (toplovod/vročevod), |
· zemeljski
plin, |
· utekočinjen
naftni plin (UNP), |
· ekstralahko
kurilno olje (ELKO). |
(33) Pri večjih sklopih novogradenj (predvsem nestanovanjskih)
je priporočljiva še analiza izvedljivosti kogeneracije (toplota,
električna energija) ali trigeneracije (toplota, hlad,
električna energija) kot celovitega načina oskrbe posameznih
zaključenih območij. Z ekonomičnega vidika je navadno smotrna
postavitev kogeneracije oziroma trigeneracije za kotle moči nad
1 MW in dovolj visoko pasovno porabo elektrike. Na področju
razpršene poselitve se objekti oskrbujejo s toploto iz
individualnih naprav. |
(34) Pri načrtovanju poteka novih vodov ali drugih objektov
energetske gospodarske javne infrastrukture je treba posebno
pozornost posvečati predvsem rešitvam pri prečkanju posameznih
reliefnih hrbtov in na prečkanju območij naravne krajine in
območij kakovostno kulturne krajine. Zlasti na območjih velikih
naravnih kakovosti in prepoznavnosti prostora je treba pri
načrtovanju in izvajanju načrtovanih ureditev posebno pozornost
posvetiti umeščanju objektov in naprav, zaradi katerih bodo
lahko povzročeni moteči posegi v relief, krajinsko zgradbo in
naravne kakovosti ter na bivalno okolje. Njihovo umeščanje v
prostor se izvaja na tak način, da bosta zagotovljena ohranjanje
biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot. |
(35) Obstoječe in načrtovano energetsko omrežje sta prikazana v
grafičnem delu strateškega dela OPN na Karti 5: »B – Zasnova
gospodarske javne infrastrukture, Zasnova energetskega omrežja
in omrežja zvez«. |
|
Obnovljivi viri energije |
|
(36) Spodbuja se koncept energetske neodvisnosti in uporaba
obnovljivih virov energije – skladno z izdelanim lokalnim
energetskim konceptom (LEK) Občine Divača, in sicer uporaba: |
A. biomase (les in lesni odpadki) kot energenta za skupne
kotlovnice in kot vir ogrevanja za individualna kurišča v
individualnih stanovanjskih objektih; |
B. sončne energije s: |
· solarnimi
sistemi za ogrevanje in osvetljevanje prostorov – pasivna
izraba, |
· sončnimi
zbiralniki za pripravo tople vode in ogrevanje prostorov –
aktivna izraba, |
· sončnimi
celicami za proizvodnjo električne energije – fotovoltaika; |
C. hidroenergije z gradnjo malih hidroelektrarn; |
D. energije vetra z gradnjo vetrnih elektrarn; |
E. geotermalne energije. |
(37) Izkoriščanje sončne energije s sončnimi celicami se usmerja
predvsem na že degradirana območja (del opuščenega kamnoloma v
sanaciji Laže) in na strehe objektov. Zaželeno je, da so strehe
proizvodnih, poslovnih, trgovskih in športnih objektov
opremljene s fotovoltaiko, če niso ozelenjene. Izjema so strehe,
ki so zaradi tehnološkega procesa oblikovane tako, da ureditev
zelene strehe ali sončnih celic ni možna. Spodbuja se postavitev
sončnih celic tudi na stanovanjske objekte, če le niso na
območjih (zaščitenih) vaških jeder. |
(38) Izraba lesne biomase se prednostno načrtuje pri daljinskem
ogrevanju za večje (družbene) objekte in pri individualnih
sistemih ogrevanja. |
(39) Spodbuja se izvedba raziskav za izrabo geotermične energije
ter njihova izraba, v skladu s predhodnimi prostorskimi in
okoljskimi preveritvami in utemeljitvami. |
|
Zasnova komunalne infrastrukture |
|
(40) Obstoječi transportni vodovod poteka iz smeri Lokve, mimo
Kačič-Pareda do vodohrana Rodik. Nad Lokvijo je raztežilnik
Lokev, kjer se iz transportnega vodovoda odcepi krak, ki napaja
mesto Divača ter Vremsko dolino. Predvidena je priključitev na
transportni vodovod za mesto Divača in Vremsko dolino iz smeri
industrijske cone Risnik. Ob gradnji hitre železnice Trst–Divača
se predvidi gradnja novega vodovoda iz smeri Sežane mimo vasi
Merče, Povir in Gorenje do Divače. |
(41) Iz lokalnega vodnega vira Mlačevo se napajajo vasi Laže,
Senožeče, Potoče, Dolenja vas, Gabrče in Senadole. Predvideni
sta dve varianti priključitve teh naselji na Brestoviški
vodovod, in sicer iz vasi Štorje do Senožeč oziroma iz smeri RTP
Divača do Senožeč. V okviru projekta Oskrba z vodo Obale in
Krasa sta predvidene rekonstrukcija dela vodovoda
Mlačevo–Senožeče z gradnjo novega vodohrana Razdrto ter delna
rekonstrukcija razdelilnega omrežja v Senožečah. Predvideni sta
gradnja vodovoda med vasjo Senadole in zaselkom Senadolice ter
rekonstrukcija dela vodovoda do črpališča Mlačevo. |
(42) Priključitev na javni vodovod se predvidi še za naselja:
Vatovlje, Misliče, Vareje, Barka iz vasi Artviže ter naselje
Kozjane iz vasi Tatre. Te vasi se trenutno oskrbujejo iz
lokalnih vodnih virov. Iz vasi Vareje je predviden odcep za
priključitev vasi Podgrad pri Vremah. |
(43) Predvidena je gradnja novega vodohrana na lokaciji
obstoječega vodohrana Gradišče pri Divači za potrebe oskrbe
Vremske doline. |
(44) Za odvajanje in čiščenje odpadne vode je v občini zgrajen
kanalizacijski sistem v Divači s čistilno napravo v depresiji ob
športnih igriščih (zanjo se načrtuje prestavitev izven naselja)
ter v Senožečah s čistilno napravo zahodno od naselja. Za ostala
naselja se odvajanje in čiščenje odpadne vode načrtujeta skladno
z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalnih
odpadnih voda v občini Divača. |
(45) Obstoječa in načrtovana infrastruktura s področij
komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja je
prikazana v grafičnem delu strateškega dela OPN na Karti 6: »B –
Zasnova gospodarske javne infrastrukture, Zasnova vodnega
gospodarstva«. |
|
Javna razsvetljava |
|
(46) Oskrba naselij z javno razsvetljavo je omejena na naselji
Divača in Senožeče. Za ostala naselja se predvidevata dopolnitev
in gradnja javne razsvetljave, v prvi fazi predvsem ob voznih
površinah in neosvetljenih pohodih. |
(47) Na vseh območjih, v katerih je treba načrtovati
osvetljevanje, je zaradi zmanjšanja negativnih učinkov
svetlobnega onesnaževanja in s tem možnosti poslabšanja ugodnega
stanja živalskih vrst (npr. nočni metulji, netopirji), treba
upoštevati usmeritev, da se območja ne oziroma čim manj
osvetljujejo. Osvetljevanje se izvede s svetilnimi telesi, ki so
v skladu s področno zakonodajo. |
|
Ravnanje z odpadki |
|
(48) Ravnanje z odpadki v občini se izvaja s koncesionarjem.
Sledilo bo državnim in evropskim strateškim usmeritvam ravnanja
z odpadki. Količine komunalnih odpadkov bo mogoče zmanjšati z
ustrezno organizacijo zbiranja posameznih vrst odpadkov in
zagotovitvijo njihove snovne in energetske izrabe. |
(49) Zbrani odpadki se zbirajo v Centru za ravnanje z odpadki
Sežana (CERO Sežana), po izteku koncesijskega obdobja pa se bo
odlaganje reševalo skladno z nacionalno zakonodajo. V Divači je
urejen tudi zbirni center za individualni dovoz kosovnih
odpadkov iz gospodinjstev (ZC Divača). Poleg običajnega odvoza
ostanka komunalnih odpadkov je za celotno območje občine
vzpostavljen sistem ekoloških otokov za ločeno zbiranje
odpadkov. |
(50) S sistemom za ločeno zbiranje odpadkov se opremijo vsa
naselja. Občina spodbuja zmanjševanje nastanka odpadkov na
izvoru ter vzpostavlja vse potrebne ravni ravnanja z odpadki. |
(51) Evidentirajo in sanirajo se divja odlagališča odpadkov. |
(52) Za odlaganje gradbenih odpadkov je v občini Divača določena
delujoča enota za prevzem gradbenih odpadkov v kamnolomu Laže.
Naslednja najbližja deponija gradbenih odpadkov je v kamnolomu
Mali Medvejek, v občini Sežana. Posamezna manjša odlagališča
zemeljskih odpadkov se lahko urejajo tudi na drugih delih
občine, vendar na osnovi vsakokratnih prostorskih in okoljskih
presoj. |
(53) Za zbiranje odpadnih surovin se zagotovijo prostorske
ureditve in objekti na območju industrijsko obrtne cone Divača v
neposredni bližini občinskega središča Divača. |
|
Pokopališka dejavnost |
|
(54) V občini so pokopališča: v Divači, Senožečah, Škocjanu,
Kačičah-Paredu, Dolenji vasi, Senadolah, Vremenskem Britofu, na
Kozjanah, na območju Škoflje-Zavrhek, v Podgradu, na Barki in
Vatovljah. |
(55) Potrebe po mrliških vežicah so izražene. |
|
5.
OKVIRNA OBMOČJA NASELIJ VKLJUČNO Z OBMOČJI RAZPRŠENE GRADNJE, KI
SO Z NJIMI PROSTORSKO POVEZANA |
|
Območja naselij |
|
Območja naselij so: Barka, Betanja, Brežec pri Divači, Dane pri
Divači, Divača, Dolenja vas, Dolnje Ležeče, Dolnje Vreme,
Famlje, Gabrče, Goriče pri Famljah, Gornje Ležeče, Gornje Vreme,
Gradišče pri Divači, Kačiče-Pared, Kozjane, Laže, Matavun,
Misliče, Naklo, Otošče, Podgrad pri Vremah, Potoče, Senadole,
Senožeče, Vareje, Vatovlje, Vremski Britof, Zavrhek, Škocjan,
Škoflje. |
|
Okvirna območja naselij in območja sanacije razpršene gradnje |
|
(1) Okvirna območja naselij poleg obstoječih območij
znotraj meja stavbnih zemljišč obsegajo tudi površine, prisotne
skoraj ob večini naselij, ki predstavljajo potencialna območja
širitve naselij. To so območja sanirane razpršene gradnje, ki se
priključijo naselju, kjer je to prostorsko pogojeno s širitvijo
naselja. Izhodišča za sanacijo so: |
· območja
razpršene gradnje oddaljena od naselij, ki jih ni možno
vključiti v obstoječa naselja se določijo samo kot zazidane
površine – stavbišča; |
· ostala
območja razpršene gradnje se komunalno sanirajo.; |
· samostojne
kmetije so v tem prostoru prej izjema kot pravilo. |
(2) Zasnova naselij in območja poselitev z območji razpršene
gradnje in razpršene poselitve so prikazana v grafičnem delu
strateškega dela OPN na Karti 7: »C – Okvirna območja naselij,
vključno z območji razpršene gradnje, ki se sanirajo in so z
njimi prostorsko povezana ter okvirna območja razpršene
poselitve«. |
|
6.
DOLOČITEV OBMOČIJ RAZPRŠENE POSELITVE |
|
Določitev območij razpršene poselitve |
|
(1) S tem OPN se ne uvajajo nove razpršene gradnje poselitve. V
primerih, ko objekti kljub gradbenemu dovoljenju niso bili
vneseni v občinski načrt, jim je v OPN določeno stavbišče. |
(2) Okvirna območja avtohtone razpršene poselitve so: ob potoku
Močilnik na začetku Vipavske doline, ki je sestavni del naselja
Otošče (Bežajevi, Kuntovi, Žagar in Ponovičar); ob reki Reki
okrog Škocjana, Školj in na meji občine pri Bujah (Cerkvenikov
mlin in Fežnar) ter ob potoku Padež (Kovač). |
(3) Posamezni zaselki (več hiš) so še Ledenica in Pared pri
Kačičah, Loka pri Zavrhku, Potok pri Podgradu pri Vremah in
Rudnik pri Vremskem Britofu. |
(4) Razpršena poselitev je tudi ob državni cesti med Lažami in
Senožečami, pri Senadolah in Dolenji vasi ter ob cesti skozi
dolino reke Reke. |
(5) Izven naselij so tudi cerkve: pri Otoščah, Naklem, Potočah;
cerkve s pokopališči so pri Kačičah-Paredu, med Misličami in
Vatovljami; cerkev z župniščem in pokopališčem je pri Vremskem
Britofu; pokopališča pa so med Divačo in Dolnjimi Ležečami ter
med Zavrhkom in Škofljami. |
(6) Izven naselij so tudi kmetijski objekti: kokošja farma med
Barko in Varejami, kmetija v Divači za RTP, kmetijski obrat pri
Zavrhku, žagi za razrez hlodovine pri Senadolah in Misličah ter
objekti za kmetijsko proizvodnjo na Vremščici. |
|
7.
USMERITVE ZA PROSTORSKI RAZVOJ OBČINE |
|
Razvoj naselij |
|
(1) Razvoj naselij v občini Divača se prvenstveno zagotavlja v
smeri dviga kakovosti naselij z notranjim razvojem – z
zgostitvami, celovitimi prenovami naselij ter sanacijami
degradiranih območij, v skladu z razvojnimi potrebami, pa tudi s
širitvami in zaokrožitvami obstoječih naselij. |
(2) Nova poselitev se usmerja predvsem v poselitvena območja
centralnih naselij skladno z razvojnimi potrebami naselij v
okviru omrežja naselij. Prvenstveno se zagotavljata boljša
izkoriščenost in kvalitetnejša raba praznih in neprimerno
izkoriščenih zemljišč v naseljih, s spremembo rabe obstoječih
objektov in zemljišč, z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih
poseljenih površin, s prenovo, obnovo, reurbanizacijo,
rekonstrukcijo in sanacijo degradiranih območij. Ob tem je treba
zagotoviti ustrezno razmerje med zelenimi in grajenimi
površinami v naselju ter upoštevati identiteto naselja. |
(3) Širitve naselij so dopustne v primerih, ko znotraj naselja
ni več primernih zemljišč oziroma prostih objektov za
zagotavljanje pogojev za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in
drugih zmogljivosti. Prvenstveno se širijo centralna naselja.
Pri drugih naseljih so dopustne zaokrožitve naselij v okviru
komunalno opremljenih območij. Območja večjih širitev in
zaokrožitev naselij je praviloma treba načrtovati z občinskimi
podrobnimi prostorskimi načrti. |
(4) Namembnost se spreminja predvsem tistim zemljiščem, ki so
manj primerna za kmetijsko pridelavo, in sicer tako, da se
gradnja načrtuje zunaj ali na robu zaokroženih kmetijskih
zemljišč, da se z gradnjo čim manj omejujejo primarna raba
kmetijskih zemljišč, možnosti za racionalno uporabo in uvajanje
tehnologije pridelovanja ter da se pri načrtovanju poselitve čim
bolj varujejo zemljišča proizvodno usmerjenih in zaščitenih
kmetij. |
(5) Pri razvoju naselij se kulturna dediščina upošteva kot
dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski potencial.
Pri prenovi naselij se kulturna dediščina obravnava ob
upoštevanju njene ranljivosti. |
Notranji razvoj naselij |
(6) Za vsa naselja se praviloma najprej zagotavlja notranji
razvoj naselij in nato predvidene širitve. |
(7) Pri načrtovanju prenov in zgoščevanja naselij se upošteva
ohranjena identiteta naselja ali njegovega dela. |
(8) Kakovost bivanja v naseljih se dviga z zagotavljanjem in
ureditvijo javnih prostorov in urbane opreme. |
(9) Znotraj naselij se zagotavlja uravnoteženo razmerje med
grajenimi in zelenimi površinami. Zagotavlja se taka prostorska
razporeditev zelenih površin, da jih je mogoče povezati v zeleni
sistem, te pa povezati z odprtimi površinami na robovih naselij.
Zelene površine znotraj mesta in z zaledjem se povežejo s
kolesarskimi in pešpotmi. |
(10) Zagotavljata se boljša izkoriščenost in kakovostnejša raba
praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih.
Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi
površinami ter povezavami z odprto krajino. |
(11) V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča
prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih
gospodarstev, in sicer za izvajanje kmetijske dejavnosti ter
dopolnilnih dejavnosti, povezanih s kmetijstvom, gozdarstvom in
turizmom. Možno je tudi izvajanje obrtnih dejavnosti, povezanih
s kmetijstvom in gozdarstvom, oziroma drugih prostorsko in
okoljsko sprejemljivih dejavnosti. Ob tem je treba zagotavljati
ohranjanje kulturnih in krajinskih kakovosti. |
(12) V naselja se umeščajo različne dejavnosti, s čimer se
zagotavljajo delovna mesta blizu bivalnih območij. Dejavnosti ne
smejo biti konfliktne med seboj in s stanovanjskimi območji. |
(13) Proizvodne dejavnosti se umeščajo v gospodarske cone. V
taka območja se lahko umeščajo tudi obrtne in storitvene
dejavnosti, če niso konfliktne s proizvodnimi dejavnostmi. |
(14) Okoljsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne
dejavnosti ter manjši proizvodnji obrati se lahko umeščajo v
podeželska naselja. |
(15) Oskrbne in storitvene dejavnosti ter območja družbene javne
infrastrukture se umeščajo v dele naselij, kjer imajo možnost
dolgoročnega razvoja in kjer je zagotovljena dobra dostopnost, v
čim večji meri z javnimi prevoznimi sredstvi, s kolesom ali peš. |
(16) Stanovanja se umeščajo v območja, ki so pretežno namenjena
za stanovanja in spremljajoče dejavnosti. V podeželskih območjih
se zaradi preprečevanja emisijskih vplivov poskrbi za primerno
oddaljenost stanovanjskih hiš (objektov) od kmetijskih objektov. |
|
Širitev naselij |
|
(17) Največje širitve se načrtujejo za naselje Divača, kjer so
predvidene večje širitve stanovanjskih območij v severozahodnem
delu ter južno od železniške proge. |
(18) Večje širitve stanovanjskih območij so omogočene tudi v
naselju Senožeče, in sicer v jugozahodnem in severovzhodnem
delu. V Senožečah se ustvarjajo tudi nova območja centralnih in
proizvodnih dejavnosti z gospodarsko cono. |
(19) Stanovanjske površine s spremljajočimi območji oskrbnih,
trgovskih, poslovnih in storitvenih dejavnosti se širijo tudi v
centralnem naselju Vremski Britof oziroma njegovi aglomeraciji
(Vremski Britof, Dolnje Vreme in Famlje – zaselek Rudnik). |
(20) Širitve v teh naseljih so namenjene tako zasledovanju
razvojnih ciljev Občine kot potrebi po vzpostavitvi kakovostne
urbane strukture naselij. |
(21) V ostalih naselij so širitve in zaokrožitve mogoče v skladu
z razvojnimi potrebami posameznega naselja. |
(22) Območja širitev in zaokrožitev naselij se načrtujejo z
občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti in/ali podrobnimi
prostorskimi izvedbenimi pogoji. |
(23) V preteklosti neustrezno načrtovane površine (npr. na
reliefnih robovih, prevelikih strminah na 15°, prekomerno
načrtovane površine glede na vlogo naselij v omrežju naselij) se
nadomestijo s primernejšimi ustreznimi površinami oziroma se
vrnejo v primarno rabo. |
|
Usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih |
|
(24) Stanovanjska dejavnost: |
· Stanovanjska
dejavnost se razvija v ravninskem in dolinskem delu ob glavnih
cestah, v hribovitem delu pa se ohranja. Večji razvoj
stanovanjske dejavnosti se predvideva predvsem v Divači in
Senožečah; |
· V
podeželskih naseljih, vaseh in zaselkih je možna gradnja znotraj
vrzeli, nezadostno izkoriščenih površin in na robovih zaradi
izboljšanja pogojev za bivanje in opravljanje kmetijskih in
dopolnilnih dejavnosti. Prednost se daje prenovi in sanaciji, ki
sta usmerjeni v posodobitev kmetijstva in ustvarjanje pogojev za
razvoj dopolnilnih dejavnosti; |
· Za
območja počitniških hiš ni predvidenih posebnih območij. |
(25) Centralne dejavnosti: |
· Preplet
stanovanjske dejavnosti z družbenimi, storitvenimi dejavnostmi
ter zelenimi površinami se določa v centralnih naseljih, v
ostalih naseljih pa se določa prevladujoča stanovanjska
dejavnost s spremljajočimi storitvenimi in družbenimi
dejavnostmi. |
· Območja
družbenih dejavnosti so v območjih centralnih naselij, kjer bo
Občina zagotavljala prostorske možnosti za njihov nadaljnji
razvoj. V ostalih naseljih se ohranjajo obstoječe družbene
dejavnosti z možnostjo razvoja. |
(26) Družbena javna infrastruktura še nadalje ostaja v
dosedanjih območjih, kjer se ohranja možnost razvoja. Upravne
funkcije se še nadalje razvijajo v Divači. Šolstvo, varstvo
predšolskih otrok ter nekatere centralne funkcije (pošta,
bančništvo, lekarne ipd.) so tako v občinskem središču kot tudi
v naseljih Senožeče in Vremski Britof; površine
športno-rekreacijskih dejavnosti so že razvite v Divači, v
ostalih naselij se razvijajo v okviru potreb na za ta namen
določenih območij. |
(27) Gospodarske dejavnosti: |
· Poslovno
proizvodne dejavnosti so v območjih proizvodnih dejavnosti
načrtovane v naseljih Divača in Senožeče ter na območju asfaltne
baze Senožeče, manjše še pri Ledenici, Zavrhku, v Danah pri
Divači, Senadolah in Misličah. |
· Zagotavljajo
se prostorske možnosti za ohranjanje in razvoj manjših
gospodarskih dejavnosti tudi znotraj naselij, ki niso moteče in
čezmerno ne obremenjujejo komunalne infrastrukture naselij. |
|
Umeščanje objektov in ureditev zunaj naselij |
|
(28) Umestitev prostorskih ureditev, ki jih zaradi njihove
funkcije ali drugih posebnosti ni mogoče urejati v naseljih, je
predvidena izven naselij, dislocirano ali na robovih in ob
pogoju, da gre za kompleksno urejanje prostora. |
(29) Kmetijska dejavnost se razvija v okviru potreb na za ta
namen določenih območjih izven naselij – kot širitev stavbnih
zemljišč bo omogočena gradnja novih ali nadomestnih objektov za
potrebe tistih kmetij, ki na obstoječih lokacijah v naseljih
nimajo več razvojnih možnosti. |
(30) Izven naselij, kot širitev stavbnih zemljišč, se izjemoma
omogoči umestitev dejavnosti, ki niso združljive z dejavnostmi v
naseljih ali morajo biti zaradi narave dejavnosti locirane na
nepozidanem prostoru (rekreacijska območja, športna igrišča
ipd.). |
|
Usmeritve glede sanacije razpršene gradnje |
|
(31) Obstoječa razpršena gradnja v obliki posamičnih
stanovanjskih in drugih objektov zunaj naselij se sanira s
komunalnim opremljanjem. |
(32) Območje razpršene gradnje, ki se sanira kot območje
sanacije razpršene gradnje z vključitvijo v naselje, je na
območju občine neizrazito, ker gre samo za posamezne objekte, ki
se priključijo naselju. |
(33) Območij razpršene gradnje, ki se sanirajo kot območje
sanacije razpršene gradnje in se opredelijo kot posebno
zaključeno območje poselitve, v občini Divača praviloma ni. |
|
Usmeritve glede ohranjanja poselitve |
|
(34) V območjih ohranjanja poselitve, kjer se zmanjšuje število
prebivalstva, se to skuša ohranjati s spodbujanjem ohranjanja
ekstenzivnega kmetijstva in razvojem dopolnilnih dejavnosti
(drobna obrt, domača obrt, čebelarstvo, kmetije odprtih vrat
ipd.) oziroma vseh vrst oskrbnih in storitvenih dejavnosti. |
(35) Na teh območjih se zagotavljajo zadostne površine za
stanovanjsko gradnjo in za potrebne okoljsko sprejemljive
dejavnosti v obsegu, ki je potreben za ohranjanje poselitve. |
|
Usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij |
|
(36) V ravninskem delu občine se pri razvoju poselitve teži k
večji urbanizaciji. V naseljih Divača in Senožeče se teži k
zmerni urbanizaciji v aglomeraciji Vremski Britof (Vremski
Britof, Dolnje Vreme, Famlje – zaselek Rudnik, Dolnje Ležeče). V
ostalih delih občine se ohranja pretežno ruralen tip poselitve.
Zlivanje naselij se praviloma preprečuje z zelenimi cezurami
(Vremski Britof – Dolnje Vreme, Divača – Dolnje Ležeče). |
(37) Za naselji Divača in Senožeče, kjer je bil izdelan
urbanistični načrt, se smiselno upoštevajo usmeritve
urbanističnega oblikovanja iz urbanističnega načrta. |
|
Usmeritve za varstvo kulturnih kakovosti |
|
(38) V občini Divača posebna območja, kjer se ohranjajo in
razvijajo prepoznavne kvalitete na področju kulturne dediščine,
predstavljajo vsi objekti in območja, varovana po predpisih s
področja varstva kulturne dediščine (objekti in območja kulturne
dediščine). Objekti in območja kulturne dediščine se varujejo
glede na njihov pravni status (kulturni spomeniki, varstvena
območja dediščine in registrirane enote kulturne dediščine) in
so prikazani v prikazu stanja prostora, ki je priloga tega akta. |
(39) Na objektih in območjih kulturne dediščine velja, da niso
sprejemljive ureditve ali posegi, ki bi utegnili spremeniti
lastnosti, vsebino in oblike ter s tem zmanjšali vrednost
prepoznanih kakovosti prostora. Pri načrtovanju poselitve,
razvoja v krajini in poseganju v prostor je v teh območjih treba
upoštevati tudi varstveni vidik. Prostorske ureditve morajo
upoštevati javno korist varstva dediščine in biti prilagojene
celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Različne dejavnosti in
rabe, ki se pojavljajo v prostoru, se podrejajo omejitvam in
prednostim varstva dediščine. Upoštevati je treba varstvena
načela, ki zagotavljajo ohranitev kulturne funkcije dediščine v
prostoru. |
(40) Pri projektiranju in pripravi podrobnejših prostorskih
aktov je na območjih in objektih kulturne dediščine treba
upoštevati režime in usmeritve, ki veljajo za te objekte in
območja. Posegi in ravnanja, ki bi utegnili spreminjati ali
degradirati lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo
status območja, varovanega po predpisih s področja varstva
kulturne dediščine, niso dopustni. |
|
Določitev naselij oziroma območij naselij, za katera se bo
izvajala celovita prenova, z usmeritvami |
|
(41) Celovita prenova se načrtuje in izvaja v starem jedru v
Divači in Senožečah. |
(42) Za stara jedra ostalih naselij je predvidena
revitalizacija, ki obsega funkcijsko in oblikovno prenovo. Eden
izmed ciljev revitalizacije je tudi izboljšanje demografskega
stanja. |
(43) Za vsa območja celovite prenove se načrtujejo izdelave
občinskih podrobnih prostorskih načrtov. |
|
8.
USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI |
|
Splošne usmeritve za razvoj v krajini |
|
(1) Razvoj krajine v občini Divača se trajnostno usmerja v
ohranjanje naravnih in kulturnih kakovosti ob hkratnem
zagotavljanju gospodarskega razvoja. |
(2) Dejavnosti v krajini se umeščajo v območja z največjimi
potenciali zanje in najmanjšo ranljivostjo prostora, v skladu z
naravnimi in kulturnimi kakovostmi, kakovostjo naravnih virov
ter ogroženostjo zaradi naravnih in drugih nesreč in v skladu z
usmeritvami in pogoji iz okoljskega poročila. |
(3) Na območjih, ki so spoznana za vrednejša tako zaradi
naravnih, kulturnih oziroma drugih kakovosti, se zagotavlja
celostno varovanje. |
(4) Razvoj v krajini v občini Divača se usmerja v štiri smeri,
in sicer kot pretežno naravna krajina, kot pretežno kulturna
krajina, kot pretežno urbana krajina in kot kmetijsko intenzivna
krajina. |
(5) Pretežno naravna krajina se ohranja na hribovitem gozdnatem
območju Senožeških brd. |
(6) Pretežno kulturna krajina se ohranja in usmerjeno razvija na
podeželskem območju Brkinov, kjer prevladuje tradicionalno
kmetijska raba prostora z avtohtonimi poselitvenimi vzorci. |
(7) Pretežno kmetijska krajina se ohranja in usmerjeno razvija
na ravninskih območjih Senožeškega in Senadolskega polja, Ravni
med Divačo in Goričami, na Danskem in Vremskem polju, saj imajo
ta območja pridelovalni potencial tal. |
(8) Pretežno urbana krajina se usmerjeno razvija v dolinskem
območju občine, na območju današnjih večjih središčnih naseljih
občine. |
(9) Razvoj turistično-rekreacijskih dejavnosti, gospodarjenje z
vodami in izkoriščanje mineralnih surovin so skladni s
prostorskimi potenciali, načeli varstva okolja, načeli varovanja
naravnih in kulturnih vrednot ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami. |
(10) Razvoj turizma se usmerja v podeželski turizem, predvsem na
podeželskih območjih, še posebej Brkinih. Razvija se navezava na
športno-rekreacijski turizem okoli obeh večjih središč. Park
Škocjanske jame je kot zavarovano območje in območje svetovnega
pomena zaradi ohranjene narave in kulturne dediščine tudi, in
predvsem, še naravoslovno-kulturni center. |
(11) Vodno gospodarske dejavnosti se usmerjajo v ohranjanje
obstoječih retencijskih površin in renaturacije vodotokov. |
(12) Izkoriščanje mineralnih surovin se usmerja v obstoječe kope
v okolici naselja Laže, ki jih je treba po končanem izkoriščanju
sanirati. Manjše opuščene nelegalne kope (Globočak pri Matavunu,
Planina pri Barki in Strmec pri Gabrčah) se prepustijo naravnemu
zaraščanju. V primeru morebitnih sanacijskih posegov v
nelegalnem kopu Strmec pri Gabrčah se zagotavlja varstvo
zavarovanih vrst ptic (na primer kačarja (Circaetus gallicus)).
Morebitna sanacija naj se izvaja v času med oktobrom in marcem. |
|
8.1
RAZVOJNA OBMOČJA ZA POSAMEZNE DEJAVNOSTI, KI SO VEZANE NA
NARAVNE VIRE |
|
Kmetijstvo |
|
(1) V občini Divača kmetijska zemljišča zavzemajo dobro tretjino
vseh površin in označujejo pretežno ravninske dele občine. Ker
je velik del občine na območju Krasa, se zaradi specifičnih
naravnih razmer uvršča med območja s težjimi in specifičnimi
naravnimi razmerami (mikroklima, relief, geološka podlaga, prst)
za kmetijsko dejavnost ter pomanjkanjem najrodovitnejše prsti. K
temu prispevajo tudi družbeni dejavniki, kot so razdrobljenost
posesti, nespecializiranost kmetijske proizvodnje in
prevladovanje majhnih kmetijskih gospodarstev. To se odraža v
izboru kultur in obsegu ter načinu obdelave ter usmerjenosti
kmetij (sadjarstvo, živinoreja). |
(2) Vloga divaškega kmetijstva v regionalnem gospodarstvu je
zelo skromna, vendar je ohranjanje tega gospodarskega sektorja
izredno pomembno za vzdrževanje poseljenosti podeželja,
ohranjanja kulturne krajine, biotske raznovrstnosti in
identitete območja. |
(3) Kmetijska dejavnost se prednostno usmerja na strnjene
komplekse kmetijskih zemljišč v ravninskem delu občine, predvsem
na območja rodovitnejše prsti. Ohranjajo se manjši kompleksi
kmetijskih površin v hribovitem delu za potrebe kmetijskih
gospodarstev, predvsem za pašno živinorejo in z namenom
ohranjanja kulturno krajinske podobe prostora. |
(4) Spodbuja se izboljševanje izredno neugodne strukture posesti
(razdrobljenost) in kmetij (majhne kmetije mešanega tipa) z
usmerjanjem v komasacije, specializacijo in povezovanje s
turistično dejavnostjo kot dopolnilno dejavnostjo na kmetiji
(turistične kmetije, osmice, turistična konjereja). Komasacije
in specializacije se spodbujajo na celotnem območju občine,
razen v Vremski dolini, kjer se spodbuja tradicionalna kmetijska
raba. Za to veljata razdrobljena lastniško-posestniška in
parcelna struktura ter hitro menjavanje različnih kultur, kar
ustvarja kakovostno kulturno krajinsko podobo prostora, ki jo je
treba ohranjati. |
(5) Kmetijska dejavnost se spodbuja tudi z namenom zaustavljanja
nadaljnjega zaraščanja območij kulturne krajine ostalih
podeželskih naselij. |
(6) Ohranja in spodbuja se razvoj sadjarstva na območju Brkinov.
Nadaljuje se usmerjanje v ekološko pridelavo sadja in
zaustavljanje zaraščanja starih sadovnjakov z obnavljanjem
nasadov. |
(7) Na celotnem območju občine se spodbujata ohranjanje in
povečevanje obsega govedoreje in reje drobnice. Ovčereja in
kozjereja se uvajata predvsem na površinah, ki niso primerne za
govedorejo. Mogoča je tudi prašičereja kot dopolnilna dejavnost
kmetije, ki ponuja osnovno surovino za kraški pršut, vendar mora
upoštevati nosilno sposobnost okolja. |
(8) Z usmerjeno kmetijsko dejavnostjo se zagotavlja nadaljnji
obstoj najpomembnejših pridelkov in prepoznavnih blagovnih znamk
v regiji. S promocijo in pomočjo pri prodaji se omogoči dodaten
vir zaslužka. Spodbuja se predelava osnovnih kmetijskih
pridelkov v živila z višjo dodano vrednostjo (kot so na primer
sadni sok, kis, žganje, suho sadje, suhe mesnine, sir, skuta,
jogurt). |
|
Gozdarstvo |
|
(1) V občini Divača gozdovi zavzemajo več kot polovico vseh
površin. Strnjena območja gozda so v Senožeških Brdih, na
pobočjih Vremščice in v Brkinih. Iglavci (črni bor)
predstavljajo približno 40 % lesnih zalog, 60 % pa jih
sestavljajo listavci. Donosi teh gozdov so skromni. Kljub
skromni gospodarski vrednosti gozda ostaja velik del potenciala
lesnoproizvodnih gozdov neizkoriščen, zlasti v Brkinih, kjer je
tudi delež gospodarsko pomembnih gozdov najvišji. Približno 80 %
gozdov je v zasebni lasti, delež pa še narašča. Zelo velika
razdrobljenost gozdne posesti otežuje optimalno izrabo lesa in
potenciala gozda, vendar hkrati vpliva na vrstno in strukturno
pestrost gozdov. |
(2) Varovanje gozda se izvaja skladno z določeno stopnjo
varovanja gozda: varovalni gozdovi in gozdni rezervati. |
(3) Zagotavljajo se protipožarni ukrepi (gradnja in vzdrževanje
protipožarnih presek) in ščiti pred objedenostjo mladovja
listavcev od divjadi. |
(4) Pri gospodarjenju z gozdom je treba negovati mlajše razvojne
faze gozda, skrbeti za varstveno-sanitarne sečnje zaradi sušenja
črnega bora in uveljavljati obetavne avtohtone vrste (listavce),
s ciljem izboljšati kakovost in zdravstveno stanje gozdov.
Ohranjajo se sestoji v čim bolj naravnem stanju ter vzpostavlja
naravno stanje v spremenjenih sestojih. |
(5) Gospodarjenje z gozdovi temelji na trajnostnem, sonaravnem
in večnamenskem gospodarjenju, ki je v skladu z načeli varstva
okolja in naravnih vrednot ter trajnim in optimalnim delovanjem
gozdov kot ekosistema ter zagotavlja uresničevanje vseh njihovih
funkcij. |
(6) Na strmih in izpostavljenih delih površja, kjer je večja
verjetnost pojava erozije zaradi vode ali vetra (burja), gozd
opravlja varovalno funkcijo. Ohranjanje te vloge gozda se
zagotavlja s stalno pokritostjo površja z drevesno vegetacijo,
ukrepa se malopovršinsko, z nižjo intenziteto sečnje. |
(7) V okolici vodnih zajetij in na najožjih vodovarstvenih
območjih se ohranjata naravna drevesna sestava gozdov in
poraščenost z gozdom. Na teh območjih so strogo prepovedani
odlaganje odpadkov, osuševanje, odstranjevanje materiala in
zasipavanje. |
(8) V zvezi z ohranjanjem narave naj se zagotavljata ohranjanje
biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot. Spodbuja naj
se rekreacija v naravnem okolju na način in v obsegu, ki ne
ogroža stabilnosti gozdnih ekosistemov. |
(9) Ekološke in socialne funkcije gozda imajo prednost pred
proizvodnimi funkcijami gozda. Lesnoproizvodno funkcijo gozda se
krepi predvsem na najboljših rastiščih, ki hkrati niso primerna
za kmetijsko rabo; to so predvsem območja v Brkinih in
Senožeških brdih. |
(10) Gozdovi ob robovih naselij imajo ekološko izravnalno,
krajinsko in socialno funkcijo, zato se pretežno ohranjajo in
vključijo v zelene sisteme naselij s primernimi oblikami
rekreacijske rabe. |
(11) Zaradi relativno slabe odprtosti gozdov z gozdnimi
prometnicami se na območju občine spodbuja gradnja gozdnih cest,
protipožarnih presek in gozdnih vlak. Gradnja gozdnih prometnic
se načrtuje in izvaja v skladu z veljavno gozdarsko, okoljsko in
gradbeno zakonodajo, pri čemer se ne smejo ogroziti lastnosti,
zaradi katerih so bila določena varovana območja narave
opredeljena. |
|
Vode |
|
(1) Za Divaški kras je značilna največja slovenska ponikalnica –
Reka. To območje zaznamuje podzemna voda, ki je značilna za
kraški prostor. Poleg tega pa prostor občine zaznamujejo manjši
vodotoki, ki so velikokrat hudourniškega značaja, studenci,
vodnjaki in kali. |
(2) Vode v občini se izkoriščajo za oskrbne, gospodarske in
turistično rekreacijske namene. Vode imajo tudi vlogo v
ustvarjanju krajinsko doživljajske podobe prostora. |
(3) Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse
obstoječe in potencialno pomembne vodne vire ter spodbuja varčno
in smotrno rabo pitne vode. Zaradi ranljivosti podzemnih voda in
vodnih virov se dejavnosti umešča na območja najmanjše
ranljivosti in s tako tehnološko prilagoditvijo rabe, da se
ohranjata tako kakovost kot količina podzemnih voda. |
(4) Poselitev se praviloma načrtuje tam, kjer je možno brez
večjih posegov zagotoviti ustrezno oskrbo prebivalcev s pitno
vodo. Problem vodooskrbe se prednostno rešuje na
vododeficitarnih območjih, zato se na taka območja umešča samo
dejavnosti, ki ne potrebujejo velike količine vode oziroma je
večja raba iz okoljskih, prostorskih, tehnoloških in ekonomskih
vidikov upravičena. |
(5) Na erozijsko ogroženih območjih se pred posegom v prostor
zagotovijo ustrezni protierozijski ukrepi. |
(6) Pri urejanju in ohranjanju vodnega režima se upoštevata
naravna dinamika in sonaravno urejanje odtočnega režima z
ohranjanjem naravne retenzijske sposobnosti prostora ter
usmerjanjem rabe prostora, ki vpliva na spremembe odtočnega
režima izven teh območij. |
(7) Ohranjajo se retenzijske sposobnosti območij in zagotavlja
njihova ponovna vzpostavitev, če je to mogoče. Spreminjanje
obsega retenzijskih površin ali vodnega režima je možno le ob
izkazanem javnem interesu ter ob ustrezni nadomestitvi teh
površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se
ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda. |
(8) Vodotoki, ki sodijo v 1. in 1.–2. razred po kategorizaciji
vodotokov, se izvzamejo iz vsakršne gospodarske rabe. |
(9) Na vseh območjih poselitve se zagotavljata okoljsko
sprejemljivo odvajanje in čiščenje odpadnih voda. To je še
posebno pomembno upoštevati pri razvoju (turističnih) kmetij in
turistične infrastrukture, ki je izven strnjenih območij
poselitve. |
(10) Dejavnosti je treba usmerjati izven območij podzemne vode
in virov pitne vode oziroma njihovo izvajanje prilagoditi tako,
da ne bodo predstavljale nevarnosti za njihovo onesnaževanje. |
(11) Dejavnosti se usmerjajo izven poplavnih, erozijskih in
plazljivih območij oziroma se prilagajajo naravni dinamiki
prostora. Na poseljenih območjih, ki so ogrožena zaradi
poplavnih, erozijskih in plazljivih območij, je treba zagotoviti
varstvo ljudi in premoženja. |
(12) Ob hudournikih gradnja objektov ni primerna. Gradnja
objektov ni ustrezna tudi ob stožcu hudournika, pred izlivom v
nižinske potoke ali reke, saj se s tem prepreči erozija bregov
in zagotovi poplavna varnost. |
|
Turizem in rekreacija |
|
(1) Turistična in športno rekreacijska ponudba temeljita na
naravnih kakovostih. Primarno turistično območje v občini z
osnovno infrastrukturo (gostišče, prenočišča, informacijska
točka, parkirišča, prireditve) je Park Škocjanske jame. Pomembno
športno rekreacijsko območje za šport in rekreacijo v naravi je
tudi celotno območje Vremščice in Brkinov. Posamezni deli občine
so med seboj povezani s kolesarskimi potmi. Športno rekreacijska
ponudba je podprta s ponudbo ekoloških in turističnih kmetij ter
z etnološko dediščino območja. |
(2) Z namenom ohranjanja naravnih kakovosti se izvajanje
posameznih športno rekreacijskih dejavnosti po potrebi časovno
omeji. |
(3) Turistične dejavnosti se usmerjajo tako, da se v turistično
ponudbo vključi čim večje število območij z regionalnimi in
krajevnimi posebnostmi. |
(4) Spodbuja se trajnostni razvoj te dejavnosti, kar pomeni
ohranjanje teh prostorskih posebnosti. Športno rekreacijska
ponudba in dejavnosti naravnih kakovosti ne smejo ogrožati,
temveč jih je treba izvajati skladno z drugimi rabami prostora,
predvsem poselitvijo in kmetijstvom. Prednost pred novimi posegi
v prostor ima prenova obstoječe infrastrukture ali drugih
objektov. Turistična in športno rekreacijska ponudba na območju
Parka Škocjanske jame, ki je tudi varovano območje (pod okriljem
Unesca), naj se razvijata ob zagotavljanju ohranjanja biotske
raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot. |
(5) Turistične točke, ki omogočajo daljše zadrževanje večjih
skupin ljudi, se ne urejajo v neposredni bližini naravnih
vrednot. |
(6) Nadaljujeta se spodbujanje in usmerjanje izletniškega
turizma, katerega osnova so naravne in kulturne znamenitosti.
Spodbuja se tudi urejanje (krožnih) učnih poti, ki prispevajo k
razvoju raziskovalnega in šolskega turizma. Kmečki turizem se
razvija v povezavi z gastronomijo. Poudarja se športni turizem
(jamarstvo, plezanje, konjeništvo, kolesarjenje in pohodništvo,
zmajarstvo, lovni turizem ipd.) in še nerazviti potencial
zdraviliškega turizma (speleoterapija). |
(7) Na turističnih in športno rekreacijskih območjih se zagotovi
ustrezna infrastrukturna opremljenost ter v skladu z razvojnimi
potrebami ustrezno velike servisne in parkirne površine. Uredijo
(sanirajo) se tudi točke, kjer se ljudje že sedaj zbirajo
(parkirišča, piknik prostori, razgledišča, pešpoti), in sicer na
način, da ne ogrožajo virov pitne vode. |
(8) Nastanitvene kapacitete se v urbanih naseljih zagotavljajo v
hotelih, motelih ter penzionih, v podeželskih območjih pa v
apartmajskih objektih, v okviru turističnih kmetij ter v kampih
– šotoriščih (Škoflje, pri Divaški jami, pri Gornjih Vremah, pri
ribiški koči v Famljah in v Danah pri Divači). Na turističnih
kmetijah se zagotavljajo možnosti za ureditev dodatnih
nočitvenih kapacitet in drugih dopolnilnih dejavnosti. |
(9) Gradnja potrebne infrastrukture se usmerja na vidno
neizpostavljena območja, v skladu z okoljskimi in
naravovarstvenimi merili ter varstvom kulturne dediščine. |
(10) Prosto taborjenje in kampiranje v naravi izven kampov nista
dovoljena. V kampih izven obratovalnega obdobja ni dovoljeno
puščati kakršnih koli mobilnih (prikolice, avtodomi) in začasnih
objektov (šotori, bivalni zabojniki, mobilne hiše ipd.). |
|
Mineralne surovine |
|
(1) Pri naselju Laže sta dve večji območji nadzemnega
pridobivalnega prostora tehničnega kamna – apnenca (kamnolom
Laže in kamnolom Razdrto). Manjši opuščeni nelegalni kopi so:
Globočak pri Matavunu, Planina pri Barki in Strmec pri Gabrčah. |
(2) V času pridobivanja mineralnih surovin, vključujoč vplive
transporta, je treba izvajati ukrepe za zmanjšanje negativnih
vplivov na okolje, predvsem na okoliško poselitev, zajetja in
vodovarstvena območja, objekte in območja kulturne dediščine ter
naravne vrednote. |
(3) Za območja nadzemnega pridobivanja mineralnih surovin se
pred začetkom izkoriščanja mineralnih surovin pripravita načrt
izkoriščanja in načrt sanacije območja. |
|
8.2
POSEBNA OBMOČJA, KJER SE OHRANJAJO IN RAZVIJAJO PREPOZNAVNE
KAKOVOSTI IN VREDNOTE PROSTORA, POMEMBNE Z VIDIKA KRAJINSKIH TER
URBANISTIČNIH IN ARHITEKTURNIH ZNAČILNOSTI |
|
Usmeritve za posamezna krajinska območja |
|
Glede na naravne in kulturne značilnosti ter prevladujočo rabo
se prostor občine členi na krajinska območja, katerih razvoj se
podrobneje usmerja: |
|
1. Krajinska enota Divaški kras – D: |
Divaški kras je del obsežne apneniške planote matičnega Krasa s
tipično kraško podobo. Z uravnanim svetom med Vremščico, Vremsko
dolino in Brkini skupaj s ponornim območjem Reke tvori
morfološko celoto. Kamninska sestava je v celoti apneniška,
območje je močno zakraselo in prevotljeno. Simbolne vrednosti
naravnih in kulturnih vrednot Divaškega krasa imajo poleg
lokalnega tudi državni pomen, saj so Škocjanske jame od leta
1986 uvrščene na seznam Unescove svetovne dediščine. |
Bližina morja, nadmorska višina ter močan vpliv burje v zimski
polovici leta so glavni dejavniki, ki oblikujejo klimo
krajinskega območja. Na Divaškem krasu so plitve prsti, ki so se
razvile na netopnem ostanku v preteklosti raztopljenega apnenca.
Naravno rastje je listnati gozd, s prevlado črnega gabra, gradna
in malega jesena. Borove kulture so antropogeno vnesene s
pogozdovanjem. Opuščanje obdelovalnih površin pospešuje
zaraščenost. |
Divaškemu krasu pripadajo naselja: Divača, Dolnje Ležeče,
Gradišče pri Divači, Brežec pri Divači, Betanja, Škocjan,
Matavun, Naklo, Dane pri Divači in Kačiče-Pared. V smislu
prilagajanja poselitve izoblikovanosti površja so se naselja
Divaškega krasa prilagajala zlasti mikroreliefnim razmeram, s
tem, da je večina vasi locirana na manj kakovostna zemljišča,
tik ob zaplate rodovitne prsti. Vasi so brez izjeme gručaste, z
razvejanim sistemom prometnic. |
Razvojne usmeritve: |
· ohranjajo
se naravne vrednote in tudi značilni kraški pojavi, kot so
vrtače in mikroreliefne kraške oblike (škraplje, skalni osamelci
itd.); |
· ohranja
in varuje se kulturna krajina, s čimer se ohranja in razvija
identiteta podeželskega prostora; |
· zadržuje
se spontano zaraščanje Krasa, s čimer se ohranjajo značilne
rastlinske združbe in botanične posebnosti, ki bi sicer z
zaraščanjem travnikov in gozdov izginile s Krasa; |
· ohranjanja
se kmetijska proizvodnja v obsegu, ki omogoča ohranitev
krajinskih značilnosti območja; ob primarni produkciji se
razvijajo različne oblike dopolnilnih in samostojnih dejavnosti,
ki omogočajo ohranitev krajinskih značilnosti in biotske
raznovrstnosti območja; |
· vzdržuje
se sadjarstvo, v določenem obsegu se spodbuja živinoreja, s
katero se ohranjajo pašniki in travniki ter posredno tudi
suhozidi in kupi zloženega kamenja; |
· omejujejo
se sodobne oblike kraških melioracij (odstranjevanje kamenja),
ki vplivajo na poenotenje in degradacijo kraške pokrajinske
podobe (zasipavanje vrtač s kamenjem) ter spodbujajo
tradicionalni načini ohranjanja kmetijske kraške krajine
(ohranjanje suhih zidov); |
· turizem
se usmerja v ekološke, nemasovne oblike, v povezavi s stalnimi
prebivalci; |
· ohranjajo
se njive v vrtačah in spodbuja se kmetijska dejavnost; |
· ohranja
se naravna kraška krajina (Škocjanske jame, Divaška jama); |
· ohranjajo
se vaške kale kot edine površinske vode in označevalci kraških
vasi; |
· ohranjata
se tradicionalna podoba naselij ter njihova umestitev v krajino; |
· prednost
pred novogradnjo imata prenova in sanacija obstoječega stavbnega
fonda; novogradnje morajo slediti tipičnim prostorskim smerem in
umeščenosti naselij v prostor (npr. umeščenost za manjše grebene
ali vzpetine, na prisojno zavetno stran); |
· prenove
in novogradnje morajo slediti značilnemu arhitekturnemu tipu v
naseljih (strnjenost gručastih vasi, tipične smeri slemen,
materiali, kritine, detajli, obzidana dvorišča); |
· suhozidi
se ohranjajo in vzdržujejo na tradicionalen način; |
· nosilec
osrednjega gospodarskega in kulturnega razvoja v krajini je
naselje Divača, ki ohranja in krepi značaj občinskega središča; |
· poudarja
se turistična funkcija vasi Matavun, Škocjan in Betanja; |
· z
urejenim in kakovostnim bivalnim okoljem, zagotavljanjem
možnosti zaposlovanja, boljše oskrbe s centralnimi funkcijami in
izboljševanjem infrastrukturne opremljenosti se povečuje
privlačnost naselja Divača za bivanje; ugodna geostrateška lega
krajinske enote ter kakovostno arhitekturno in bivalno okolje z
dobro prometno dostopnostjo v ostalih vaseh pa predstavljata
pomemben stimulator za prebivalce, da živijo v enem, delajo pa v
drugem kraju. |
|
2. Krajinska enota Senožeško podolje in Senožeška brda – S |
Senožeško podolje (ime ponazarja poglavitno reliefno
izoblikovanost krajinske enote) predstavlja zaključni del
matičnega Krasa. Na severu podolje prehaja v hriboviti svet
Senožeških brd, na jugu pokrajino zapira pogorje Vremščice in
Čebulovica, na vzhodu pa prehaja v dinarskokraško Slovenijo.
Prehodnost območja vpliva na njegovo izrazitost. |
V
krajini, vsaj kar zadeva temperaturne razmere, prevladujejo
celinske klimatske poteze nad submediteranskimi. Podolje
pokrivajo rjava pokarbonatna tla, ki se večinoma pojavljajo v
kombinaciji z rendzino. Naravno rastje je listnati gozd, posebno
mesto med drevesnimi vrstami imajo umetni nasadi črnega bora.
Zaradi spodbujanja pašne reje drobnice se ponekod ohranjajo
travišča. Simbolne vrednosti naravnih in kulturnih prvin imajo
lokalni pomen. |
Senožeškemu podolju pripadajo naselja: Senožeče, Gabrče, Dolenja
vas, Potoče, Senadole in Laže. Naravni pogoji Senožeškega
podolja niso najugodnejši za poselitev. Burja, značilna za
območje občine, je najizrazitejša prav v tej krajinski enoti. Da
bi omilila njeno moč, so si naselja izbrala naravno zavetrno
lego ob vznožju reliefno razgibanega sveta. Znotraj naselja so
zaščito pred močnim vetrom graditelji dosegli z zbito tlorisno
kompozicijo vasi, kar daje vasem značilno gručasto podobo, z
navidezno neurejenostjo in nesistematičnostjo vasi. |
Severni del občine in krajinske enote pa pripadajo razgibanemu
flišnemu hribovju, Senožeškim brdom. Senožeška brda na jugu
obdaja Senožeško podolje, osojna pobočja hribovja padajo v
zgornji del Vipavske doline. |
Zadostna količina padavin in prevladujoča evtrična rjava prst
omogočata ugodne pogoje za rast obsežnih hrastovih gozdov, ki
dajejo pokrajini pečat gozdnatosti. Brda tako niso le morfološki
pojem, ampak tudi sinonim za gozd na flišnih tleh. |
Na neobljudenost pokrajine vpliva zlasti reliefna razgibanost
krajinske enote. Gre za večinoma neposeljeno območje, obljudena
je le dolina Močilnika. V tem primeru voda predstavlja ključno
lokacijsko determinanto poselitve. Ob potoku so namreč pod
skupnim pod skupnim krajevnim imenom Otošče nanizani posamezni
objekti oziroma manjše skupine objektov, ki dajejo kraju podobo
razloženega naselja. |
Simbolne vrednosti naravnih in kulturnih prvin prostora imajo
lokalni pomen. |
Razvojne usmeritve: |
· ohranjajo
se naravne vrednote in tudi značilni kraški pojavi, kot so
vrtače in mikroreliefne kraške oblike (škraplje, skalni osamelci
ipd.); |
· varuje
se kulturna krajina, s čimer se ohranja in razvija identiteta
podeželskega prostora; |
· zadržuje
se spontano zaraščanje Krasa, s čimer se ohranjajo značilne
rastlinske združbe in botanične posebnosti, ki bi sicer z
zaraščanjem travnikov in gozdov izginile s Krasa; |
· ohranja
se kmetijska proizvodnja (ovčereja, kozjereja ipd.) v obsegu, ki
omogoča ohranitev krajinskih značilnosti območja; spodbuja se
kmetijska proizvodnja z vse bolj izobraženo delovno silo,
multifunkcionalna kmetijska dejavnost (v povezavi s turizmom,
rekreacijo, gozdarstvom, obrtjo) prispeva k ohranjanju kulturne
krajine, poseljenosti in funkcije podeželja, ki omogoča
ohranitev krajinskih značilnosti in biotske raznovrstnosti
območja; |
· omejujejo
se sodobne oblike kraških melioracij, ki vplivajo na poenotenje
in degradacijo kraške pokrajinske podobe (zasipavanje vrtač s
kamenjem), spodbujajo se tradicionalni načini ohranjanja
kmetijske kraške krajine (ohranjanje suhih zidov); |
· ohranjajo
se vaške kale kot površinske vode in označevalci kraških vasi; |
· ohranjata
se tradicionalna podoba naselij ter njihova umestitev v krajino; |
· prednost
pred novogradnjo imata prenova in sanacija obstoječega stavbnega
fonda; novogradnje morajo slediti tipičnim prostorskim smerem in
umeščenosti naselij v prostor (npr. umeščenost za manjše grebene
ali vzpetine, na prisojno zavetno stran); |
· prenove
in novogradnje morajo slediti značilnemu arhitekturnemu tipu v
naseljih (strnjenost gručastih vasi, tipične smeri slemen,
materiali, kritine, detajli, obzidana dvorišča); |
· suhozidi
se ohranjajo in vzdržujejo na tradicionalen način; |
· nosilec
osrednjega gospodarskega in kulturnega razvoja v krajini je
naselje Senožeče, ki ohranja in krepi značaj pomembnejšega
lokalnega središča; |
· z
urejenim in kakovostnim bivalnim okoljem, zagotavljanjem
možnosti zaposlovanja, boljše oskrbe s centralnimi funkcijami in
izboljševanjem infrastrukturne opremljenosti se povečuje
privlačnost naselja Senožeče za bivanje; kakovostna arhitekturna
zasnova, privlačno bivalno okolje z dobro prometno dostopnostjo
v ostalih vaseh predstavljajo pomemben stimulator za prebivalce,
da živijo v enem, delajo pa v drugem kraju; |
· z
namenom ohranjanja poselitve v dolini potoka Močilnik se
izboljša prometna povezava s centralnimi kraji v Vipavski
dolini, kamor prebivalci območja dnevno gravitirajo; |
· obstoječa
poselitev ob potoku Močilnik se ohranja v sedanjih okvirih;
območja opuščenih delov naselja se prepustijo nadaljnjemu
zaraščanju, razen v primeru, ko se izkaže interes za obnovo
posameznih objektov; |
· največji
del Senožeških brd bo ostal neposeljen tudi v prihodnje in bo
predstavljal območje neokrnjene narave, ki se kot tako varuje. |
|
3. Krajinska enota Vremska dolina z Vremščico – V |
Vremska dolina je učinek ponikovalnice Reke na robnih apnencih
in je kot zaključek Reške doline izrazita kontaktna tvorba na
meji propustnega in nepropustnega sveta z vsemi značilnostmi
slepe doline. Dolino na jugu omejuje svet Brkinov, na severu pa
pogorje Vremščice. |
Dno Vremske doline sestavlja široka akumulacijska terasa,
imenovana Vremsko polje. Na flišnih naplavinah, nanesenih na
apneniško podlago Vremskega polja, se je razvila rodovitna prst,
zaradi česar je dolinsko dno kmetijsko obdelano, medtem ko so
naselja umaknjena na njegov rob oziroma na višje ležeče terase,
od koder se odpirajo kakovostni pogledi na privlačno kulturno
krajino. |
Pobočja Vremščice v veliki meri prerašča bukov gozd. Od nekdaj
obsežnih travišč, senožetov in pašnikov so se do danes ohranili
le ostanki na pobočjih z manj ugodnimi rastiščnimi razmerami in
tam, kjer sta še prisotni paša in košnja. Simbolne vrednosti
naravnih in kulturnih prvin prostora imajo pretežno lokalni
pomen. Državno zavarovano območje je kanjon Reke v okviru
Regijskega parka Škocjanske jame. |
Vremski dolini pripadajo naselja: Gornje Ležeče, Gornje Vreme,
Dolnje Vreme, Vremski Britof, Škoflje, Zavrhek, Famlje in Goriče
pri Famljah. Zasnova naselij v krajinski enoti je najbližja
značilnostim kraškega morfološkega tipa. Prevladuje nepravilna,
gručasta razporeditev objektov ob razvejanih prometnicah. |
Razvojne usmeritve: |
· zagotavljata
se varovanje naravnih vrednot, ohranjanje biotske raznovrstnosti
in kulturne krajine; |
· spodbuja
se sonaravna kmetijska dejavnost; na območju Vremskega polja se
spodbujata tradicionalna kmetijska raba z razdrobljeno lastniško
posestniško in parcelno strukturo ter hitro menjavanje različnih
kultur, kar ustvarja kakovostno kulturno krajinsko podobo
prostora, ki jo je treba ohranjati; |
· preprečuje
se zaraščanje kulturne krajine s pašno živinorejo; |
· ohranjajo
in vzdržujejo se kmetijska zemljišča in kakovosten krajinski
vzorec (prepletanje njiv s sadovnjaki ter grajenimi
dominantami); ohranjajo se značilni slivovi nasadi in spodbuja
zasajanje novih sadovnjakov; |
· ohranja
se visoka zaraslost ob vodotokih; |
· ohranjata
se vplivno zaledje Škocjanskih jam, dolina reke Reke; |
· ohranjata
se tradicionalna podoba naselij in njihova umestitev v krajino; |
· ohranjajo
se vaške kale kot edine površinske vode in označevalci kraških
vasi; |
· prednost
pred novogradnjo imata prenova in sanacija obstoječega stavbnega
fonda; novogradnje morajo slediti tipičnim prostorskim smerem in
umeščenosti naselij v prostor (npr. umeščenost za manjše grebene
ali vzpetine, na prisojno zavetrno stran); |
· prenove
in novogradnje morajo slediti značilnemu arhitekturnemu tipu v
naseljih (strnjenost gručastih vasi, tipične smeri slemen,
materiali, kritine, detajli, obzidana dvorišča); |
· suhozidi
se ohranjajo in vzdržujejo na tradicionalen način; |
· izboljšuje
se demografska struktura z učinkovito demografsko politiko in
poudarjanjem prednosti življenja na podeželju; |
· naselje
Vremski Britof prevzame funkcijo lokalnega središča Vremske
doline in Brkinov, ki za lokalne potrebe dopolnjuje funkcijo
občinskega središča in zagotavlja osnovne pogoje za življenje
prebivalcev svojega gravitacijskega zaledja; |
· razlike
v primerjavi z ostalimi krajinskimi enotami se zmanjšujejo s
prenovo vasi, z vnašanjem novih vsebin v podeželski prostor,
posodobitvijo kmetijske dejavnosti, agrarno komasacijo in
komunalno sanacijo; |
· spodbuja
se razvoj športno rekreativnega turizma (zmajarstvo, jadralno
padalstvo, pohodništvo) v obsegu in na način, ki ne ogroža
zavarovanih in kvalifikacijskih rastlinskih in živalskih vrst
ter kvalifikacijskih habitatnih tipov, ohranjajo se sirarske
dejavnosti in pašništvo (ovčereja) na Vremščici; |
· ohranjajo
se razgledi z Vremščice in biodiverzitetne značilnosti
(ekosistemi). |
|
4. Krajinska enota Brkini – B |
Brkini so široko v dinarski smeri potekajoče flišno hribovje.
Zaradi geomorfoloških učinkov, ki so posledica razgibanega
reliefa, je pokrajina pravo nasprotje nižjemu obrobnemu
apneniškemu svetu. Hribovje je razrezano z dolinami in
hudourniškimi grapami s strmimi pobočji, ki jih med seboj ločijo
posamezna slemena. Relief je eden od vzrokov za hitro in
velikopotezno opuščanje obdelovalnih površin. |
Prehodnost pokrajine se kaže v podnebnih značilnostih. Na
brkinskih slemenih, izpostavljenih vetrovom, so temperature
nižje kot v ostalem delu občine. Zaradi prepletanja vplivov
sredozemskega in celinskega podnebja je pogosto pojavljanje
žleda. Prst je najrodovitnejša na vrhovih slemen. Prevladujoča
zemljiška kategorija je gozd. Delež gozdnatosti se zaradi
opuščanja kmetijske dejavnosti povečuje, travišča se ohranjajo
le na slemenih. Simbolne vrednosti naravnih in kulturnih prvin
prostora imajo lokalni pomen. |
Brkinom pripadajo naselja: Barka, Kozjane, Misliče, Podgrad pri
Vremah, Vareje in Vatovlje. Lego naselij najočitneje določajo
reliefne razmere. Uravnave na slemenih so poseljene, medtem ko
so ozke grape ob potokih in hudournikih ostale večinoma
neobljudene. Identiteto krajinski enoti tako soustvarjajo po
vrhovih slemen razvrščena gručasta naselja. Zaradi takšnega
položaja so vasi vizualno bolj izpostavljene, kar pa danes
zmanjšuje precejšnja gozdnatost območja. |
Razvojne usmeritve: |
· zagotavljata
se varovanje naravnih vrednot, ohranjanje biotske raznovrstnosti
in kulturne krajine; |
· ob
pomoči domačih subvencij in s sredstvi iz strukturnih skladov, z
agrarno komasacijo in s povečevanjem velikosti kmetij za tiste
kmetije, ki bodo gradile na konkurenčnosti, se ohranja kmetijska
dejavnost; njena vloga se ne odraža samo kot proizvodna
funkcija, ampak je kmetijstvo tudi panoga, ki skrbi za prostor
na način, da ne izgublja svojih značilnosti; spodbuja se zlasti
razvoj sonaravnega kmetovanja z vse bolj izobraženo delovno
silo; ohranjajo se tradicionalni vzorci kmetijskih zemljišč na
slemenih in terasah, ki skupaj z značilno vrstno zasajenim
sadnim drevjem ustvarjajo tipično podobo Brkinov; |
· vzdržuje
se obstoječe razmerje med kmetijskimi površinami in gozdom; |
· poleg
kmetijske dejavnosti se razvijajo tudi druge dejavnosti, ki jo
bodo dopolnjevale (turizem, rekreacija, gozdarstvo, obrt); |
· ohranja
se avtohton poselitveni vzorec, to je gručasta slemenska
pozidava z obdajajočimi terasami in kmetijskimi površinami; |
· ohranja
se prilagojenost poselitvenega vzorca reliefu; |
· ohranjajo
se vaške kale kot edine površinske vode in označevalci kraških
vasi; |
· suhozidi
se ohranjajo in vzdržujejo na tradicionalen način; |
· problematika
praznjenja območja se rešuje z ustrezno demografsko politiko; |
· ob
izkoriščanju dela na daljavo (spodbuja se zlasti razvoj novih
dejavnosti, povezanih z družinskim podjetništvom), razvoju
dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in drobnega podjetništva se
utegne število emigrantov zmanjšati; izseljevanje se zaustavlja
še s poceni zemljišči in omogočanjem dnevne migracije; v končni
fazi se lahko demografska struktura stabilizira in ohrani
obstoječa poselitev; dopušča se možnost priseljevanja ljudi z
višjimi okoljskimi standardi; |
· poseljenost
krajinske enote se zagotavlja z ukrepi, kot je posodobitev
prometne infrastrukture in informacijsko komunikacijske
tehnologije, z zagotavljanjem osnovnega komunalnega standarda,
bližino osnovnega izobraževanja ter z razvojem nekaterih
mobilnih funkcij (potujoča trgovina z živili, mobilna
zdravstvena in socialna oskrba, sistem pomoči na domu za
starejše občane, prevozi s šolskimi avtobusi); |
· ker
območje ostaja brez lastnega oskrbnega središča, se prioritetno
omogoča boljša dostopnost do dobrin skupnega pomena s pomočjo
sodobne infrastrukture; |
· razlike
z ostalimi krajinskimi enotami se zmanjšujejo s prenovo vasi,
vnašanjem novih vsebin v podeželski prostor, posodobitvijo
kmetijske dejavnosti, agrarno komasacijo in komunalno sanacijo. |
|
8.3
OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE, OBMOČJA ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN
DRUGIMI NESREČAMI TER OBMOČJA ZAŠČITE IN REŠEVANJA |
|
Območja za obrambne potrebe |
|
(1) Na območju občine sta naslednji območji za potrebe obrambe: |
· Letališče
Divača – območje možne izključne rabe ter omejene in nadzorovane
rabe in |
· Vremščica
– območje možne izključne rabe. |
(2) Območja možne izključne rabe so območja, ki so primarno
namenjena za druge potrebe in se v primeru izrednega stanja,
vojnega stanja ali krize, lahko uporabijo za obrambne potrebe
ter v miru za usposabljanje oziroma so v souporabi za obrambne
potrebe. |
(3) Območja omejene in nadzorovane rabe obsegajo območja, na
katerih so nujne omejitve iz varnostnih in tehničnih vzrokov. |
(4) Območja za potrebe obrambe so prikazana v grafičnem delu
strateškega dela OPN na Karti 3: »A – Zasnova prostorskega
razvoja občine, Zasnova obrambe in zaščite«. |
|
Ocena ogroženosti za posamezne nesreče |
|
Glavni cilj varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je
zmanjšanje števila nesreč ter preprečitev oziroma zmanjšanje
števila žrtev in drugih posledic nesreč. Možne naravne in druge
nesreče v občini so zemeljski potres do 8. stopnje po lestvici
MSK, ekološke nesreče (ogroženost občine z nevarnimi snovmi:
bencinska servisa v Divači in Senožečah), požari v območjih
proizvodnih dejavnosti in urbanih okoljih ter požari v naravnem
okolju, viharji in ujme s točo, žled, suša ter nesreče v
prometu. |
|
Zaščita in reševanje |
|
(1) Prva medicinska pomoč je organizirana preko osnovnega
zdravstvenega varstva v splošni ambulanti v Divači in Senožečah.
Nobena od zdravstvenih služb nima nujne medicinske pomoči.
Reševalci morajo na to področje priti iz Zdravstvenega doma
Sežana. |
(2) Za evakuacijo je predvidenih devet območij: štiri v Divači
in po eno v Divaški jami, v Senožečah, na letališču Divača, na
območju Podgore in v Globočaku pri Matavunu. |
(3) V občini ni deponije za odlaganje kontaminiranih materialov. |
(4) Območja za evakuacijo so prikazana v grafičnem delu
strateškega dela OPN na Karti 3: »A – Zasnova prostorskega
razvoja občine, Zasnova obrambe in zaščite«. |
|
9.
USMERITVE ZA DOLOČITEV NAMENSKE RABE ZEMLJIŠČ |
|
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč |
|
(1) Namenska raba se določi in prikaže za celotno območje
občine. Osnovna namenska raba zemljišč se loči na: |
· stavbna
zemljišča, |
· kmetijska
zemljišča, |
· gozdna
zemljišča, |
· vodna
zemljišča, |
· druga
zemljišča. |
(2) Širitve so zasnovane tako, da omogočajo doseganje ciljev
prostorskega razvoja Občine in sledijo usmeritvam za razvoj
poselitve in usmeritvam za razvoj v krajini. |
(3) Stavbna zemljišča se v kmetijska oziroma gozdna zemljišča
spreminjajo tam, kjer je bil za to izkazan interes lastnikov
zemljišč in je to sprejemljivo tudi z vidika prostorskega
razvoja občine. Stavbna zemljišča se v kmetijska oziroma gozdna
zemljišča spreminjajo tudi na območjih, ki so se na osnovi
analiz izkazala kot za gradnjo neustrezna zemljišča. |
(4) Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se
izvaja na območjih, kjer je zaradi racionalnega prostorskega
razvoja najbolj smotrno širiti naselja (predvsem na območjih
razpršene gradnje, na kmetijskih zemljiščih znotraj naselij, na
manjših območjih kmetijskih zemljišč, na katerih ni pričakovati
intenzivne kmetijske proizvodnje, na robovih gozdov, katerih
odstranitev ne vpliva na ekološko stanje območja). Pri tem je
treba v največji možni meri upoštevati kakovost kmetijskih
zemljišč in njihov potencial za kmetijsko proizvodnjo. Pri
spreminjanju kmetijskih zemljišč v stavbna je treba upoštevati
tudi naravne kakovosti posameznih območij. |
(5) Kmetijska zemljišča se lahko (na območjih razpršene
poselitve) spreminjajo v stavbna tudi za potrebe širitev
funkcionalnih zemljišč za razvoj kmetij oziroma dopolnilnih
dejavnosti na kmetijah. |
(6) Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se
izven območij strnjene pozidave lahko izvaja zaradi potreb
razvoja gospodarske javne infrastrukture ter turizma in
rekreacije. |
(7) Znotraj sklenjenih območij gozdov spremembe gozdnih zemljišč
v stavbna za potrebe poselitve niso dopustne. |
(8) Območja pridobivanja mineralnih surovin so opredeljena le na
delujočih območjih površin nadzemnega pridobivalnega prostora v
Razdrtem in Lažah. V občini je treba vzpostaviti evidenco stanja
opuščenih nelegalnih kopov, jih sanirati (brez možnosti
nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin) ter opredeliti
prioritetne lokacije za izkoriščanje mineralnih surovin. |
(9) Na območju občine je treba dolgoročno zagotoviti zbirni
center, opremljen za ločeno zbiranje odpadkov. |
(10) Vodna zemljišča se ohranjajo v obstoječem obsegu. |
(11) Namenska raba zemljišč je prikazana v grafičnem delu
strateškega dela OPN na Karti 8: »D – Usmeritve za določitev
namenske rabe in razvoj v krajini«. |
|
10.
USMERITVE ZA DOLOČITEV PROSTORSKIH IZVEDBENIH POGOJEV |
|
Usmeritve za določitev prostorsko izvedbenih pogojev |
|
(1) Prostorski izvedbeni pogoji se določijo za celotno območje
občine. Prikazani so v izvedbenem delu občinskega prostorskega
načrta. Z njimi se določijo merila in pogoji za gradnjo objektov
ter drugih posegov po posameznih EUP: glede vrste dopustnih
dejavnosti, vrste dopustnih gradenj in drugih del ter vrste
dopustnih objektov glede na namen, njihovo lego, velikost in
oblikovanje, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, varstvene pogoje,
ipd. |
(2) Temeljne usmeritve za prostorske izvedbene pogoje ob
upoštevanju usmeritev predhodnih členov: |
· Območja
poselitve pretežno urbaniziranega tipa sta samo naselji Divača
in Senožeče ter delno Vremski Britof (aglomeracija Vremski
Britof, Famlje – zaselek Rudnik in Dolnje Vreme) ter so
namenjena prepletu centralnih in stanovanjskih dejavnosti z
ločenimi območji za gospodarske dejavnosti; |
· V
območjih poselitve centralnih naselij (Divača in Senožeče) se na
novih zazidljivih površinah, ki se urejajo z občinskim podrobnim
prostorskim načrtom, dovoljuje poselitev večje gostote do 50
preb./ha; |
· V
območjih zmerne urbanizacije (Dolnje Ležeče, Vremski Britof,
Famlje – zaselek Rudnik, Dolnje Vreme) se dovoljuje gradnja
zmerne gostote do 35 preb./ha; v poselitvenih območjih ostalih
naselij pa poselitev manjše gostote do 20 preb./ha; |
· V
naseljih so še razpoznavni tradicionalni vzorci pozidave, kar je
treba ohranjati tudi v prihodnje; |
· V
ravninskem oziroma dolinskem delu občine se opremljanje z
gospodarsko javno infrastrukturo rešuje v skupnem sistemu.
Posamezni komunalni vodi se dograjujejo. V ostalih delih se
opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo (vodovod,
odvajanje odpadnih voda) rešuje v okviru posameznih naselij; |
· Čista
stanovanjska območja se zaradi zagotavljanja kakovosti bivalnega
okolja odmikajo od virov hrupa, npr. avtoceste, železnice, na
obstoječih območjih, obremenjenih s hrupom (predvsem ob
avtocesti in regionalnih cestah), pa je treba zagotoviti
protihrupne ukrepe; |
· Območja
industrijske proizvodnje so praviloma ločena od stanovanjskih
dejavnosti, možno pa je prepletanje gospodarskih in centralnih
dejavnosti, če so medsebojno združljive. |
· Za
varovanje zdravja prebivalstva se zagotavlja zdravstvena
ustrezna pitna voda in varujejo vodni viri., stremi se k čim
boljši kakovosti zunanjega zraka, ohranjajo se površine za
pridelavo kakovostne lokalno pridelane hrane ter varujejo
površine za šport in rekreacijo. |
|
III.
IZVEDBENI DEL |
|
1. UVODNE
DOLOČBE |
|
5. člen |
(vsebina
izvedbenega dela) |
(1) Izvedbeni del določa: |
· enote
urejanja prostora, |
· območja
namenske rabe prostora, |
· splošne
prostorske izvedbene pogoje, |
· podrobne
prostorske izvedbene pogoje, |
· posebne
prostorske izvedbene pogoje za posamezne EUP in |
· območja,
za katera se pripravijo OPPN in usmeritve za izdelavo OPPN. |
(2) Izvedbeni del je treba upoštevati pri izdaji gradbenih
dovoljenj, pri prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih
objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora
in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi. |
(3) Poleg določb tega izvedbenega dela je treba pri graditvi
objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora
in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi
druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v
prostoru in na osnovi katerih je v postopku izdaje gradbenega
dovoljenja treba pridobiti pogoje, soglasja oziroma mnenja.
Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru,
kadar to ni navedeno v tem odloku. |
|
6. člen |
(stopnja
natančnosti mej) |
(1) Meje EUP so določene na osnovi katastrskih, topografskih in
digitalnih ortofoto načrtov različnih meril in prikazane na
zemljiškem katastru v merilu 1 : 5000. |
(2) V primeru, ko gradbena parcela stavbe leži v dveh EUP, za
gradnjo tega objekta veljajo določila za tisto EUP, v kateri
leži večji del gradbena parcela stavbe. To določilo se lahko
uporabi le v primerih, ko je načrtovan objekt dovoljen v obeh
EUP. |
(3) V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne
natančnosti različnih podatkov meje, prikazane v tem aktu,
odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je treba v postopku
določitve gradbene parcele stavbe izvesti postopek ureditve meje
ali drugi predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno
izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in
stanjem v prostoru. |
|
7. člen |
(členitev
prostora) |
(1) Celotni prostor občine je v izvedbenem delu razdeljen na
naslednje prostorske enote: |
· funkcionalne
enote stavbnih zemljišč v naseljih, |
· funkcionalne
enote območij, ki niso stavbna zemljišča. |
(2) Funkcionalne enote so nadalje členjene na EUP. |
(3) EUP so prikazane v grafičnem delu izvedbenega dela OPN OD,
na Karti 3: »Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne
oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih
izvedbenih pogojev«. |
(4) EUP se lahko v izjemnih primerih, ko so za izvedbene pogoje
potrebne posebne določbe, členi v podenote, kar se posebej
opredeli v posebnih določbah tega odloka. |
|
8. člen |
(funkcionalne
enote) |
(1) EUP se za potrebe označevanja združujejo v funkcionalne
enote. |
(2) EUP so različno označene v območjih stavbnih zemljišč in
zemljišč, ki niso stavbna. |
(3) Območje OPN OD je razdeljeno na naslednje funkcionalne enote
v območju stavbnih zemljišč: |
|
Funkcionalne enote območij stavbnih zemljišč |
Oznaka funkcionalne enote |
Ime
funkcionalne enote |
BA |
Barka |
BE |
Betanja |
BR |
Brežec pri Divači |
DA |
Dane pri Divači |
DI |
Divača |
DO |
Dolenja vas |
DL |
Dolenje Ležeče |
DV |
Dolnje Vreme |
FA |
Famlje |
GA |
Gabrče |
GO |
Goriče pri Famljah |
GL |
Gornje Ležeče |
GV |
Gornje Vreme |
GR |
Gradišče pri Divači |
KP |
Kačiče-Pared |
KO |
Kozjane |
LA |
Laže |
MA |
Matavun |
MI |
Misliče |
NA |
Naklo |
OT |
Otošče |
PD |
Podgrad pri Vremah |
PT |
Potoče |
SD |
Senadole |
SN |
Senožeče |
ŠK |
Škocjan |
ŠF |
Škoflje |
VR |
Vareje |
VT |
Vatovlje |
VB |
Vremski Britof |
ZA |
Zavrhek |
|
(4) Območja zemljišč, ki niso stavbna, so razdeljena na
naslednje funkcionalne enote: |
|
Funkcionalne enote območij, ki niso stavbna
zemljišča |
Oznaka funkcionalne enote |
V
funkcionalni enoti so naslednje katastrske občine |
D |
Dane, Dolnje Ležeče, Divača, Naklo |
S |
Dolenja vas, Gabrče, Laže, Potoče, Senadole,
Senožeče |
V |
Famlje, Gornje Vreme, Škoflje, Vremski Britof |
B |
Barka, Kozjane, Misliče, Podgrad, Vareje, Vatovlje |
|
9. člen |
(enote urejanja
prostora) |
(1) OPN OD določa prostorske izvedbene pogoje za gradnjo
objektov in rabo prostora po EUP. |
(2) EUP je območje z enovito namensko rabo prostora in enotnim
tipom zazidave ter drugimi pogoji in merili za urejanje
prostora. |
(3) EUP v naseljih se označi z enolično oznako, ki vsebuje: |
· oznako
funkcionalne enote in zaporedno številko znotraj funkcionalne
enote, |
· oznako
namenske rabe prostora. |
(4) Na karti se pojavlja naslednji zapis oznak EUP v območjih
stavbnih zemljišč, na primer: |
BA-1 |
SS |
OPPN |
pri čemer je: |
· BA
– oznaka funkcionalne enote (naselje Barka); |
· 1
–številka EUP znotraj funkcionalne enote; |
· SS
– oznaka namenske rabe prostora (splošna stanovanjska območja); |
· OPPN
– oznaka načina urejanja; oznaka OPN se ne izpisuje; glede na
vrsto prostorskega izvedbenega akta, ki velja za EUP, so možne
tudi oznake DPN. |
(5) EUP v območjih, ki niso stavbna zemljišča, so označene z
enolično oznako funkcionalne enote. Primer: |
B-10 |
G |
OPPN |
pri čemer je: |
· B
– oznaka funkcionalne enote (odprti prostor), |
· 10
– zaporedna številka EUP znotraj funkcionalne enote, |
· G
– oznaka namenske rabe prostora (gozdna zemljišča), |
· OPPN
– oznaka načina urejanja; oznaka OPN se ne izpisuje; glede na
vrsto prostorskega izvedbenega akta, ki velja za EUP, so možne
tudi oznake DPN. |
|
10. člen |
(prostorski
izvedbeni pogoji, ki veljajo za enote urejanja prostora) |
(1) Za vsako EUP ta odlok določa prostorske izvedbene pogoje.
Prostorski izvedbeni pogoji so razdeljeni na: |
· splošne
prostorske izvedbene pogoje, določene v 3. podpoglavju III.
poglavja tega odloka, |
· podrobne
prostorske izvedbene pogoje, določene v 4. podpoglavju III.
poglavja tega odloka, |
· morebitne
posebne prostorske izvedbene pogoje za posamezne EUP, določene v
5. podpoglavju III. poglavja tega odloka. |
(2) Splošni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh
EUP, razen če je s podrobnimi ali posebnimi prostorskimi
izvedbenimi pogoji določeno drugače. |
(3) Podrobni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali
spreminjajo splošne prostorske izvedbene pogoje po posameznih
vrstah namenske rabe prostora. V primeru če so podrobni
prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih, veljajo
podrobni pogoji. |
(4) Za posamezno EUP so lahko poleg splošnih in podrobnih
prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka določeni tudi posebni
prostorski izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali spreminjajo
splošne oziroma podrobne prostorske izvedbene pogoje. V primeru
če so posebni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih
ali podrobnih, veljajo posebni pogoji. Posebni prostorski
izvedbeni pogoji za posamezne EUP so določeni v Prilogi 1:
Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja
prostora. |
(5) V primeru, ko gradbena parcela stavbe leži v dveh EUP, za
gradnjo tega objekta veljajo določila za tisto EUP, v kateri
leži večji del gradbene parcele stavbe. To določilo se lahko
uporabi le v primerih, ko je načrtovani objekt dovoljen v obeh
EUP. |
(6) Za EUP, za katere je predvidena izdelava OPPN, veljajo
usmeritve za izdelavo teh načrtov, ki so določene v 6.
podpoglavju III. poglavja tega odloka. |
|
2.
NAMENSKA RABA PROSTORA |
|
11. člen |
(vrste namenske
rabe prostora) |
(1) Namenska raba prostora je prikazana v grafičnem delu
izvedbenega dela OPN OD, na Karti 3: »Prikaz območij enot
urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe
prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«. |
(2) Vrste namenskih rab: |
|
Podrobnejša namenska raba prostora |
Nadaljnja členitev kategorij
podrobnejše namenske rabe prostora |
I.
OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ |
S –
območja stanovanj |
SS –
splošna stanovanjska območja |
SSe –
območja stanovanjske prostostoječe gradnje pretežno
enodružinskih hiš |
SSs –
območja stanovanjske strnjene gradnje pretežno
enodružinskih hiš |
SSv –
območja večstanovanjske gradnje |
SB –
stanovanjske površine za posebne namene |
/ |
SK –
površine podeželskega naselja |
/ |
C –
območja centralnih dejavnosti |
CU –
osrednja območja centralnih dejavnosti |
/ |
CD –
druga območja centralnih dejavnosti |
CDi –
območja centralnih dejavnosti za izobraževanje, vzgojo
in šport |
CDz –
območja centralnih dejavnosti za zdravstvo in socialno
varstvo |
CDk –
območja centralnih dejavnosti za kulturo in verske
namene |
CDu –
območja centralnih dejavnosti za javno upravo |
CDo –
območja centralnih dejavnosti za trgovske, oskrbne,
poslovne in storitvene dejavnosti brez stanovanj |
I –
območja proizvodnih dejavnosti |
IP –
površine za industrijo |
/ |
IG –
gospodarske cone |
/ |
IK –
površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
/ |
B –
posebna območja |
BT –
površine za turizem |
/ |
BD –
površine drugih območij |
/ |
Z –
območja zelenih površin |
ZS –
površine za oddih, rekreacijo in šport |
/ |
ZP –
parki |
/ |
ZD –
druge urejene zelene površine |
/ |
ZK –
pokopališča |
/ |
P –
območja in omrežja prometne infrastrukture |
PC –
površine cest |
/ |
PŽ –
površine železnic |
/ |
PL –
površine letališč |
/ |
PO –
ostale prometne površine |
/ |
T –
območja komunikacijske infrastrukture |
/ |
/ |
E –
območja energetske infrastrukture |
/ |
/ |
O –
območja okoljske infrastrukture |
/ |
/ |
A –
površine razpršene poselitve |
/ |
Ask –
površine razpršene poselitve podeželskega zaselka |
Abt –
površine razpršene poselitve za turizem |
II.
OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
K –
območja kmetijskih zemljišč |
K1 –
najboljša kmetijska zemljišča |
/ |
K2 –
druga kmetijska zemljišča |
/ |
III.
OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ |
G –
območja gozdnih zemljišč |
G –
gozdna zemljišča |
/ |
IV.
OBMOČJA VODA |
V –
površinske vode |
VC –
celinske vode |
/ |
VI –
območja vodne infrastrukture |
/ |
V.
OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ |
L –
območja mineralnih surovin |
LN –
površine nadzemnega pridobivalnega prostora |
/ |
|
3.
SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
|
3.1.
SPLOŠNE DOLOČBE |
|
12. člen |
(splošno
dovoljene gradnje in pogoji) |
(1) Ta odlok v 3. podpoglavju III. poglavja določa splošne
prostorske izvedbene pogoje za gradnjo objektov in rabo
prostora. |
(2) Vrste dovoljenih objektov so določene na podlagi Uredbe o
razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18). Vrste objektov
so označene s številko iz navedene Uredbe. V tem odloku navedena
klasifikacijska raven dopustnih objektov vključuje tudi vse
nižje klasifikacijske ravni. |
(3) Uredba iz prejšnjega odstavka se za potrebe tega odloka
uporablja tudi v primeru njene novelacije ali prenehanja
veljavnosti. |
(4) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na
celotnem območju OPN OD dovoljeni: |
· 12520
Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo podzemni
rezervoarji prostornine do 100 m3; |
· 12730
Kulturna dediščina, ki se ne uporablja za druge namene; |
· 12740
Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo zaklonišča in javne
sanitarije |
· 21
Objekti prometne infrastrukture: razen parkirišč za tovorna
vozila; |
· 22
Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi:
razen toplarne, kotlovnice in vodni stolpi; |
· 23020
Elektrarne in drugi energetski objekti: samo sončne elektrarne
na strehah dovoljenih objektov; |
· 241
Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: razen počivališč za
avtodome, površin za avtomobilske, motoristične ali konjske
dirke in drugih igrišč, ki onesnažujejo okolje; površine do 1
000 m2; stavbe samo enostavni ali nezahtevni objekti; |
· 24201
Obrambni objekti: samo objekti namenjeni obrambi, zaščiti in
reševanju pred naravnimi nesrečami; |
· 24205
Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje; |
· 3
Drugi gradbeni posegi: razen 32130 Objekti za oglaševanje in
informacijski panoji; |
· 32130
Objekti za oglaševanje in informacijski panoji: samo
informacijski panoji do 4 m2. |
(5) Ne glede na določbo iz prejšnjega odstavka so objekti, ki so
311 Trajno reliefno preoblikovanje terena, na kmetijskih oziroma
gozdnih zemljiščih dopustni samo za potrebe kmetijske oziroma
gozdarske dejavnosti. |
(6) Ne glede na določbo iz četrtega odstavka tega člena so
objekti 33110 Grajeni prostori na drevesu dopustni samo površine
do 5 m2 in v leseni izvedbi ter objekti 33120 Grajeni prostori
na vodi samo površine do 25 m2 in v leseni izvedbi. |
(7) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače so za
objekte, ki so dopustni v tem odloku, dovoljene vse vrste
gradenj. |
(8) Prizidava, sprememba namembnosti in rekonstrukcija objekta
so dopustni samo na zakonito zgrajenih objektih. |
(9) Na zakonito zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso
skladni z namensko rabo prostora, so pred spremembo namembnosti
dopustna samo vzdrževanje objekta, rekonstrukcije in enkratna
povečava objekta do 50 % BTP ter odstranitev objekta. |
(10) Na vseh stavbnih zemljiščih je dovoljeno urejanje odprtih
bivalnih površin, kot so zelenice, parki, športne površine,
otroška igrišča, pešpoti, ploščadi in podobne površine ter
uporaba zemljišč v kmetijske namene, tako da ni motena osnovna
namembnost. |
(11) Dovoljena je gradnja podzemnih etaž stavb (kleti), kjer in
v kolikšnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, hidrološke
razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in
stabilnost sosednjih objektov. |
(12) Dovoljena je tudi gradnja in ureditve ponikovalnic,
drevoredov, dovoznih cest do objektov, pohodniških, sprehajalnih
in tematskih poti, ureditev dostopov za funkcionalno ovirane
osebe vključno z gradnjo zunanjih dvigal. |
(13) Na celotnem območju občine so dopustni začasni
objekti namenjen prireditvam ali sezonski ponudbi, ki se postavi
samo za namen in čas prireditve ali med sezono. Začasni objekti
se lahko postavijo na zemljiščih, ki so prometno dostopna,
priključeni morajo biti na razpoložljive že obstoječe priključke
objektov javne gospodarske infrastrukture. Začasni objekt je
treba odstraniti po poteku časa, za katerega je bil zgrajen,
najpozneje pa v šestih mesecih od začetka gradnje. Po
odstranitvi je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na
katerem je bil zgrajen. |
(14) Trajno reliefno preoblikovanje oziroma spreminjanje
morfologije terena z nasipavanjem na poplavno ogroženih območjih
ni dopustno. |
|
13. člen |
(vzdrževanje
objektov) |
(1) Pri vzdrževanju objekta je treba upoštevati: |
· namestitev
fotonapetostne opreme je dopustna na strehah (v ravnini poševne
strehe) in na fasadah objektov, če ne gre za varovana območja
ali objekte kulturne dediščine; pri ravni strehi je dopustno
postaviti naprave v naklonu za strešnim vencem tako, da so
naprave čim manj vidne; v EUP z namensko rabo prostora IP ali IG
ni omejitev za način postavitve fotonapetostne opreme; |
· namestitev
klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška
stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup,
vroči zrak, odtok vode). |
(2) Pri vzdrževanju večstanovanjskih objektov in objektov z
večetažnimi lastniki je treba upoštevati tudi: |
· zamenjava
oken in vrat je dopustna v enotni barvi in obliki za celoten
objekt; |
· zasteklitve
balkonov ter postavitve senčil, nadstreškov, klimatskih naprav
in podobno so dopustne samo v enotni zasnovi za celoten objekt. |
(3) Pri rekonstrukciji oziroma vzdrževanju objektov (predvsem
sakralnih objektov) je treba zagotavljati varstvo zavarovanih
živalskih vrst (npr. sov in netopirjev). Če med izvajanjem
obnovitvenih del objektov pride do najdbe morebitnih gnezdišč
ptic ali kotišč netopirjev, se z deli začasno prekine in o
najdbi obvesti pristojno organizacijo za ohranjanje narave. |
|
3.2. LEGA
OBJEKTOV IN ODMIKI |
|
14. člen |
(regulacijske
črte in lega objektov na gradbeni parceli stavbe) |
Pri umeščanju objektov v prostor je treba upoštevati
regulacijske črte, prikazane na Karti 3: »Prikaz območij enot
urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe
prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«. |
|
15. člen |
(odmiki
objektov od sosednjih zemljišč) |
(1) Novogradnje morajo biti od meje sosednjih parcel oddaljene
najmanj 4 m, pri nezahtevnih in enostavnih objektih pa najmanj
1,5 m. |
(2) S pisnim soglasjem lastnika sosednjega zemljišča se nov
objekt lahko gradi tudi v manjšem odmiku, kot je določeno v
prejšnjem odstavku. |
(3) Brez soglasja lastnika sosednjega zemljišča se lahko izvede: |
· rekonstrukcijo,
ki ohranja gabarite stavbe in odprtine na fasadi, obrnjeni proti
sosednji parceli; |
· nadomestno
gradnjo; |
· gradnjo
talnih ureditev, podzemne infrastrukture ali podzemnih delov
objektov; |
· gradnje,
ki so pogojene z regulacijskimi črtami; |
· ko
gre za dopolnitev strnjene ulične pozidave, pri čemer
novogradnja ne sme biti v manjšem odmiku kot so sosednji objekti
v nizu; |
· ekološki
otoki, urbana oprema, javna športna ali otroška igrišča; |
· gradbeno
inženirski objekt, ki je del omrežja gospodarske javne
infrastrukture. |
(4) Odmik se meri od tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih
delov objektov. |
(5) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov je brez soglasja
lastnika sosednjih zemljišč dopustna gradnja ograj (kovinskih,
lesenih) do višine 2 m, mejnih in podpornih zidov višine do 1,5
m; ob pogoju da pri gradnji ne prihaja do posegov na tuje
zemljišče. |
(6) Rezervoarji za plin ali gorivo se prednostno izvedejo v
vkopani izvedbi. Od meje sosednjih zemljišč in od obstoječih
objektov morajo biti odmaknjeni skladno s predpisi, vendar ne
manj kot 1,5 m. Za manjši odmik je treba pridobiti pisno
soglasje lastnika sosednjega zemljišča. |
|
3.3.
VELIKOST OBJEKTOV ALI PROSTORSKIH UREDITEV |
|
16. člen |
(določanje
velikosti objektov) |
(1) Merila za določanje velikosti objektov so opredeljena s: |
· faktorjem
zazidanosti gradbene parcele stavbe(FZ) oziroma |
· največjo
višino objektov, opredeljeno v metrih. |
(2) Kadar za gradnjo objektov višina s tem odlokom ni natančno
določena, velja, da je treba v dokumentaciji za pridobitev
gradbenega dovoljenja izdelati utemeljitev, ki bo dokazala, da
je objekt višinsko skladen s sosednjimi objekti in s celotnim
naseljem. |
(3) Velikost rekonstruiranega ali nadomestnega objekta in drugi
pogoji gradnje se določijo na osnovi meril in pogojev, ki
veljajo za novogradnje. |
(4) Kadar je obstoječa zazidanost (FZ) legalno zgrajenih
objektov večja od dovoljene s tem odlokom, so na obstoječih
objektih dopustne le rekonstrukcije in nadzidave brez povečanja
zazidane površine objektov, vzdrževanje objektov in odstranitev
objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo
novih parkirnih mest. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov
pod nivojem terena. |
(5) Kadar je višina obstoječega objekta večja od dovoljene s tem
odlokom, so na tem objektu dopustne vse gradnje razen prizidave,
ki bi presegla dopustno višino po tem odloku. |
(6) Najvišje dovoljene višine objektov v tem odloku ne veljajo
za zvonike, ki so lahko visoki do do 25m. |
|
3.4.
OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
|
17. člen |
(oblikovanje
objektov) |
(1) Vsi objekti in prostorske ureditve se praviloma prilagajajo
kakovostnim objektom tradicionalne stavbne dediščine v naselju
oziroma sodobnim kakovostnim objektom in ureditvam v EUP po
stavbnih volumnih, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh
in smereh slemen, barvi, teksturi streh in fasad ter načinu
ureditve odprtega prostora. Skladnost s tem določilom mora biti
obrazložena in utemeljena v projektni dokumentaciji. |
(2) Vsi objekti na gradbeni parceli stavbe morajo biti
medsebojno oblikovno usklajeni. |
(3) Pri prizidavi obstoječega objekta je treba zagotoviti
skladnost celotne podobe objekta, zlasti glede gabaritov,
oblikovanja strehe in fasade ter izbora materialov. |
(4) Pri oblikovanju fasad je glede oblikovanja arhitekturnih
elementov na fasadi, kot so členitev, barve in materiali fasad,
okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje ipd.,
treba smiselno upoštevati kakovostne okoliške objekte v EUP. Na
fasadah se dovoli uporaba svetlih barv v spektru belih, sivih,
pastelnih barv in barv nežnega zemeljskega tona. Dopustni so
fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih do 25 % fasadne
površine. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito
moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, živo
oziroma travniško zelena, živo, temno oziroma turkizno modra).
Poslikave fasad niso dopustne, izjeme so sakralni objekti,
gasilski domovi, objekti za kulturne dejavnosti in drugi objekti
simbolnih pomenov. |
(5) Fasade stanovanjskih stavb so ometane; deli fasade se lahko
izvedejo tudi v naravnem kamnu ali lesu naravne barve; površina
teh delov fasade ne sme presegati 20 % površine fasade. |
(6) Vidna fasadna opeka ni dovoljena. |
(7) Novogradnje strešnih čopov in frčad niso dovoljene. |
(8) Pri dvokapnicah se strešini stikata v slemenu. |
(9) Vse strešine na istem objektu, ki so naklona večjega od 5°,
morajo imeti enak naklon in kritino. |
(10) Smer slemena manj zahtevnih in zahtevnih stavb na nagnjenem
terenu se praviloma orientira vzporedno s plastnicami. |
(11) Barva fasad objektov se določi v OPPN oziroma v projektu za
pridobitev gradbenega dovoljenja. |
(12) Posamezne stavbe, ki so 12120 Druge gostinske stavbe za
kratkotrajno nastanitev in šotori za nastanitev, so lahko
površine največ do 25 m2 BTP. Te stavbe se lahko gradijo samo v
sklopu kampov, turističnih kmetij oziroma v območjih s PNRP ZS.
Te stavbe so lahko v celoti izvedene tudi v lesu, kovini,
steklu, kamnu, tekstilu oziroma platnu. |
(13) Elektro omarice, omarice plinskih in drugih tehničnih
napeljav, zunanje enote klimatskih naprav oziroma toplotne
črpalke, antene, je treba umestiti na najmanj vidno
izpostavljene dele objekta; umestitev na ulično fasado je
dopustna izjemoma, ko niso mogoče drugačne rešitve. |
(14) Razdelilne elektro omarice ter priključno merilne elektro
omarice se namestijo na stalo dostopna mesta iz javnih površin. |
|
18. člen |
(oblikovanje
višinskih razlik stavbnega zemljišča) |
(1) Višinske razlike na stavbnem zemljišču je treba premostiti s
travnatimi brežinami. Višinske razlike se lahko premostijo tudi
s podpornimi zidovi ali škarpami do višine 1,5 m. Podporni zid
ali škarpa sta lahko tudi višja od 1,5 m, kadar obstaja
nevarnost rušenja terena: v tem primeru mora biti podporni zid
ali škarpa izvedena v kaskadah širokih vsaj 0,5 m. |
(2) Podporni zidovi ali škarpe morajo biti izvedeni ali obloženi
z lokalnim kamnom. V primeru samo betonske izvedbe morajo biti
vsaj delno ozelenjeni. |
(3) Podporni zidovi večje višine od 1,5 m oziroma v
betonski izvedbi brez ozelenitve so dopustni pri gradnji
objektov klasifikacije 2 Gradbeno inženirski objekti in v
območjih IG in IP. |
(4) Izjemoma je podporni zid večje višine dopusten tudi v drugih
območjih stavbnih zemljišč, kadar zaradi terenskih razmer
premostitev s kaskadami ni mogoča. |
|
3.5.
PARCELACIJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ |
|
19. člen |
(velikost in
oblika gradbene parcele stavbe) |
(1) Gradbena parcela stavbe vključuje samo stavbna zemljišča. |
(2) Pri določitvi gradbene parcele stavbe je treba upoštevati: |
· namembnost
in velikost objekta na parceli s potrebnimi površinami za
njegovo uporabo in vzdrževanje (parkirna mesta, utrjene površine
in funkcionalno zelenje); |
· prostorske
izvedbene pogoje glede lege, velikosti objektov ali prostorskih
ureditev in glede oblikovanja objektov; |
· zdravstveno
tehnične zahteve (odmik od sosednjega objekta, vpliv bližnje
okolice, osončenje, prevetritev, intervencijske poti); |
(3) V primeru, da velikost gradbene parcele stavbe ni posebej
določena v posebnih določbah, velja: |
· velikost
gradbene parcele stavbe za prostostoječo stanovanjsko gradnjo in
polovico dvojčka v območjih SS in SSe znaša od 400 m2 do 1300
m2; |
· najmanjša
velikost gradbene parcele stavb, ki so vrstne hiše, znaša 300 m2
za en objekt v nizu. |
(4) Delitev zemljiških parcel, ki predstavljajo gradbene parcele
obstoječih stavb, je dovoljena le v primeru, če nova gradbena
parcela obstoječe stavbe ustreza pogojem za velikost in
oblikovanje gradbene parcele stavbe v skladu z določili tega
odloka. |
(5) Delitev zemljiških parcel stavbnih zemljišč je dopustna,
kadar se s parcelacijo lahko oblikuje več zemljiških parcel, ki
ustrezajo pogojem za velikost in oblikovanje novih gradbenih
parcel stavb v skladu z določili tega odloka. |
(6) Ne glede na zgoraj navedena določila je delitev parcel možna
za potrebe gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami
gradnje javnega infrastrukturnega objekta. |
(7) V primeru ko ta odlok določa največjo dopustno velikost
gradbene parcele, z delitvijo parcel pa ni mogoče tvoriti dveh
novih gradbenih parcel po merilih tega odloka, se določilo o
največji dovoljeni velikosti gradbene parcele ne upošteva. |
(8) Določila o najmanjši velikosti gradbene parcele stavbe ne
veljajo za že obstoječe manjše gradbene parcele stavbe, v tistih
primerih, ko vse okoliške zemljiške parcele že predstavljajo
gradbene parcele obstoječih stavb. |
(9) Pri rekonstrukciji, nadomestni gradnji, prizidavi ali
spremembi namembnosti obstoječega objekta je ob upoštevanju
ostalih določil tega odloka velikost gradbene parcele stavbe
lahko tudi manjša od tiste, ki je določena v osmem odstavku tega
člena. |
|
20. člen |
(sprememba meja
ali površine gradbene parcele stavbe, na kateri stoji objekt) |
Gradbena parcela stavbe, na kateri stoji objekt, je lahko
predmet parcelacije le tedaj, če s parcelacijo povzročena
sprememba meje ali površine parcele ne povzroči kršitve s tem
odlokom predpisanih prostorskih izvedbenih pogojev, ki veljajo
za objekt (FZ, odmike od parcelnih mej, regulacijskih črt,
normativi za parkirne površine ipd). |
|
3.6.
NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI, ZAČASNI OBJEKTI, URBANA OPREMA,
GOSTINSKI VRTOVI, BAZNE POSTAJE IN AMATERSKE RADIJSKE POSTAJE |
|
21. člen |
(skupna
določila) |
(1) V tem členu so podani splošni pogoji za gradnjo enostavnih
in nezahtevnih objektov. |
(2) V območjih namenske rabe SSs in SSv je dopustno za vsako
stanovanje zgraditi največ en nezahteven ali enostaven objekt in
sicer samo garažo ali nadstrešek za osebne avtomobile
stanovalcev; postavitev teh objektov je dopustna na osnovi
enotne rešitve za celotno stavbo. |
(3) Dopustna je samo pritlična izvedba. Strop je hkrati streha
objekta. |
(4) Upoštevati je treba tudi naslednje splošne prostorske
izvedbene pogoje za gradnjo na stavbnih zemljiščih (razen za
rastlinjake, kmetijske silose in proizvode dane na trg kot
celota): |
· oblikovanje
naj bo v skladu s pogoji za gradnjo po namenski rabi prostora;
če se enostaven oziroma nezahteven objekt gradi kot pomožni
objekt na gradbeni parceli stavbe, naj bo usklajen z osnovnim
objektom, h kateremu se gradi, in sicer glede naklona strehe,
kritine in barve fasade (ta pogoj ne velja za gradnje v
namenskih rabah prostora IG in IP); |
· lesene
fasade so dovoljene samo za stavbe do 40 m2 BTP, ki so lope,
staje ali čebelnjaki; les je lahko samo v naravni barvi lesa; |
· dopusti
se gradnja nadstreškov, ki so proizvod dan na trg kot celota,
namenjenih parkiranju avtomobilov (kovinska ali lesena
konstrukcija, prosojna kritina, ipd); v območju SK samo pod
pogojem, da objekt ne meji na javne površine; |
· v
namenskih rabah prostora, kjer podrobnejši prostorski izvedbeni
pogoji ne dopuščajo ravne, ravne zelene ali enokapne strehe, se
le-ta lahko izvede, če se s tem doseže skladnost pozidave na
parceli (npr. objekt z eno stranico pomaknjen k terenu,
dvoriščnemu zidu, k stavbi ipd.); če je objekt prostostoječ,
mora biti sleme v smeri daljše stranice objekta. |
(5) Oblikovanje pomožnih kmetijskih objektov (razen
rastlinjakov, kmetijskih silosov in proizvodov danih na trg kot
celota – objekt za spravilo sena) v namenski rabi prostora K1,
K2 in G naj bo v skladu z lokalno tipologijo: |
· praviloma
podolgovat tloris; |
· objekti
morajo biti izvedeni nevpadljivo; fasada je lahko iz lesa, kamna
ali ometana v belih, svetlo sivih ali svetlih zemeljskih barvah; |
· lesene
fasade so dovoljene samo za stavbe do 40 m2 BTP; les je lahko
samo v naravni barvi lesa; |
· strehe
praviloma simetrične dvokapnice z naklonom od 18° do 25°; v
primeru, da je objekt s pretežno vkopano daljšo stranico, je
dopustna streha tudi enokapnica z naklonom stran od vkopane
stranice; |
· sleme
strehe v vzdolžni smeri stavbe; |
· kritina
korci ali druga valovita kritina podobne strukture kot korci;
kritina ne sme biti odsevajoča; |
· kritina
opečne do rdeče barve; prelivajoče barve na kritini niso
dopustne; |
· navedeni
pogoji glede oblikovanja in barve kritine veljajo samo za strehe
v naklonu; oblikovanje in kritina ravnih streh mora biti
usklajeno z zunanjo podobo načrtovanega objekta; |
· okenske
odprtine praviloma pokončni pravokotniki. |
(6) Za določitev lokacije objektov v javni rabi je potrebno
soglasje občinske uprave. |
(7) Ograja se lahko izvede do višine 2,0 m kot zid, ograja
(kovinska, lesena) ali kombinacija zidu in ograje. V primeru, da
se gradi ograja na podpornem zidu, vsak zase ne smeta presegati
najvišje višine po tem odloku, skupno pa se lahko gradita do
višine 2,5 m. Varovalna in protihrupna ograja na namenskih rabah
IP, IG, IK, PC, PŽ, PL, PO, T, E, O, LN je lahko višine do 3,5
m; ob avtocestah in železnici izjemoma lahko tudi več, če je
takšna potreba utemeljena s strokovno podlago s področja hrupa. |
(8) Čistilne naprave do 200 PE in nepretočne greznice morajo
biti izvedene podzemno. |
(9) Gradnja čistilne naprave do 200 PE in nepretočne greznice je
mogoča, ko ni možnosti priključitve na javno kanalizacijsko
omrežje in ob soglasju oziroma mnenju pristojnega upravljavca. |
(10) Zbiralnice ločenih frakcij odpadkov ob dostopnih poteh, če
niso podzemne, morajo biti intenzivno ozelenjene. Na celotnem
območju občine morajo biti enotno oblikovane in postavljene na
prometno dostopna in vizualno neizpostavljena mesta. |
|
22. člen |
(urbana oprema) |
(1) Urbana oprema oziroma objekti in predmeti, ki urejajo javne
površine, morajo biti v naselju ali delu naselja enotni. |
(2) Urbana oprema, turistične oznake ter informacijski panoji
morajo biti postavljeni tako, da dopolnjujejo javni prostor, ne
zastirajo značilnih pogledov in ne ovirajo gibanja pešcev ter
vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov. |
(3) Pri postavitvi urbane opreme na javnih površinah je treba
pridobiti soglasje občinske uprave. |
(4) Nadstrešnice morajo biti dvignjene najmanj 2,50 m nad
pločnikom oziroma pohodno površino. |
(5) Umeščanje informacijskih panojev s površino do 4 m2,
svetlobnih vitrin ter volumskih objektov za obveščanje je
dovoljeno na območjih stavbnih zemljišč. |
(6) Objekti za oglaševanje so dopustni takrat, kadar se začasno
namestijo: |
· na
gradbenih ograjah objektov, za katere je že izdano gradbeno
dovoljenje; |
· na
površinah v naselju, ki niso varovane s posebnimi predpisi, če
gre za začasno postavitev, namenjeno oglaševanju v času
prireditev in volilne kampanje. |
(7) Ne glede na prejšnji odstavek so objekti za oglaševanje
dopustni povsod, kjer so dovoljeni objekti, ki so 32130 Objekti
za oglaševanje in informacijski panoji. |
(8) Oglaševanje za lastne potrebe je dopustno na stavbah v vseh
EUP in na gradbenih parcelah stavb, v katerih se opravlja
dejavnost, ki je predmet oglaševanja. Na teh objektih in
površinah je dopustno oglaševati z: |
· napisom
firme, |
· znakom
firme, |
· nalepkami, |
· zastavami
in |
· simboli
firme, izdelka, storitve in podobnim. |
(9) V območju površinskih voda (VC) in v območju vodne
infrastrukture (VI) objektov za oglaševanje ni dopustno
postavljati. |
|
3.7.
ZELENE POVRŠINE |
|
23. člen |
(oblikovanje
zelenih površin) |
(1) Obstoječe drevorede je treba ohranjati. Če to zaradi
tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je treba
nadomestiti oziroma sanirati. |
(2) Ohranja se obstoječa vegetacija. Pri novih zasaditvah se
uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste. Izbor
rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora
upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve.
Uporaba eksotičnih vrst je dopustna le v izjemnih primerih, in
sicer na parkovnih površinah in v okviru zelenic ob javnih
objektih posebnega pomena. |
(3) Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma
preglednosti. |
(4) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin na stavbnih
zemljiščih mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta
zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa
sanirati poškodbe, odstraniti začasne objekte in naprave in
odvečni gradbeni material ter urediti okolico. |
|
3.8.
RAZPRŠENA GRADNJA |
|
24. člen |
(dopustna
gradnja in drugi posegi) |
(1) Objekti razpršene gradnje so objekti izven stavbnih zemljišč
na kmetijskih ter gozdnih zemljiščih. |
(2) Objekti razpršene gradnje iz prvega odstavka tega člena so
prikazani kot stavbišča na Karti 3: »Prikaz območij enot
urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe
prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«. |
(3) Na zakonito zgrajenih objektih razpršene gradnje oziroma na
parceli objekta, ki je bila določena z gradbenih dovoljenjem za
objekt, so v skladu z namembnostjo, določeno v gradbenem
dovoljenju, kadar gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh
objektih, dopustne naslednje vrste gradenj: |
· rekonstrukcija
objekta, |
· gradnja
novega objekta na stavbišču poprej odstranjenega objekta, novi
objekt po velikosti lahko presega odstranjeni objekt do 20 %
BTP, |
· enkratna
povečava objekta do 50 % BTP, |
· sprememba
namembnosti v objekte, ki so dopustni v namenski rabi prostora
SS, |
· odstranitev
objekta, |
· vzdrževanje
objekta, |
· komunalna
sanacija objekta. |
(4) Na gradbeni parceli zakonito zgrajenega objekta razpršene
gradnje so izmed nezahtevnih in enostavnih objektov dovoljeni
objekti, ki so dopustni za namensko rabo prostora SS. |
(5) Če gradbena parcela objekta razpršene gradnje ni bila
določena z gradbenim dovoljenjem za objekt, se parcelo določi v
skladu z izvedbenimi določili za obliko parcele po tem odloku. |
(6) Za objekte zakonito zgrajene razpršene gradnje veljajo
podrobni prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo v namenski rabi
prostora SS, če so v skladu s tem členom. |
(7) Če obstoječi zakonito zgrajeni objekt ni vrisan na karti iz
drugega odstavka tega člena, zanj veljajo enake določbe kot za
vrisane objekte. |
|
3.9.
PARKIRNA IN GARAŽNA MESTA |
|
25. člen |
(gradnja in
urejanje parkirnih mest in garaž) |
(1) Pri novogradnjah, rekonstrukcijah ali pri spremembi
namembnosti je treba na gradbeni parceli stavbe zagotoviti
zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih
etažah, tako za stanovalce kakor tudi zaposlene in obiskovalce. |
(2) Obstoječih parkirnih mest ob večstanovanjskih objektih ni
dovoljeno zmanjševati. Pri večstanovanjskih objektih z več kot 8
stanovanjskimi enotami je treba najmanj 75 % parkirnih mest
zagotavljati v podzemni garaži, razen če gradnja podzemne garaže
zaradi tehničnih ovir ni mogoča. |
(3) Parkirna mesta in garaže za 2 ali več tovornih vozil, ki
presegajo 3,5 t, in za avtobuse ter za priklopnike teh motornih
vozil v stanovanjskih območjih niso dopustna. Parkirišča za
tovorna vozila in avtobuse je dovoljeno graditi v prostorskih
enotah z namensko rabo: I, P, E in O. |
(4) Parkirne površine namenjene avtodomom se praviloma umeščajo
v jedro naselja. Izjemoma se lahko umeščajo tudi na robove
naselij, vendar ne na vedutno izpostavljeni legi (odčitavanje
prostora iz prometnic oziroma robov naselja), ter na način, da
ne okrni značilne vedute na naselje in krajino (kulturno in
naravno). V teh primerih se priporoča ozelenitev robnih vidno
izpostavljenih območij parkirišča. |
(5) Najmanjša dovoljena dimenzija PM za osebna vozila znaša 2,5
m × 5,0 m. |
|
26. člen |
(parkirni
normativi) |
(1) Na gradbeni parceli stavbe je treba zagotoviti naslednje
najmanjše število parkirnih ali garažnih mest: |
vrsta objekta število parkirnih mest |
|
111
Enostanovanjske stavbe |
2 PM na
stanovanje |
112
Večstanovanjske stavbe |
2 PM na
stanovanje |
11301
Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji |
1PM na
stanovanje |
11302
Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine |
1 PM na
7 postelj |
12111
Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev |
1 PM na
2 sobi |
12112
Gostilne, restavracije in točilnice |
1 PM na
6 sedežev |
122
Poslovne in upravne stavbe |
1 PM na
40 m2 BTP |
12301
Trgovske stavbe |
1 PM na
40 m2 BTP |
12510
Industrijske stavbe |
1 PM na
5 zaposlenih |
12520
Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe |
1 PM na
150 m2 BTP |
12610
Stavbe za kulturo in razvedrilo |
1 PM na
5 sedežev |
|
(2) Kadar na parceli objekta ni tehničnih in prostorskih
možnosti za zagotovitev zadostnega števila zahtevanih parkirnih
mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta zagotoviti na
drugih ustreznih stavbnih zemljiščih, ki so od stavbe oddaljene
največ 200 m in na katerih je lastnikom, obiskovalcem ali
zaposlenim zagotovljena njihova trajna uporaba. |
(3) V primeru obstoječega objekta v območju gradnje strnjenega
tipa (vaška in mestna jedra), ko na parceli objekta ni možno
zagotoviti parkirnih mest oziroma objekt nima funkcionalnega
zemljišča, se dopušča rekonstrukcija objekta brez zagotovitve
parkirnih mest. |
|
3.10.
GOSPODARSKA JAVNA INFRASTRUKTURA |
|
27. člen |
(obveznost
gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih) |
(1) Gradnja objektov (razen objektov gospodarske javne
infrastrukture) je praviloma dopustna samo na komunalno
opremljenih stavbnih zemljiščih. |
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je gradnja objektov
dovoljena tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih,
če se sočasno z gradnjo objektov zagotavlja komunalno
opremljanje stavbnih zemljišč oziroma če investitor zagotovi
začasno samooskrbo objekta. |
|
28. člen |
(predpisana
obvezna komunalna oprema) |
(1) Stavbna zemljišča so komunalno opremljena, če imajo
zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode,
priključitev na elektroenergetsko omrežje, dostop do javne ceste
ter ravnanje z odpadki oziroma če investitor zagotovi samooskrbo
objekta. |
(2) Če nestanovanjski objekti ne potrebujejo vse v prvem
odstavku tega člena navedene komunalne opreme, se predpisana
komunalna oprema določi v postopku za pridobitev gradbenega
dovoljenja glede na namen objektov. |
(3) Investitor lahko zagotovi predpisano komunalno opremo
objektov tudi na način, ki ga prostorski akt ali drug predpis ne
določa, če gre za način oskrbe, ki sledi napredku tehnike in
nima negativnih vplivov na okolje in se določi v postopku za
pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objekta. |
|
29. člen |
(priključevanje
na komunalno opremo) |
(1) Objekte je treba priključiti na predpisano komunalno opremo
in na drugo komunalno opremo, ki jo za posamezne vrste objektov
oziroma EUP predpisuje ta odlok ali drug predpis. Vsi objekti na
območjih, na katerih obvezna komunalna oprema po tem odloku še
ni zagotovljena kot gospodarska javna infrastruktura, morajo
zagotoviti lasten sistem komunalnega opremljanja v skladu z
določili tega odloka. |
(2) Komunalna oprema za samooskrbo objekta na področju oskrbe s
pitno vodo in področju odvajanja ter čiščenja komunalne odpadne
vode se lahko uporablja le na območjih, ki niso opremljena s to
gospodarsko javno infrastrukturo in najpozneje do opremljanja
stavbnega zemljišča z gospodarsko javno infrastrukturo v skladu
s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. |
(3) Najkasneje v šestih mesecih po gradnji javnega vodovodnega
ali kanalizacijskega omrežja se morajo vsi objekti, za katere je
priključitev možna in predpisana, priključiti na javno vodovodno
oziroma kanalizacijsko omrežje. |
(4) Nezahtevne in enostavne objekte je treba priključiti na
komunalno opremo takrat, kadar je za njihovo uporabo to
potrebno. |
(5) Vsi objekti morajo imeti zagotovljeno mesto za zbiranje
komunalnih odpadkov in biti vključeni v organiziran sistem
zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov. |
|
30. člen |
(priključevanje
objektov na javne ceste) |
(1) Priključki na javno cesto morajo biti zgrajeni tako, da ne
ovirajo prometa. Izvedejo se na osnovi soglasja oziroma mnenja
občinske uprave oziroma izvajalca gospodarske javne službe
vzdrževanja državnih cest. |
(2) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene
in urejene tako, da je omogočeno čelno vključevanje vozil na
javno cesto. Uredijo se na osnovi pogojev in soglasja oziroma
mnenja občinske uprave oziroma upravljavca ceste. |
|
31. člen |
(varovalni
pasovi in koridorji objektov gospodarske javne infrastrukture) |
(1) Širina varovalnega pasu se meri levo in desno od osi
linijskega infrastrukturnega objekta ali od varovalne ograje
objekta oziroma od zunanjega zidu objekta, če nima varovalne
ograje. |
(2) Varovalni koridor za komunikacijske oddajne sisteme se
določi za vsak oddajnik posebej. Varovalni koridor obsega
območje od antene oddajnika, ki se razteza v tridimenzionalnem
prostoru, do antene glede na moč in smer delovanja oddajnika,
število oddajnikov na isti lokaciji in tehnološko izvedbo. |
(3) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja
ali vzdrževanja omrežja. |
(4) Varovalni pasovi sistema električne energije z nazivno
napetostjo 35 kV in več so prikazani v grafičnem delu
izvedbenega dela OPN OD, na Karti 4: »Prikaz območij enot
urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture«. |
(5) Gradnja objektov in izvajanje dejavnosti, ki so uvrščene v
I. območje varstvenih režimov v varovalnem pasu omrežja ni
dovoljena. |
|
32. člen |
(varovalni
pasovi prometne infrastrukture) |
(1) V varovalnih pasovih prometnih omrežij je dopustna gradnja
objektov in naprav v skladu z določbami tega odloka in drugih
predpisov ter na osnovi pogojev, soglasja oziroma mnenja
pristojnega upravljavca gospodarske javne službe. |
(2) Posegi v varovalni pas prometnega omrežja ne smejo ovirati
gradnje, obratovanja ali vzdrževanja prometnega omrežja. |
(3) V varovalnem pasu avtoceste ni dovoljeno postavljati tabel,
napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno
obveščanje ali oglaševanje. |
|
33. člen |
(gradnja in
urejanje komunalne opreme) |
(4) Vsi posegi na gospodarski javni infrastrukturi ter vsi
posegi, ki so v varovalnem pasu gospodarske javne
infrastrukture, se lahko izvajajo le s soglasjem oziroma mnenjem
upravljavca posamezne gospodarske javne infrastrukture. |
(5) Trase omrežij komunalne opreme je treba praviloma združevati
v skupne koridorje. |
(6) Gradnja omrežij komunalne opreme mora potekati sočasno in
usklajeno. Možne so tudi posamične gradnje za zagotavljanje
celovite javne komunalne oskrbe ali izboljšanja ekonomske
učinkovitosti izvajalcev javnih gospodarskih služb. |
(7) Ob gradnji nove komunalne opreme je treba v okviru območja
predvidenega posega predvideti tudi rekonstrukcijo preostalih
vodov, objektov in naprav komunalne opreme, ki zaradi
dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe,
posledic poškodb ali urbanističnih zahtev ni več ustrezna. |
(8) V območjih poselitve ter v območjih varstva kulturne
dediščine je treba omrežja komunikacijske in elektroenergetske
opreme praviloma graditi v podzemni izvedbi. |
(9) Omrežja in jaške komunalne opreme je treba na javnih cestah
umeščati zunaj vozišča. Če to ni mogoče, se jaški umestijo tako,
da so pokrovi zunaj kolesnic vozil. |
(10) Globina podzemnih komunalnih vodov in objektov na
kmetijskih zemljiščih mora zagotavljati normalno kmetijsko
obdelavo. Po izvedeni gradnji komunalnih vodov je treba
kmetijsko zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje. |
(11) Prečkanja komunalne opreme pod strugo vodotoka je treba
načrtovati tako, da ni zmanjšana prevodna sposobnost struge
vodotoka. |
(12) Pri načrtovanju poteka trase javne infrastrukture je treba
načrtovati čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer
trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na
priobalno zemljišče, razen izjemoma, na krajših odsekih, kjer so
prostorske možnosti omejene, vendar na način, da ne bo
poslabšanja obstoječe stabilnosti brežin vodotokov. |
|
34. člen |
(gradnja in
urejanje cest) |
(1) Gradnja mostov in cest mora biti takšna, da ne posega v
pretočni profil, zagotovljena pa mora biti varnost objektov pred
visokimi vodami z zagotovljeno osnovno varnostno višino. |
(2) Slepo zaključene nove javne ceste imajo na koncu
obračališče, ki omogoča obračanje »servisnim in urgentnim«
vozilom. Odstop od tega pravila je mogoč le ob soglasju občinske
uprave. |
(3) Upravljavec avtoceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov
varstva pred hrupom za nova poselitvena območja (spremenjene
rabe), določena s tem OPN – to je obveznost lokalne skupnosti
oziroma investitorjev novih posegov. |
(4) Na delih cest, preko katerih se vrši masovna selitev dvoživk
v času razmnoževanja in priprave na zimovanje, naj se v primeru
rekonstrukcije ali investicijsko vzdrževalnih del načrtujejo
ustrezni prehodi za dvoživke. To velja predvsem za
rekonstrukcijo ceste na Senožeški ravni (med Razdrtim in
Senožečami), kjer je znano, da se v času selitve pojavljajo
dvoživke. |
(5) Zagotovi se pas za bodoči razvoj avtoceste, ki meri najmanj
10 m od roba cestnega sveta obojestransko. |
(6) Meteorne in druge vode ne smejo biti speljane v naprave za
odvodnjavanje avtoceste in njenega cestnega sveta. Izvedba
odvodnjavanja ne sme poslabšati ali ogroziti obstoječega sistema
odvodnjavanja avtoceste. |
|
35. člen |
(gradnja in
urejanje vodovodnega omrežja) |
(1) Javno vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s
pitno in sanitarno vodo ter za zagotavljanje požarne varnosti.
Oskrba s pitno in sanitarno vodo ter z vodo za zagotavljanje
požarne varnosti mora biti urejena skladno s področnimi
predpisi. |
(2) Hidrante je praviloma treba umeščati zunaj javnih povoznih
ali pohodnih površin. |
|
36. člen |
(gradnja in
urejanje kanalizacijskega omrežja) |
(1) Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju
komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in
utrjenih javnih površin. Odvajanje in čiščenje odpadnih vod mora
biti urejeno skladno s področnimi predpisi. |
(2) Novo kanalizacijsko omrežje mora biti zgrajeno v ločenem
sistemu. |
(3) Male čistilne naprave in nepretočne greznice morajo biti
izvedene podzemno. |
(4) Lokalne čistilne naprave morajo biti umeščene zunaj naselja
ali na njegovem robu. Do čistilne naprave je treba zagotoviti
dovoz z javne ceste. Čistilna naprava mora biti zavarovana z
zaščitno ograjo. |
(5) Vsi individualni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne
vode morajo biti redno vzdrževani in evidentirani pri izvajalcu
javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode. |
(6) Padavinske vode iz objektov in njihovih funkcionalnih
površin ni dopustno usmeriti na javne površine, niti v naprave
za odvodnjavanje javnih površin. |
(7) Odvajanje padavinskih voda na območju urejanja je treba
načrtovati na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan
hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da je treba
načrtovati zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v
površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, suhi
zadrževalniki...). |
|
37. člen |
(gradnja in
urejanje plinovodnega omrežja) |
Omrežje zemeljskega plina se praviloma gradi v podzemni izvedbi.
Pri prečenju cestne ureditve in vodotokov (mostovi in brvi) je
dopustna tudi nadzemna izvedba. |
|
38. člen |
(gradnja in
urejanje elektroenergetskega omrežja) |
(1) V varovalnih pasovih daljnovodov je prepovedana
gradnja nadzemnih objektov, v katerih je vnetljiv material. Pod
daljnovodi je prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo
vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale. |
(2) Elektroenergetsko distribucijsko omrežje napetostnega nivoja
20 kV in manj mora biti zgrajeno s podzemnimi kabli praviloma v
kabelski kanalizaciji. Gradnja nadzemnih vodov napetostnega
nivoja 20 kV in manj je dopustna le zunaj strnjenih območij
poselitve. Nadzemni elektroenergetski vodi ne smejo potekati v
vedutah na naravne in ustvarjene prostorske dominante. |
(3) Razdelilne transformatorske postaje (distribucijski objekti)
se morajo izvesti z uporabo sodobnih tehnologij ter tako: |
· da
se vplivi na okolje zmanjšajo do najmanjše mogoče mere; |
· da
se zmanjšajo potrebne površine za postavitev objekta; |
· da
se vse stikalne in transformatorske naprave izvedejo v
kakovostno oblikovanih zaprtih objektih; |
· da
so vse razdelilne transformatorske postaje zaščitene pred
nepooblaščenim dostopom; |
· da
se vse priključitve praviloma izvedejo s podzemnimi kabli. |
(4) Transformatorske postaje (distribucijski objekti) so
praviloma prosto stoječi objekti pravokotnega tlorisa oziroma so
v primeru gradnje večjih objektov umeščene v objekt. Prosto
stoječe transformatorske postaje morajo biti čim manjše,
oblikovane kot tipski objekti ali prilagojene oblikovanju
osnovnega objekta oziroma kot sestavni del z drugimi
infrastrukturnimi objekti ali ureditvami, kot so zbirna mesta za
odpadke, nadstrešnice in podobno. Do obstoječih in načrtovanih
transformatorskih postaj je treba zagotoviti stalen dostop z
osebnim in tovornim vozilom iz javnih površin. |
(5) Obnova oziroma gradnja elektrovodov naj se izvaja na pticam
prijazen način, ki preprečuje električne udare ptic. |
(6) Gradnja elektoenergetskih vodov oz. daljnovodov nazivne
napetosti 110 kV in več ureja Nacionalni energetski program in
Načrt razvoja prenosnega omrežja Republike Slovenije. Na vseh
obstoječih daljnovodih iz prve točke poglavja Zasnova energetske
infrastrukture Strateškega dela Odloka je dopustna obnova
(rekonstrukcija, gradnja) in vzdrževalna dela v javno korist. |
(7) Pri gradnji distribucijske elektroenergetske infrastrukture,
katera je del gospodarske javne infrastrukture, se na vseh
parcelah v občini zasleduje javna korist. |
(8) Oblikovanje gradbenoinženirskih objektov je podrejeno
funkcionalnemu značaju teh objektov, ki ga določajo ustrezni
tehnični predpisi oziroma standardi. |
|
39. člen |
(gradnja in
urejanje javne razsvetljave) |
(1) Javne površine na območjih naselij z namensko rabo prostora
S, C, B, I, P, E ter Z morajo biti opremljene z javno
razsvetljavo skladno s funkcijo in pomenom posamezne površine in
okoliških objektov. |
(2) Če varnostni razlogi dopuščajo, se nočno osvetljevanje
objektov ne načrtuje. |
|
40. člen |
(gradnja in
urejanje komunikacijske infrastrukture) |
(1) Objekte in naprave mobilne telefonije je treba umeščati v
prostor tako, da se združujejo v obstoječe ali načrtovane
infrastrukturne koridorje in naprave. |
(2) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne
telefonije je treba upoštevati naslednje usmeritve in pogoje: |
· baznih
postaj mobilne telefonije ni dopustno graditi v območjih enot
urejanja prostora namenjenih: stanovanjem (S, A), centralnim
dejavnostim (C), zelenim površinam (Z), na najboljših kmetijskih
zemljiščih (K1) ter v območju površinskih voda (VC); |
· amaterskih
radijskih postaj ni dopustno graditi v območjih enot urejanja
prostora namenjenih: stanovanjem (S, A), centralnim dejavnostim
(C) zelenim površinam (Z), na najboljših kmetijskih zemljiščih
(K1) ter v območju površinskih voda (VC); |
· gradnja
baznih postaj mobilne telefonije ni dopustna v območju 100 m
pasu, merjeno od roba gradbene parcele stavb: 12640 Stavb za
zdravstvo, 11 Stanovanjskih stavb, 12630 Stavb za izobraževanje
in znanstvenoraziskovalno delo ter od roba otroških igrišč; |
· gradnja
baznih postaj mobilne telefonije na zavarovanih območjih narave
in kulturne dediščine ni dopustna, razen ob soglasju pristojnih
pooblaščenih javnih služb za ohranjanje narave in varstvo
kulturne dediščine. |
(3) Bazna postaja mora izpolnjevati naslednje pogoje: |
· če
se antenski drog umešča na stavbo, je lahko visok največ 10 m
nad višino strehe stavbe, na katero je nameščen; |
· prostor
z elektronsko komunikacijsko opremo je lahko samo v
nestanovanjski stavbi; če je to zabojnik, je lahko postavljen ob
drogovih, stebrih ali stolpih, njegova BTP pa je lahko do 30 m2. |
(4) Vizualni vpliv zgrajenih objektov na vidne kakovosti
prostora mora biti čim manjši, oblikovanje objektov (barve,
oblika stebrov in anten) pa mora biti čim bolj prilagojeno
prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim
danostim prostora, treba je ozeleniti okolico objekta. |
|
3.11.
SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE VARSTEV |
|
3.11.1
Ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter varstvo vojnih
grobišč |
|
41. člen |
(ohranjanje
narave) |
(1) Območja in objekti ohranjanja narave, ki so razglašeni z
odloki ali določeni s posebnimi predpisi, se varujejo v skladu s
predpisi. Za posege in dejavnosti na območjih ohranjanja narave
je treba pridobiti pogoje, mnenja oziroma soglasja pristojnega
organa za ohranjanje narave. |
(2) Območja in objekti ohranjanja narave so grafično
predstavljeni v prikazu stanja prostora. Podatki se stalno
obnavljajo. Pred načrtovanjem in izvedbo posegov se preveri
aktualno stanje v prostorsko informacijskem sistemu. |
(3) Za posege na območjih in objektih iz prvega odstavka tega
člena je treba v primeru neskladja določb tega odloka s pogoji
organa, pristojnega za ohranjanje narave, upoštevati pogoje
organa, pristojnega za ohranjanje narave. |
|
42. člen |
(celostno
ohranjanje kulturne dediščine) |
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine,
varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v
nadaljevanju: objekti in območja kulturne dediščine). To so
kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov,
varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina,
vplivna območja dediščine. |
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza
stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem
prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz
veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov
o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih
območij dediščine). |
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni
posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju
njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu
samem (in situ). |
(4) Na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni
gradnja novega objekta (vključno s prizidavo ter deli, zaradi
katerih se bistveno spremeni zunanji videz objekta) in
rekonstrukcija objekta na način, ki bi prizadel varovane
vrednote objekta ali območja kulturne dediščine ter prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot. |
(5) Odstranitve objektov, območij, delov objektov ali območij
kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih
določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine. |
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine pri gradnji in
drugih posegih v prostor veljajo prostorski izvedbeni pogoji za
celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja
ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji
celostnega ohranjanja kulturne dediščine. |
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je treba varovati pred
poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo. |
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo
prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim
konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru
neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za
kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni
z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. |
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi
varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega
odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja
dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z
varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij
dediščine. |
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik
in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor
ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane
vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki
so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja
določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za
registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, določeni v tem členu. |
(11) Za registrirano kulturno dediščino dodatno veljajo še
prostorsko izvedbeni pogoji za posamezne vrste dediščine: |
(a) Za registrirano stavbno dediščino se ohranjajo varovane
vrednote, kot so: |
· tlorisna
in višinska zasnova (gabariti), |
· gradivo
(gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, |
· oblikovanost
zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni
detajli), |
· funkcionalna
zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega
prostora, |
· sestavine
in pritikline, |
· stavbno
pohištvo in notranja oprema, |
· komunikacijska
in infrastrukturna navezava na okolico, |
· pojavnost
in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih –
cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), |
· celovitost
dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici
značilnostim stavbne dediščine), |
· zemeljske
plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
(b) Za registrirano naselbinsko dediščino se ohranjajo varovane
vrednote, kot so: |
· naselbinska
zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih
prostorov), |
· odnosi
med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim
prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in
nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne
celote), |
· prostorsko
pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki
itd.), |
· prepoznavna
lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti,
poti itd.), |
· naravne
in druge meje rasti ter robovi naselja, |
· podoba
naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin,
kritina), |
· odnosi
med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), |
· stavbno
tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade
itd.), |
· oprema
in uporaba javnih odprtih prostorov, |
· zemeljske
plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
(c) V primeru, da pri posamezni enoti kulturne dediščine
varujemo tudi zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi
ostalinami, je treba upoštevati tudi PIP za registrirana
arheološka najdišča. |
(d) Za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino se
ohranjajo varovane vrednote, kot so: |
· krajinska
zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali
oblikovane sestavine), |
· značilna
obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter
členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela
drevesa), |
· tradicionalna
raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini), |
· tipologija
krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (npr.
znamenja), |
· odnos
med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo
oziroma naseljem, |
· avtentičnost
lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov, |
· preoblikovanost
reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in
konstrukcije ter likovni elementi in |
· zemeljske
plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
(e) Za registrirano vrtnoarhitekturno dediščino se ohranjajo
varovane vrednote, kot so: |
· zasnova
(oblika, struktura, velikost, poteze), |
· grajene
ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema,
likovni elementi), |
· naravne
sestavine (rastline, vodni motivi, relief), |
· podoba
v širšem prostoru oziroma odnos dediščine z okolico (ohranjanje
prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene
meje), |
· rastišče
z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in
obstoj rastlin, in |
· vsebinska,
funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami
prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za
delovanje celote. |
(f) Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno
posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke
ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi,
strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali
uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali
spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano
je predvsem: |
· odkopavati
in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati
kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, |
· poglabljati
dna vodotokov ter jezer, |
· ribariti
z globinsko vlečno mrežo in se sidrati, |
· gospodarsko
izkoriščati rudnine oziroma kamnine in |
· postavljati
ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in
podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak,
razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in predstavitev
arheološkega najdišča. |
(g) Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so
hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih
delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev: |
· če
ni možno najti drugih rešitev in |
· če
se na osnovi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških
raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. |
(h) Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ,
pristojen za področje varstva kulturne dediščine. |
(i) V primeru, da se območje ureja z OPPN, je treba predhodne
arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in
sestave najdišča praviloma opraviti že v okviru postopka
priprave izvedbenega akta. |
(j) Za registrirano memorialno dediščino se ohranjajo varovane
vrednote, kot so: |
· avtentičnost
lokacije, |
· materialna
substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin, |
· vsebinski
in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute. |
(k) Za drugo dediščino se ohranjajo varovane vrednote, kot so: |
· materialna
substanca, ki je še ohranjena, |
· lokacija
in prostorska pojavnost, |
· vsebinski
in prostorski odnos med dediščino in okolico. |
(12) V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi
in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine.
Ohranjajo se prostorska integriteta, pričevalnost in
dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje
določeno. |
(13) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega
spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano
dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je
veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, je
treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno
mnenje oziroma soglasje za posege po predpisih za varstvo
kulturne dediščine. |
(14) Kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno mnenje
oziroma soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno
EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi
pogoji, ki veljajo za to območje urejanja. |
(15) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo
vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo
videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki
dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno
lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna dela in drugi posegi v
prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na osnovi
odloka OPN ali drugih predpisov. |
(16) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju
kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča,
stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali
zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno mnenje
oziroma soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline
po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo
kulturnovarstvenega mnenja oziroma soglasja za raziskavo
in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni
enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba
pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah
– obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna
javna služba. |
(17) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana
in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se
priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo
ali posegi v zemeljske plasti. |
(18) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni
arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika
zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju
dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu
odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za
varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z
določili arheološke stroke. |
(19) Zaradi varstva arheoloških ostalin je treba pristojni osebi
Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije dopustiti dostop
do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in
opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. |
|
43. člen |
(varstvo vojnih
in prikritih vojnih grobišč) |
(1) Na območju občine se nahajajo lokacije vojnih in prikritih
vojnih grobišč. Lokacije vojnih grobišč in evidentiranih
prikritih grobišč so razvidne iz Prikaza stanja prostora. |
(2) Za vse posege, ki se izvajajo na lokaciji vojnih in
evidentiranih prikritih vojnih grobišč, je treba upoštevati
predpise s področja vojnih grobišč in pridobiti pogoje
pristojnega organa. |
|
3.11.2
Varstvo okolja in naravnih dobrin |
|
44. člen |
(varovanje in
izboljšanje okolja) |
Pri obstoječih dejavnostih, ki imajo čezmerne vplive na okolje,
je izvajanje dejavnosti pogojeno z njihovo sočasno sanacijo. |
|
45. člen |
(varstvo zraka) |
(1) Pri gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati
predpise s področja varstva zraka. |
(2) Pri posameznih obstoječih virih čezmernega onesnaženja zraka
mora lastnik oziroma upravljavec vira onesnaženja dvakrat letno
meriti raven onesnaženosti in izvesti ustrezno zaščito oziroma
sanacijo. Z rezultati merjenja mora seznaniti pristojno službo
občinske uprave. |
|
46. člen |
(varstvo voda) |
(1) Morebitni posegi v vodotoke se izvajajo izven obdobja
drstitve rib. |
(2) Morebitni ukrepi za izboljšanje poplavne varnosti ter
morebitne druge protipoplavne ukrepe se načrtujejo in izvajajo
na sonaraven način ter ob upoštevanju varstvenih usmeritev in
ciljev območij ohranjanja narave. |
(3) Brežin in dna vodotokov se ne utrjuje. Če se utrditvam
zaradi tehničnih specifik ureditev ni mogoče izogniti, se jih
izvede sonaravno in z nasutjem naravnega kamna v najmanjšem
možnem obsegu. |
(4) Premostitve voda in gradnje na vodnem in priobalnem
zemljišču se načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna
varnost in da se ne poslabšujeta stanje vodnega režima in voda
ter ne ogroža varnosti plovbe. Na obstoječih objektih v
poplavnih območjih so dopustni le vzdrževanje, rekonstrukcije in
odstranitve objektov. Gradnja na poplavnih območjih je izjemoma
dopustna pod pogoji pristojnega organa za varstvo in upravljanje
voda in na osnovi utemeljitve, izdelane s hidrološko-hidravlično
analizo. Za gradnje v poplavnih območjih je treba pridobiti
soglasje oziroma mnenje pristojnega organa za upravljanje in
varstvo voda. |
(5) Pri načrtovanju poteka trase gospodarske javne
infrastrukture je treba predvideti čim manjše število prečkanj
vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom,
naj ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od
zakonsko določenih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih,
kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne
bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin vodotokov. |
(6) Prečkanja vodov gospodarske javne infrastrukture pod strugo
vodotoka morajo biti načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala
prevodna sposobnost struge vodotoka. |
(7) Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih voda ali
podtalnice za namakanje sta dovoljeni pod pogoji pristojnega
organa za upravljanje in varstvo voda. |
(8) Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na
vodni režim ali stanje voda, je treba pridobiti pogoje, soglasje
oziroma mnenje pristojnega organa za varstvo in upravljanje voda
ter organa pristojnega za varnost plovbe. |
(9) Kali so življenjski prostor dvoživk (npr. velikega pupka),
zato jih je treba ohranjati in vzdrževati na način, ki ohranja
biotsko pestrost. Obnavljajo se le v obdobjih izven
razmnoževalnih ciklov živali, to je predvsem pozno jeseni ali
pozimi. Če je kal suh, se lahko obnavlja tudi poleti. Pri obnovi
kalov se ne uporablja beton. Pri obnovi se ohranijo položne
brežine kala, da se bodo vanj lahko naselile rastline in živali.
V kal naj se ne vnašajo tujerodne rastline in živali, npr. zlate
ribice, ki ogrožajo avtohton živelj. Pri načrtovanju rabe je
treba upoštevati migracijske poti dvoživk. |
|
47. člen |
(varstvo
poplavnih območij) |
(1) Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti
še niso bili določeni, so dopustni samo rekonstrukcije in
vzdrževalna dela na obstoječih objektih. |
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka so na poplavnem
območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni
varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in
dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki
jih določajo ti predpisi. |
|
48. člen |
(varstvo tal in
reliefa) |
(1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je
treba upoštevati predpise s področja varstva tal. |
(2) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je
treba v največji možni meri ohranjati vrtače, dole in druge
značilne kraške reliefne oblike. Te povečujejo razgibanost
krajine, ki ima za posledico večjo biodiverziteto območja.
Urejujejo se poškodovana ali razgaljena tla, na način, da se
ohranja oziroma obnovi njihova plodnost in da so ustrezno
zaščitena z vegetacijo. |
(3) Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal
odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga
uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje
drugih kmetijskih zemljišč. |
|
49. člen |
(varovalni
gozdovi) |
(1) V varovalnih gozdovih so izjemoma dopustni ukrepi in posegi,
ki so opredeljeni z veljavnimi gozdnogospodarskimi načrti, so
skladni z varstvenimi režimi in zagotavljajo ohranitev ter
krepitev varovalne, hidrološke, biotopske ali klimatske funkcije
gozda. |
(2) V varovalnih gozdovih je dopustno samo vzdrževanje
obstoječih objektov. Za posege v te objekte je treba pridobiti
soglasje oziroma mnenje pristojne javno gozdarske službe in
organa, pristojnega za ohranjanje narave. |
3.11.3
Obramba in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami |
|
50. člen |
(obramba) |
(1) Posegi na območju možne izključne rabe za potrebe obrambe ne
smejo onemogočati uporabe območja posebnega pomena za obrambo v
primeru vojnega in izrednega stanja, krize ter za usposabljanje
oziroma so posegi lahko takšni, da je mogoče rabo za obrambne
potrebe v navedenih primerih takoj vzpostaviti. Za posege v
prostor na območju možne izključne rabe za potrebe obrambe je
treba predhodno pridobiti soglasje oziroma mnenje ministrstva
pristojnega za obrambo. |
(2) Območje Letališča Divača omogoča uporabo tudi travnate
vzletno pristajalne steze za potrebe obrambe, z določeno omejeno
in nadzorovano rabo letališča za potrebe obrambe. Skladno z
njeno določitvijo je opredeljeno tudi območje, v katerem je
treba pridobiti soglasje oziroma mnenje ministrstva, pristojnega
za obrambo za gradnjo objektov in postavitev naprav, višjih od
30 m. |
|
51. člen |
(varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami) |
(1) Gradnje in prostorske ureditve morajo biti izvedene tako, da
zagotavljajo pogoje za varen umik ljudi in premoženja ter
zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v
primeru naravne ali druge nesreče. |
(2) V primeru naravnih ali drugih nesreč večjega obsega je treba
zagotoviti evakuacijo prebivalcev iz ogroženih območij ter
njihovo nastanitev v primerne objekte, rušenje neuporabnih
objektov ter odstranjevanje ruševin. |
(3) Zagotoviti je treba prostorske možnosti za pokop ljudi in
živali. Pokop ljudi naj se v primeru nesreč izvaja na obstoječih
pokopališčih, ki morajo imeti zagotovljene prostorske možnosti
za širitev. Pokop živali naj se v primeru nesreč izvaja na
ustreznih kmetijskih zemljiščih. |
(4) Objekte in naprave, ki s svojo višino lahko vplivajo na
varnost zračnega prometa, je treba zaznamovati v skladu s
predpisi in soglasjem oziroma mnenjem pristojnega organa za
civilno letalstvo. |
|
52. člen |
(varovanje pred
požarom) |
(1) Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev je treba
upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo
nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in
tehnoloških postopkov, z vplivi obstoječih in novih
industrijskih objektov in tehnoloških procesov ter z možnostjo
širjenja požara med posameznimi območji poselitve ter požarom v
naravnem okolju. |
(2) Pri gradnjah objektov in urejanju prostora je treba
upoštevati prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo
varstvo pred požarom. Za zagotavljanje požarne varnosti je treba
zagotoviti: |
· odmike
od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve; |
· prometne/manipulacijske
poti oziroma površine za intervencijska vozila; |
· vire
za zadostno oskrbo z vodo za gašenje; |
(3) Na območjih brez hidratnega omrežja je treba zagotoviti
požarno varnost v skladu s predpisi. |
(4) Gradnje in ureditve v prostoru morajo zagotavljati dovoz do
vodotokov, hidrantov in požarnih bazenov. |
(5) Obstoječe in nove urgentne poti morajo zagotavljati dostope
intervencijskim vozilom. |
|
53. člen |
(potresna
območja) |
Objekti morajo biti protipotresno zasnovani in grajeni na
območju celotne občine v skladu s cono potresne ogroženosti. |
|
3.11.4
Varovanje zdravja |
|
54. člen |
(varstvo pred
hrupom) |
(1) V območje, kjer velja III. stopnja varstva pred hrupom,
spadajo površine z namensko rabo: |
· območja
stanovanj (S), |
· območja
centralnih dejavnosti (C), |
· površine
za turizem (BT). |
· območja
zelenih površin (Z), |
· površine
razpršene poselitve (A). |
(2) V območje, kjer velja IV. stopnja varstva pred hrupom,
spadajo površine z namensko rabo: |
· območja
proizvodnih dejavnosti (I), |
· površine
drugih območij (BD), |
· območja
infrastrukture (P, T, E, O), |
· območja
kmetijskih zemljišč (K1, K2), |
· območja
gozdnih zemljišč (G), |
· območja
voda (VC, VI), |
· območja
drugih zemljišča (LN). |
(3) Na podlagi študije ocene hrupa se lahko stopnja varstva pred
hrupom spremeni. |
(4) V IV. stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstoječe
stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III.
stopnjo varstva pred hrupom. |
(5) Določbe tega člena ne veljajo za hrup, ki nastane ob
dejavnostih zaščite, reševanja in pomoči. |
(6) Pri načrtovanju vseh gradenj v območju železniške proge mora
investitor novih posegov predvideti ukrepe za varovanje pred
hrupom zaradi odvijanja železniškega prometa. |
|
55. člen |
(zagotavljanje
osončenja) |
V
stanovanjih je treba za vsaj en bivalni prostor (bivalna
kuhinja, dnevna soba, otroška soba...) zagotoviti čas osončenja
z neposredno sončno svetlobo, ki znaša: |
· dne
21. 12. – najmanj 1 uro, |
· dne
21. 3., 21. 6. in 21. 9. – najmanj 3 ure. |
|
56. člen |
(spremljanje
stanja okolja za zagotavljanje zdravja ljudi) |
Občina skladno s predpisi zagotovi spremljanje stanja okolja za
tiste kazalce, navedene v okoljskem poročilu, pri katerih niso
na voljo podatki iz državnega monitoringa. Za ta namen pripravi
podrobnejši program spremljanja stanja okolja. |
|
4.
PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
|
57. člen |
(območja
stanovanj) |
(1) Prostorsko izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za površine
z namensko rabo prostora območja stanovanj (S). |
(2) Namen stanovanjskih območij: |
· območja
z oznako SS so stanovanjske površine namenjene predvsem
prostostoječim eno in dvo stanovanjskim stavbam, dvojčkom ter
spremljajočim dejavnostim, |
· območja
z oznako SSe so stanovanjske površine namenjene predvsem
prostostoječim eno in dvo stanovanjskim stavbam in dvojčkom, |
· območja
z oznako SSs so stanovanjske površine namenjene predvsem
strnjeni gradnji enostanovanjskih stavb – največ 5 stavb skupaj, |
· območja
z oznako SSv so stanovanjske površine namenjene predvsem
večstanovanjski gradnji, |
· območja
z oznako SB so stanovanjske površine za posebne namene namenjene
občasnemu bivanju različnih skupin prebivalstva, |
· območja
z oznako SK so stanovanjske površine podeželskega naselja
namenjene predvsem površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi
in bivanju (prostostoječe eno in dvo stanovanjske stavbe,
dvojčki in strnjena gradnja enostanovanjskih stavb, če to
dopušča zasnova naselja). |
(3) V teh območjih veljajo naslednji podrobni prostorski
izvedbeni pogoji: |
|
|
Dovoljeni objekti |
V
območjih z oznako SS:
|
- 11100
Enostanovanjske stavbe;
- 11210
Dvostanovanjske stavbe;
- 11302
Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine:
razen domov za odvajanje od odvisnosti, begunskih
centrov, prehodnih domov za tujce ipd.;
- 12111
Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev;
- 12112
Gostilne, restavracije in točilnice: samo do 300 m2 BTP;
- 12120
Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo
do 300 m2 BTP;
- 12201
Stavbe javne uprave;
- 12203
Druge poslovne stavbe;
- 12301
Trgovske stavbe: samo do 500 m2 BTP;
- 12304
Stavbe za storitvene dejavnosti: samo do 150 m2 BTP;
- 12420
Garažne stavbe;
- 12510
Industrijske stavbe: samo do 300 m2 BTP; dopustne le na
robu naselja;
- 12520
Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: nadzemni
rezervoarji prostornine do 5 m3 in stavbe do 50 m2
BTP, višine do 4,0 m;
- 12610
Stavbe za kulturo in razvedrilo: dvorane za družabne
prireditve;
- 12620
Muzeji in knjižnice;
- 12650
Stavbe za šport: samo do 25 m2 BTP, višine do 4,0 m;
- 12711
Stavbe za rastlinsko pridelavo: rastlinjak, vendar samo
do 150 m2 BTP višine do 6 m;
- 12712
Stavbe za rejo živali: čebelnjak, vendar samo do 20 m2
BTP, višine do 3,5 m;
- 12713
Stavbe za skladiščenje pridelkov: vinske kleti in
seniki, vsak objekt samo do 150 m2 BTP višine do 6 m;
- 12714
Druge nestanovanjske kmetijske stavbe: samo do 150 m2
BTP višine do 6 m;
- 12740
Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: gasilski domovi
in nadstrešnice;
- 24122
Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas: parkirišče za avtodome v počivališčih za
avtodome, vendar največ 10 PM na posamezno naselje;
-
ostali objekti za potrebe dopolnilne dejavnosti na
kmetiji. |
V
območjih z oznako SSe: |
- 11100
Enostanovanjske stavbe;
- 11210
Dvostanovanjske stavbe;
- 12111
Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev:
največ 30 % BTP posameznega stanovanjskega objekta;
- 12203
Druge poslovne stavbe: največ 30 % BTP posameznega
stanovanjskega objekta;
- 12304
Stavbe za storitvene dejavnosti: največ 30 % BTP
posameznega stanovanjskega objekta;
- 12420
Garažne stavbe;
- 12520
Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: nadzemni
rezervoarji prostornine do 5 m3 in stavbe do 50 m2
BTP, višine do 4,0 m;
- 12714
Druge nestanovanjske kmetijske stavbe: vrtna lopa,
vendar samo do 40 m2 BTP, višine do 4,0 m;
- 12740
Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice. |
V
območjih z oznako SSs: |
- 11100
Enostanovanjske stavbe: vrstne hiše, vendar samo do
največ 5 hiš skupaj;
- 12420
Garažne stavbe;
- 12520
Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo stavbe do
50 m2 BTP, višine do 4,0 m;
- 12714
Druge nestanovanjske kmetijske stavbe: vrtna lopa,
vendar samo do 40 m2 BTP, višine do 4,0 m;
- 12740
Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice. |
V
območjih z oznako SSv: |
- 11220
Tri- in večstanovanjske stavbe;
- 11301
Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji;
- 11302
Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine:
razen domov za odvajanje od odvisnosti, begunskih
centrov, prehodnih domov za tujce ipd.;
- 12112
Gostilne, restavracije in točilnice: samo površine do
200 m2 BTP oziroma bifeji in bari do 70 m2 BTP: samo v
pritličju z lastnim vhodom;
- 12203
Druge poslovne stavbe: samo v kleti ali pritličju z
lastnim vhodom;
- 12301
Trgovske stavbe: samo v kleti ali pritličju z lastnim
vhodom;
- 12304
Stavbe za storitvene dejavnosti: samo v kleti ali
pritličju z lastnim vhodom;
- 12420
Garažne stavbe;
- 12520
Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo stavbe do
50 m2 BTP, višine do 4,0 m;
- 12640
Stavbe za zdravstveno oskrbo: ambulante;
- 12650
Stavbe za šport: samo v kleti ali pritličju z lastnim
vhodom;
- 12740
Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice. |
V
območjih z oznako SB:
|
- 11301
Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji;
- 11302
Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine:
razen domov za odvajanje od odvisnosti, begunskih
centrov, prehodnih domov za tujce ipd.;
- 12112
Gostilne, restavracije in točilnice: samo površine do
250 m2 BTP oziroma bifeji in bari do 70 m2 BTP;
- 12120
Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev;
- 12301
Trgovske stavbe: samo do 300 m2 BTP;
- 12304
Stavbe za storitvene dejavnosti: samo do 100 m2 BTP;
- 12420
Garažne stavbe;
- 12520
Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: nadzemni
rezervoarji prostornine do 5 m3 in stavbe do 50 m2
BTP, višine do 4,0 m;
- 12610
Stavbe za kulturo in razvedrilo: dvorane za družabne
prireditve in prostori za društvene dejavnosti;
- 12640
Stavbe za zdravstveno oskrbo: ambulante;
- 12650
Stavbe za šport;
- 12740
Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: gasilski domovi
in nadstrešnice. |
V
območjih z oznako SK:
|
- 11100
Enostanovanjske stavbe;
- 11210
Dvostanovanjske stavbe;
- 12111
Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev;
- 12112
Gostilne, restavracije in točilnice;
- 12120
Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo
do 300 m2 BTP;
- 12201
Stavbe javne uprave;
- 12203
Druge poslovne stavbe;
- 12301
Trgovske stavbe: samo do 500 m2 BTP;
- 11302
Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine:
razen domov za odvajanje od odvisnosti, begunskih
centrov, prehodnih domov za tujce ipd.;
- 12304
Stavbe za storitvene dejavnosti: samo do 200 m2 BTP;
- 12420
Garažne stavbe;
- 12510
Industrijske stavbe: samo do 300 m2 BTP;
- 12520
Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: nadzemni
rezervoarji prostornine do 5 m3 in stavbe do 50 m2
BTP višine do 4,0 m; silosi višine do 10 m;
- 12610
Stavbe za kulturo in razvedrilo: dvorane za družabne
prireditve in prostori za društvene dejavnosti;
- 12620
Muzeji in knjižnice;
- 12630
Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo:
stavbe za predšolsko vzgojo ter osnovnošolsko
izobraževanje;
- 12650
Stavbe za šport: samo do 25 m2 BTP, višine do 4,0 m;
- 12721
Stavbe za opravljanje verskih obredov;
- 12722
Pokopališke stavbe;
- 1271
Nestanovanjske kmetijske stavbe; čebelnjak, vendar samo
do 40 m2 BTP in višine do 3,5 m;
- 12740
Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: gasilski domovi
in nadstrešnice;
- 24122
Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas: parkirišče za avtodome v počivališčih za
avtodome, vendar največ 10 PM na posamezno naselje;
- 24202
Drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti;
- 24204
Pokopališča;
-
ostali objekti za potrebe dopolnilne dejavnosti na
kmetiji. |
Merila
in pogoji za oblikovanje |
Dopustna izraba: |
FZ do
0,5; razen v SK, kjer je FZ do 0,8 |
Gabariti stavb: |
-
višina stavbe nad terenom v območjih z oznako SS, SSe,
SSs, SK največ 9 m oziroma v nagnjenem terenu največ 9 m
do kapi;
-
višina stavbe nad terenom v območjih z oznako SSv v
naselju Divača največ 16 m;
-
višina stavbe nad terenom v območjih z oznako SSv v
naselju Senožeče največ 13 m;
-
višina stavbe nad terenom v območjih z oznako SSv v
naselju Vremski Britof največ 10 m;
-
višina stavbe nad terenom v območjih z oznako SB v
največ 10 m;
-
višina stanovanjske stavbe ne sme biti nižja od 6 m; to
določilo ne velja za podrejeni volumen stavbe, ki ne
presega 40 % zazidane površine stavbe;
-
objekti v namenskih rabah prostora SS, SSe, SSs in SK ne
smejo izstopati iz silhuete območja; bistveno prenizki
ali previsoki objekti niso dopustni;
-
osnovni kubus stanovanjske stavbe ima praviloma
podolgovat tloris. |
Strehe: |
- v
namenski rabi prostora SK so strehe praviloma simetrične
dvokapnice z naklonom od 18° do 25°; večji naklon je
dovoljen v območjih, kjer so tradicionalne tudi strehe z
naklonom večjim od 25°;
- v
ostalih namenskih rabah prostora je izhodišče v
oblikovanju strešin dvokapnica, z naklonom od 18° do
25°;
- tri-
ali štirikapne strehe so dovoljene, kadar gre za vogalno
stavbo gradenj v nizu, kadar je stavba postavljena
pravokotno na ulico in pri javnih objektih;
- pri
osnovni stavbi podrejenih volumnih, je dovoljena tudi
enokapnica z naklonom, ki sledi naklonu dominantnega
objekta oziroma stavbnega dela, ter ravne in ravne
zelene strehe;
- ravne
in ravne zelene strehe se dovoljene pri večstanovanjskih
objektih v namenski rabi prostora SSv, pri strnjeni
stanovanjski gradnji v namenski rabi prostora SSs in pri
objektih v namenski rabi prostora SB;
-
oblikovanje strešine je lahko drugačno v primerih, ko
gre za rekonstrukcijo/ dograditev objekta z
drugačno zasnovo ali če na območju prevladuje drugačen
tip oblikovanja strehe; kritina ne sme biti odsevajoča;
-
kritina korci ali druga valovita kritina podobne
strukture kot korci;
-
kritina opečne do rdeče barve; prelivajoče barve na
kritini niso dopustne;
-
navedeni pogoji glede oblikovanja in barve kritine
veljajo samo za strehe v naklonu; oblikovanje in kritina
ravnih streh mora biti usklajeno z zunanjo podobo
načrtovanega objekta;
- na strehah z naklonom
večjim od 40°
so dovoljene tudi kamnite skrle ter slama;
- sleme
v vzdolžni smeri stavbe, pri vrstnih hišah v namenski
rabi prostora SSs lahko tudi prečno;
-
napušči na stanovanjskih objektih so praviloma široki do
30 cm, razen nad balkoni, vhodi ali stopnišči, kjer so
lahko širši;
-
dopusti se objekte brez napuščev, v kolikor njihova
drugačnost doseže usklajenost v prostoru. |
Fasade:
|
- v
namenski rabi prostora SK naj bo oblikovanje fasad,
strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in
oblikovanje drugih fasadnih elementov usklajeno s
tradicionalnimi objekti; tu naj imajo fasadne odprtine
praviloma obliko pokončnega pravokotnika, večanje
odprtin je dopustno na vizualno manj izpostavljenih
delih stavbe; priporočljiva je uporaba tradicionalnih
lesenih polken oz. polken v barvi lesa ali različnih
notranjih senčil. |
|
58. člen |
(območja
centralnih dejavnosti) |
(1) Prostorsko izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za površine
z namensko rabo prostora območja centralnih dejavnosti (C). |
(2) Namen območij centralnih dejavnosti: |
· območja
z oznako CU so osrednja območja centralnih dejavnosti namenjena
oskrbnim, storitvenim, družbenim dejavnostim in bivanju
(prostostoječe eno in dvo stanovanjske hiše, dvojčki in strnjena
gradnja enostanovanjskih hiš, če to dopušča zasnova naselja), |
· območja
z oznako CDi so druga območja centralnih dejavnosti namenjena
predvsem dejavnostim izobraževanja, vzgoje in športa, |
· območja
z oznako CDz so druga območja centralnih dejavnosti namenjena
predvsem dejavnostim zdravstva in socialnega varstva, |
· območja
z oznako CDk so druga območja centralnih dejavnosti namenjena
predvsem dejavnostim kulture in za verske namene, |
· območja
z oznako CDu so druga območja centralnih dejavnosti namenjena
predvsem dejavnostim javne uprave, |
· območja
z oznako CDo so druga območja centralnih dejavnosti namenjena
trgovskim, oskrbnim, poslovnim in storitvenim dejavnostim brez
stanovanj. |
(3) V teh območjih veljajo naslednji podrobni prostorski
izvedbeni pogoji: |
Dovoljeni objekti |
V
območjih z oznako CU:
|
- 11100
Enostanovanjske stavbe;
- 11210
Dvostanovanjske stavbe;
- 11301
Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji;
- 11302
Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine;
- 121
Gostinske stavbe;
- 12201
Stavbe javne uprave;
- 12202
Stavbe bank, pošt, zavarovalnic;
- 12203
Druge poslovne stavbe;
- 12301
Trgovske stavbe;
- 12304
Stavbe za storitvene dejavnosti;
- 12420
Garažne stavbe;
- 12510
Industrijske stavbe: samo do 300 m2 BTP;
- 12520
Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: nadzemni
rezervoarji prostornine do 5 m3 in skladiščne stavbe,
višine do 4,0 m;
- 126
Stavbe splošnega družbenega pomena;
- 12711
Stavbe za rastlinsko pridelavo: rastlinjak, vendar samo
do 150 m2 BTP višine do 6 m;
- 12712
Stavbe za rejo živali: čebelnjak, vendar samo do 20 m2
BTP, višine do 3,5 m;
- 12714
Druge nestanovanjske kmetijske stavbe: samo do 150 m2
BTP višine do 6 m;
- 12721
Stavbe za opravljanje verskih obredov;
- 12740
Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: gasilski domovi
in nadstrešnice;
- 241
Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas. |
V
območjih z oznako CDi: |
- 12203
Druge poslovne stavbe: samo kot dopolnitev osnovne
namembnosti območja;
- 12304
Stavbe za storitvene dejavnosti: samo kot dopolnitev
osnovne namembnosti območja;
- 12420
Garažne stavbe;
- 12520
Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: nadzemni
rezervoarji prostornine do 5 m3 in skladiščne stavbe
samo za potrebe območja;
- 12610
Stavbe za kulturo in razvedrilo;
- 12620
Muzeji in knjižnice;
- 12630
Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo;
- 12640
Stavbe za zdravstveno oskrbo: ambulante, vendar samo kot
dopolnitev osnovne namembnosti območja;
- 12650
Stavbe za šport;
- 12712
Stavbe za rejo živali: čebelnjak, vendar samo do 20 m2
BTP, višine do 3,5 m;
- 12740
Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice;
- 241
Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas. |
V
območjih z oznako CDz: |
- 12640
Stavbe za zdravstveno oskrbo;
- 12112
Gostilne, restavracije in točilnice: samo kot dopolnitev
osnovne namembnosti območja;
- 12301
Trgovske stavbe, samo do 200 m2 BTP;
- 12304
Stavbe za storitvene dejavnosti: samo kot dopolnitev
osnovne namembnosti območja, do 150 m2 BTP;
- 12420
Garažne stavbe;
- 12520
Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo za
potrebe območja;
- 12650
Stavbe za šport;
- 12740
Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice. |
V
območjih z oznako CDk: |
- 12112
Gostilne, restavracije in točilnice: samo kot dopolnitev
osnovne namembnosti območja;
- 12301
Trgovske stavbe: samo kot dopolnitev osnovne namembnosti
območja, do 200 m2 BTP;
- 12203
Druge poslovne stavbe: samo kot dopolnitev osnovne
namembnosti območja;
- 12304
Stavbe za storitvene dejavnosti: samo kot dopolnitev
osnovne namembnosti območja;
- 12420
Garažne stavbe;
- 12520
Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo stavbe do
50 m2 BTP, višine do 4,0 m; samo za potrebe
območja;
- 12610
Stavbe za kulturo in razvedrilo;
- 12620
Muzeji in knjižnice;
- 12630
Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo:
samo kot dopolnitev osnovne namembnosti območja;
- 12721
Stavbe za opravljanje verskih obredov;
- 12722
Pokopališke stavbe;
- 12740
Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice;
- 24204
Pokopališča. |
V
območjih z oznako CDu:
|
- 11220
Tri- in večstanovanjske stavbe;
- 12112
Gostilne, restavracije in točilnice;
- 12201
Stavbe javne uprave;
- 12202
Stavbe bank, pošt, zavarovalnic;
- 12203
Druge poslovne stavbe;
- 12301
Trgovske stavbe;
- 12304
Stavbe za storitvene dejavnosti;
- 12420
Garažne stavbe;
- 12520
Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo stavbe do
50 m2 BTP, višine do 4,0 m; samo za potrebe območja;
- 12740
Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: stavbe za
nastanitev policistov, gasilski domovi in nadstrešnice. |
V
območjih z oznako CDo:
|
- 121
Gostinske stavbe;
- 12201
Stavbe javne uprave;
- 12202
Stavbe bank, pošt, zavarovalnic;
- 12203
Druge poslovne stavbe;
- 12301
Trgovske stavbe;
- 12302
Sejemske dvorane, razstavišča;
- 12304
Stavbe za storitvene dejavnosti;
- 124
Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij;
- 12510
Industrijske stavbe: samo do 300 m2 BTP;
- 12520
Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: nadzemni
rezervoarji prostornine do 5 m3 in skladiščne stavbe za
potrebe območja;
- 126
Stavbe splošnega družbenega pomena;
- 12712
Stavbe za rejo živali: čebelnjak, vendar samo do 20 m2
BTP, višine do 3,5 m;
- 12740
Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: gasilski domovi
in nadstrešnice;
- 241
Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas. |
Merila
in pogoji za oblikovanje |
Dopustna izraba: |
- FZ
do 0,5 |
Gabariti stavb: |
-
višina stavbe nad terenom v območjih z oznako CU, CDu
ali CDo največ 15 m;
-
višina stavbe nad terenom v območjih z oznako CDi, CDz
ali CDk največ 12 m;
-
višina stanovanjske stavbe največ 9 m oziroma v
nagnjenem terenu največ 9 m do kapi;stanovanjska stavba
ne sme biti nižja od 6 m; to določilo ne velja za
podrejeni volumen stavbe, ki ne presega 40 % zazidane
površine stavbe;
-
osnovni kubus stanovanjske stavbe ima praviloma
podolgovat tloris. |
Strehe: |
-
dovoljene so strešine vseh naklonov od 0° do 25°, vendar
naj bodo v enem kompleksu poenotene;
- sleme
v vzdolžni smeri stavbe;
- tri-
ali štirikapne strehe so dovoljene, kadar gre za vogalno
stavbo gradenj v nizu, kadar je stavba postavljena
pravokotno na ulico in pri javnih objektih. |
Posebnosti: |
- za
oblikovanje eno in dvo stanovanjskih stavb veljajo
podrobni prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo v
namenski rabi prostora SS;
- za
oblikovanje tri- in večstanovanjskih stavb,
stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji in
stanovanjskih stavb za druge posebne družbene skupine
veljajo podrobni prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo
v namenski rabi prostora SSv. |
|
59. člen |
(območja
proizvodnih dejavnosti) |
(1) Prostorsko izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za površine
z namensko rabo prostora območja proizvodnih dejavnosti (I). |
(2) Namen območij proizvodnih dejavnosti: |
· območja
z oznako IP so površine za industrijo namenjena predvsem
industrijskim, proizvodnim in spremljajočim dejavnostim ter
servisnim dejavnostim, |
· območja
z oznako IG so gospodarske cone namenjena predvsem
industrijskim, proizvodnim, obrtnim in spremljajočim dejavnostim
ter servisnim dejavnostim, |
· območja
z oznako IK so površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
namenjena predvsem kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo
rastlin ali rejo živali. |
(3) V teh območjih veljajo naslednji podrobni prostorski
izvedbeni pogoji: |
Dovoljeni objekti |
V
območjih z oznako IP:
|
- 12112
Gostilne, restavracije in točilnice: samo kot dopolnitev
osnovne namembnosti območja;
- 12203
Druge poslovne stavbe;
- 12301
Trgovske stavbe: samo do 500 m2 BTP;
- 12303
Oskrbne postaje;
- 12420
Garažne stavbe;
- 125
Industrijske in skladiščne stavbe;
- 12740
Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: gasilski domovi
in nadstrešnice;
- 21122
Samostojna parkirišča;
- 22
Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi;
- 23030
Objekti kemične industrije;
- 23040
Objekti težke industrije, ki niso uvrščeni drugje;
- 24203
Objekti za ravnanje z odpadki: odprta skladišča odpadkov
in površine za obdelavo odpadkov;
- 32130
Objekti za oglaševanje in informacijski panoji. |
V
območjih z oznako IG: |
- 12112
Gostilne, restavracije in točilnice: samo kot dopolnitev
osnovne namembnosti območja;
- 12201
Stavbe javne uprave;
- 12203
Druge poslovne stavbe;
- 12301
Trgovske stavbe: samo do 2.000 m2 BTP;
- 12303
Oskrbne postaje;
- 12304
Stavbe za storitvene dejavnosti;
- 12420
Garažne stavbe;
- 125
Industrijske in skladiščne stavbe;
- 12740
Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: gasilski domovi
in nadstrešnice;
- 21122
Samostojna parkirišča;
- 22
Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi;
- 24203
Objekti za ravnanje z odpadki: odprta skladišča odpadkov
in površine za obdelavo odpadkov;
- 32130
Objekti za oglaševanje in informacijski panoji. |
V
območjih z oznako IK: |
- 12203
Druge poslovne stavbe: samo do 300 m2 BTP kot dopolnitev
osnovne namembnosti območja;
- 12301
Trgovske stavbe: samo do 500 m2 BTP kot dopolnitev
osnovne namembnosti območja;
- 12520
Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe;
- 1271
Nestanovanjske kmetijske stavbe; čebelnjak, vendar samo
do 40 m2 BTP in višine do 3,5 m;
- 12740
Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice;
- 24122
Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas: jahališča;
- 24202
Drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti;
-
ostali objekti za potrebe dopolnilne dejavnosti na
kmetiji. |
Merila
in pogoji za oblikovanje |
Gabariti stavb: |
-
višina stavbe nad terenom v območjih z oznako IP ali IG
največ 13 m;
-
višina stavbe nad terenom v območjih z oznako IK največ
9 m. |
Strehe: |
-
dovoljene so strešine naklonov od 0° do 25°. |
V
območjih z oznako IK: |
-
oblikovanje stavb naj upošteva značilnosti krajinske
tipologije; določilo ne velja za proizvode dane na trg
kot celota |
Druga
merila in pogoji: |
- na
robovih con (IP, IG) je treba zagotoviti vegetacijski
pas, ki naj zmanjša vizualno izpostavljenost grajenih
struktur. |
|
60. člen |
(posebna
območja) |
(1) Prostorsko izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za površine
z namensko rabo prostora posebna območja (B). |
(2) Namen posebnih območij: |
· območja
z oznako BT so površine za turizem namenjena predvsem turizmu, |
· območja
z oznako BD so površine drugih območij namenjena predvsem
nakupovalnim središčem in podobnemu. |
(3) V teh območjih veljajo naslednji podrobni prostorski
izvedbeni pogoji: |
Dovoljeni objekti |
V
območjih z oznako BT:
|
- 121
Gostinske stavbe;
- 12301
Trgovske stavbe: samo do 500 m2 BTP;
- 12304
Stavbe za storitvene dejavnosti;
- 12420
Garažne stavbe;
- 12520
Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: nadzemni
rezervoarji prostornine do 5 m3 in skladiščne stavbe
samo za potrebe območja;
- 12650
Stavbe za šport;
- 12712
Stavbe za rejo živali: čebelnjak, vendar samo do 20 m2
BTP, višine do 3,5 m;
- 12740
Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice;
- 241
Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas;
- 32130
Objekti za oglaševanje in informacijski panoji;
-
naprave za rekreacijo v naravi, piknik prostori in druga
oprema potrebna za funkcioniranje površin za turizem. |
V
območjih z oznako BD: |
- 12111
Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev;
- 12112
Gostilne, restavracije in točilnice;
- 12203
Druge poslovne stavbe;
- 123
Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti;
- 12420
Garažne stavbe;
- 12520
Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe;
- 12740
Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: gasilski domovi
in nadstrešnice;
- 32130
Objekti za oglaševanje in informacijski panoji. |
Merila
in pogoji za oblikovanje |
Dopustna izraba: |
V BT je
FZ do 0,5 |
Gabariti stavb: |
-
višina stavbe nad terenom največ 10 m. |
Strehe: |
-
dovoljene so strešine naklonov od 0° do 25°, vendar naj
bodo v enem kompleksu poenotene;
- sleme
v vzdolžni smeri stavbe. |
Posebnosti: |
- na
zakonito zgrajenih stanovanjskih objektih v namenski
rabi prostora BT se pri rekonstrukciji, vzdrževalnih
delih in prizidavi stanovanjske stavbe (enkratna
povečava do 50% BTP) upošteva podrobne prostorske
izvedbene pogoje za namensko rabo prostora SS;
- na
gradbeni parceli zakonito zgrajenega stanovanjskega
objekta v namenski rabi prostora BT so izmed nezahtevnih
in enostavnih objektov dovoljeni objekti, ki so dopustni
za namensko rabo prostora SS.
-
oblikovanje posameznih objektov v odprti krajini
(lovski, gozdarski, planinski domovi ipd.) naj upošteva
značilnosti krajinske tipologije. |
|
61. člen |
(območja
zelenih površin) |
(1) Prostorsko izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za površine
z namensko rabo prostora območja zelenih površin (Z). |
(2) Namen območij zelenih površin: |
· območja
z oznako ZS so površine za oddih, rekreacijo in šport, |
· območja
z oznako ZP so parki kot urejena območja odprtega prostora v
naselju, |
· območja
z oznako ZD so druge urejene površine namenjena predvsem zelenim
pasovom z zaščitno funkcijo, |
· območja
z oznako ZK so pokopališča namenjena površinam za pokop in
spominu na umrle. |
(3) V teh območjih veljajo naslednji podrobni prostorski
izvedbeni pogoji: |
Dovoljeni objekti |
V
območjih z oznako ZS:
|
- 12740
Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice,
vendar samo do 50 m2 BTP na posamezno EUP;
- 24110
Športna igrišča: razen površin za avtomobilske,
motoristične ali konjske dirke, golf in druga igrišča,
ki trajno spreminjajo podobo krajine in bi lahko imele
negativne posledice na kakovost podtalnice ali drugače
onesnažujejo okolje;
- 24122
Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas;
-
tribune za gledalce;
- spremljajoči objekti,
potrebni za funkcioniranje športnih igrišč (garderobe,
shrambe rekvizitov, sanitarije, klubski prostor), do
200,00 m2 BTP;
-
prekritje odprtih športnih igrišč z začasnimi
konstrukcijami (baloni);
- počivališča, naprave
za rekreacijo v naravi, piknik prostori, klopi, mize,
lesena zavetišča do velikosti 100,00 m2,
razgledišča, koši za odpadke, informativne table,
kažipoti in podobna oprema. |
V
območjih z oznako ZP: |
- 12520
Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: stavba za
skladiščenje, vendar samo do 25 m2 BTP;
- 12712
Stavbe za rejo živali: čebelnjak, vendar samo do 20 m2
BTP, višine do 3,5 m;
- 12740
Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice,
vendar samo do 50 m2 BTP;
-
naprave za rekreacijo v naravi, piknik prostori in druga
oprema potrebna za funkcioniranje športno-rekreacijskih
površin. |
V
območjih z oznako ZD: |
- 12712
Stavbe za rejo živali: čebelnjak, vendar samo do 20 m2
BTP, višine do 3,5 m. |
V
območjih z oznako ZK: |
- 12304
Stavbe za storitvene dejavnosti: samo kot dopolnitev
osnovne namembnosti območja;
- 12520
Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: stavba za
skladiščenje, vendar samo do 50 m2 BTP, višine do 4,0 m;
- 12721
Stavbe za opravljanje verskih obredov;
- 12722
Pokopališke stavbe;
- 24204
Pokopališča. |
Merila
in pogoji za oblikovanje |
Gabariti stavb: |
-
višina stavbe nad terenom največ 7 m. |
Druga
merila in pogoji: |
- pri
oblikovanju objektov in njihovemu umeščanju v prostor se
ohranja značilen stik naselij in odprte krajine ter
kakovostnih grajenih struktur;
-
dopustni so oblikovalski poudarki, ki jih je treba
utemeljiti v postopku za pridobitev gradbenega
dovoljenja. |
|
62. člen |
(območja
prometne infrastrukture) |
(1) Prostorsko izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za površine
z namensko rabo prostora območja prometne infrastrukture (P). |
(2) Namen območij prometne infrastrukture: |
· območja
z oznako PC so površine cest, |
· območja
z oznako PŽ so površine železnic, |
· območja
z oznako PL so letališča, |
· območja
z oznako PO so ostale prometne površine. |
(3) V teh območjih veljajo naslednji podrobni prostorski
izvedbeni pogoji: |
Dovoljeni objekti |
V
območjih z oznako PC: |
- 21122
Samostojna parkirišča;
- 24122
Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas. |
V
območjih z oznako PŽ: |
- 12203
Druge poslovne stavbe: samo stavbe namenjene lastnemu
poslovanju;
- 12303
Oskrbne postaje: samo za potrebe območja;
- 124
Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij;
- 12510
Industrijske stavbe: samo delavnice za potrebe območja;
- 12520
Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe;
- 21122
Samostojna parkirišča. |
V
območjih z oznako PL: |
- 12112
Gostilne, restavracije in točilnice;
- 12301
Trgovske stavbe;
- 12304
Stavbe za storitvene dejavnosti;
- 124
Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij;
- 12510
Industrijske stavbe: samo delavnice za potrebe območja;
- 12520
Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe;
- 12740
Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice;
- 21122
Samostojna parkirišča. |
V
območjih z oznako PO: |
- 12420
Garažne stavbe;
- 12740
Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice;
- 21122
Samostojna parkirišča;
- 24122
Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas. |
Merila in pogoji za oblikovanje |
Strehe: |
-
dovoljene so strešine naklonov od 0° do 25°. |
|
63. člen |
(območja
komunikacijske infrastrukture) |
(1) Prostorsko izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za površine
z namensko rabo prostora območja komunikacijske infrastrukture z
oznako T. |
(2) Območja komunikacijske infrastrukture so namenjena izvajanju
dejavnosti gospodarskih služb s področja telekomunikacij. |
Dovoljeni objekti |
V
območjih z oznako T: |
-
12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje
komunikacij ter z njimi povezane stavbe: samo stavbe za
izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane
stavbe;
-
12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje:
nadstrešnice. |
|
64. člen |
(območja
energetske infrastrukture) |
(1) Prostorsko izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za površine
z namensko rabo prostora območja energetske infrastrukture z
oznako E. |
(2) Območja energetske infrastrukture so namenjena izvajanju
dejavnosti gospodarskih služb s področja energetike. |
Dovoljeni objekti |
V
območjih z oznako E: |
- 12203
Druge poslovne stavbe: samo za potrebe območja;
- 125
Industrijske in skladiščne stavbe: samo za potrebe
območja;
- 12740
Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice;
- 22
Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi;
- 23020
Elektrarne in drugi energetski objekti: sončne in
hidroelektrarne; vetrne elektrarne samo v EUP DO-17. |
|
65. člen |
(območja
okoljske infrastrukture) |
(1) Prostorsko izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za površine
z namensko rabo prostora območja okoljske infrastrukture z
oznako O. |
(2) Območja so namenjena predvsem izvajanju dejavnosti
gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenju odpadnih
voda ter ravnanja z odpadki. |
(3) Na robovih območja odlagališča odpadkov, čistilnih naprav
ter drugih večjih posegih se ohranja oziroma vzpostavi pas
visoke vegetacije iz avtohtonih vrst za to območje. |
(4) V teh območjih veljajo naslednji podrobni prostorski
izvedbeni pogoji: |
Dovoljeni objekti |
V
območjih z oznako O: |
- 12203
Druge poslovne stavbe: samo za potrebe območja;
- 125
Industrijske in skladiščne stavbe: samo za predelavo
odpadkov in za potrebe območja;
- 12740
Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice;
- 24203
Objekti za ravnanje z odpadki: razen odlagališč nevarnih
oziroma radioaktivnih odpadkov;
- 23020
Elektrarne in drugi energetski objekti: sežigalnice
odpadkov. |
|
66. člen |
(površine
razpršene poselitve) |
(1) Prostorsko izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za površine
z namensko rabo prostora površine razpršene poselitve (A). |
(2) Namen površin razpršene poselitve: |
· območja
z oznako Ask so površine razpršene poselitve podeželskega
zaselka, |
· območja
z oznako Abt so površine razpršene poselitve za turizem. |
(3) V teh območjih veljajo naslednji podrobni prostorski
izvedbeni pogoji: |
Dovoljeni objekti |
V
območjih z oznako Ask:
|
- 11100
Enostanovanjske stavbe;
- 11210
Dvostanovanjske stavbe;
- 1211
Hotelske in podobne gostinske stavbe;
- 12420
Garažne stavbe;
- 12510
Industrijske stavbe: samo do 200 m2 BTP;
- 12520
Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: nadzemni
rezervoarji prostornine do 5 m3; stavbe do 50 m2
BTP, višine do 4,0 m; silosi višine do 10 m;
- 1271
Nestanovanjske kmetijske stavbe; čebelnjak, vendar samo
do 40 m2 BTP in višine do 3,5 m;
- 12740
Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice do
50 m2 BTP, višine do 4,0 m;
- 24202
Drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti;
-
ostale stavbe: samo za potrebe dopolnilne dejavnosti na
kmetiji. |
V
območjih z oznako Abt: |
- 11100
Enostanovanjske stavbe;
- 11210
Dvostanovanjske stavbe;
- 1211
Hotelske in podobne gostinske stavbe;
- 12304
Stavbe za storitvene dejavnosti: samo do 200 m2 BTP;
- 12420
Garažne stavbe;
- 12520
Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: nadzemni
rezervoarji prostornine do 5 m3 in stavbe do 50 m2
BTP višine do 4,0 m; silosi višine do 10 m;
- 1271
Nestanovanjske kmetijske stavbe; čebelnjak, vendar samo
do 40 m2 BTP in višine do 3,5 m;
- 12740
Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice do
50 m2 BTP, višine do 4,0 m;
- 24202
Drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti;
-
ostali objekti za potrebe dopolnilne dejavnosti na
kmetiji. |
Merila
in pogoji za oblikovanje |
Dopustna izraba: |
FZ
do 0,8 |
Gabariti stavb: |
-
višina stavbe nad terenom največ 9 m oziroma v nagnjenem
terenu največ 9 m do kapi;
-
višina stanovanjske stavbe ne sme biti nižja od 6 m; to
določilo ne velja za podrejeni volumen stavbe, ki ne
presega 40 % zazidane površine stavbe;
-
stanovanjske stavbe imajo praviloma podolgovat tloris. |
Strehe: |
-
strehe praviloma simetrične dvokapnice z naklonom od 18°
do 25°;
večji
naklon je dovoljen v območjih, kjer so tradicionalne
tudi strehe z naklonom večjim od 25°;
- tri-
ali štirikapne strehe so dovoljene, kadar gre za vogalno
stavbo gradenj v nizu, kadar je stavba postavljena
pravokotno na ulico in pri javnih objektih;
- pri
osnovni stavbi podrejenih volumnih, je dovoljena tudi
enokapnica z naklonom, ki sledi naklonu dominantnega
objekta oziroma stavbnega dela, ter ravne in ravne
zelene strehe;
-
oblikovanje strešine je lahko drugačno v primerih, ko
gre za rekonstrukcijo/dograditev objekta z
drugačno zasnovo ali če na območju prevladuje
drugačen tip oblikovanja strehe;
-
kritina korci ali druga valovita kritina podobne
strukture kot korci; kritina ne sme biti odsevajoča;
-
kritina opečne do rdeče barve; prelivajoče barve na
kritini niso dopustne;
-
navedeni pogoji glede oblikovanja in barve kritine
veljajo samo za strehe v naklonu; oblikovanje in kritina
ravnih streh mora biti usklajeno z zunanjo podobo
načrtovanega objekta;
- na strehah z naklonom
večjim od 40°
so dovoljene tudi kamnite skrle ter slama;
- sleme
v vzdolžni smeri stavbe;
-
napušči na stanovanjskih objektih so praviloma široki do
30 cm, razen nad balkoni, vhodi ali stopnišči, kjer so
lahko širši;
-
dopusti se objekte brez napuščev, v kolikor njihova
drugačnost doseže usklajenost v prostoru. |
Fasade: |
-
oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev
fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in
oblikovanje drugih fasadnih elementov usklajeno s
tradicionalnimi objekti; tu naj imajo fasadne odprtine
praviloma obliko pokončnega pravokotnika, večanje
odprtin je dopustno na vizualno manj izpostavljenih
delih stavbe; priporočljiva je uporaba tradicionalnih
lesenih polken oz. polken v barvi lesa ali različnih
notranjih senčil. |
|
67. člen |
(območja
kmetijskih zemljišč) |
(1) Prostorsko izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za površine
z namensko rabo prostora območja kmetijskih zemljišč. |
(2) Območja kmetijskih zemljišč se delijo na: |
· območja
z oznako K1 so najboljša kmetijska zemljišča, |
· območja
z oznako K2 so druga kmetijska zemljišča. |
(3) V teh območjih veljajo naslednji podrobni prostorski
izvedbeni pogoji: |
Dovoljeni objekti in posegi |
|
1.
agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe
namakanja kmetijskih zemljišč;
2. 1271
Nestanovanjske kmetijske stavbe:
a) samo
enostavni in nezahtevni objekti,
b)
stavbe za rejo živali, kozolci, kleti in vinske kleti
niso dovoljeni,
c)
čebelnjak samo kot lesen enoetažni pritlični objekt na
točkovnih
temeljih, namenjen gojenju čebel, tlorisne površine do
vključno 40
m2,
č)
staja samo kot lesen enoetažni pritlični objekt na
točkovnih
temeljih, namenjen zavetju rejnih živali na paši,
tlorisne površine
do
vključno 100 m2, višine do 6 m,
d)
tovrstni objekti ne smejo biti vpadljivi in se lahko
gradijo samo na
vidno
manj izpostavljenih lokacijah (npr. ob robu pozidanih
površin
oz. z
gozdnim drevjem poraščenega terena …);
e) te
objekte lahko gradi samo investitor, ki ima v lasti
oziroma
zakupu:
-
najmanj 1,0 ha zemljišč, ki so glede na evidenco
dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove,
travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske
površine, ali
-
najmanj 0,5 ha zemljišč, ki so glede na evidenco
dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade.
3.
objekti, ki so proizvod, dan na trg v skladu s
predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in
ugotavljanje skladnosti, in se po uredbi, ki ureja vrste
objektov glede na zahtevnost, lahko uvrstijo med objekte
za spravilo sena in rastlinjake, po velikosti pa ne
presegajo nezahtevnih objektov, razen rastlinjak, ki
lahko presega velikost nezahtevnih objektov;
4.
pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda,
klopotec, kol, količek, krmišče, žična opora, opora za
mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora,
ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne
nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični
tunel in nadkritje, zaščitna mreža);
5.
pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih
pojavov;
6.
raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in
geotermičnega energetskega vira;
7.
začasni objekti in začasni posegi, in sicer za čas
dogodka oziroma v času sezone:
- oder
z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov,
-
cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni,
-
začasna tribuna za gledalce na prostem,
-
premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr.
premični čebelnjak,premični kokošnjak, premični
zajčnik);
8.
opazovalnica, to je netemeljena lesena konstrukcija
(npr. lovska preža, ptičja opazovalnica);
9.
začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami;
10.
dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre
za objekt, ki:
- ga je
dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih,
- je
prepoznan kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo
izven območij stavbnih zemljišč) ali
- ga je
dopustno graditi na površinah razpršene poselitve;
11. ni
dovoljeno zasipavanje vrtač, globokih dolov, brezen in
jam;
12.
sanacija peskokopov, kamnolomov in gramoznic, brez
možnosti nadaljnjega izkoriščanja;
13. na
parceli objekta legalno zgrajene razpršene gradnje se
dopusti gradnja podpornih zidov in ograj (kovinskih,
lesenih).
14.
suhozid za varovanje kmetijskih površin;
15.
gradnja čistilnih naprav do 200 PE. |
|
68. člen |
(gozdna
zemljišča) |
(1) Prostorsko izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za površine
z namensko rabo prostora gozdna zemljišča z oznako G. |
(2) V teh območjih veljajo naslednji podrobni prostorski
izvedbeni pogoji: |
Dovoljeni objekti in posegi |
|
- 1271
Nestanovanjske kmetijske stavbe razen kleti in vinskih
kleti: za potrebe enega kmetijskega gospodarstva do
skupne površine vseh stavb 40 m2 BTP in višine do 4,0 m
na vidno manj izpostavljeni lokaciji. Te objekte lahko
gradi samo lastnik kmetijskega gospodarstva;
-
čebelnjak, to je lesen enoetažni pritlični objekt na
točkovnih temeljih, namenjen gojenju čebel, tlorisne
površine do vključno 40 m2 in višine do 3,5 m;
-
opazovalnica, to je netemeljena lesena konstrukcija
(npr. lovska preža, ptičja opazovalnica);
-
objekti za potrebe gozdarstva in lovstva, nujno potrebni
za smotrno gospodarjenje z gozdovi in lovno divjadjo;
-
objekti in druga dela, ki povečujejo požarno varnost
gozdov;
-
gozdarska investicijsko vzdrževalna dela skladno z
zakonom;
-
vodnogospodarske ureditve za ribogojnice;
-
ureditve za potrebe lova in ribolova;
-
sanacija peskokopov, kamnolomov in gramoznic, brez
možnosti nadaljnjega izkoriščanja;
-
raziskovanje mineralnih surovin in geotermičnih
energetskih virov pod pogojem, da raziskovanje trajno ne
spreminja in poškoduje naravnega stanja na površini in
podtalju in da se po raziskovanju zemljišča vrnejo v
prejšnje stanje;
-
pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih
pojavov;
-
zaradi varstva značilnega kraškega terena, ni dovoljeno
zasipavanje vrtač, globokih dolov, brezen in jam;
-
gradnja čistilnih naprav do 2000 PE, nepretočnih greznic
in rezervoarjev. |
(3) Na gozdnih zemljiščih, ki so bila z dovoljenjem Zavoda za
gozdove izkrčena v kmetijske namene, je dopustna gradnja tudi
enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so navedeni v 67. členu
tega odloka. |
|
69. člen |
(območja
površinskih voda) |
(1) Prostorsko izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za površine
z namensko rabo prostora območja površinskih voda (V). |
(2) Območja površinskih voda se delijo na: |
· območja
z oznako VC so celinske vode, |
· območja
z oznako VI so območja vodne infrastrukture namenjena vodnim
zemljiščem površinskih voda in vodnim objektom, kot so pregrade,
jezovi in podobno. |
(3) V teh območjih veljajo naslednji podrobni prostorski
izvedbeni pogoji: |
Dovoljeni objekti in posegi |
V
območjih z oznako VC:
|
- 23020
Elektrarne in drugi energetski objekti: hidroelektrarne
do 10 MW;
-
objekti in posegi namenjeni vzdrževanju vodnih zemljišč
in vodnih objektov;
-
objekti grajenega javnega dobra po zakonu, ki ureja
vode;
-
objekti, potrebni za rabo voda, zagotovitev varnosti
plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih
kopališčih;
-
objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem;
-
objekti, namenjeni interveniranju javne gasilske službe;
-
namakalni in osuševalni sistemi;
-
objekti in ureditve, ki neposredno služijo mlinom,
žagam, namakalnim in osuševalnim sistemom, malim
hidroelektrarnam;
-
vodnogospodarske ureditve za ribogojnice;
-
ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških
in bioloških lastnosti površinskih voda;
-
ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave;
-
ureditev plovnih poti. |
V
območjih z oznako VI: |
- 23020
Elektrarne in drugi energetski objekti: hidroelektrarne
do 10 MW;
-
objekti in posegi namenjeni vzdrževanju vodnih zemljišč
in vodnih objektov;
-
objekti, namenjeni interveniranju javne gasilske službe. |
|
70. člen |
(območja
mineralnih surovin) |
(1) Prostorsko izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za površine
z namensko rabo prostora površine nadzemnega pridobivalnega
prostora z oznako LN. |
(2) Območja so namenjena izvajanju dejavnosti s področja
izkoriščanja mineralnih surovin. |
(3) V teh območjih veljajo naslednji podrobni prostorski
izvedbeni pogoji: |
Dovoljeni objekti in posegi |
|
- 12203
Druge poslovne stavbe: samo za potrebe dejavnosti v
kamnolomu;
- 125
Industrijske in skladiščne stavbe: samo za potrebe
dejavnosti v kamnolomu;
- 12740
Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo nadstrešnice
do 50 m2 BTP;
- 23010
Objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih
surovin;
- 23020
Elektrarne in drugi energetski objekti: samo
fotovoltaična elektrarna na opuščenem delu kamnoloma
Laže;
- 24203
Objekti za ravnanje odpadkov: samo za gradbene odpadke;
-
objekti namenjeni zavarovanju dostopa do območja
pridobivanja in do objektov in naprav;
-
sanacije peskokopov in kamnolomov;
-
raziskovanje mineralnih surovin in geotermičnih
energetskih virov. |
Drugi
pogoji |
|
-
zagotoviti je treba ukrepe proti prašenju okolice;
- na
robovih območij površinskih kopov se ohranja ali
vzpostavi pas visoke vegetacije iz avtohtonih vrst;
-
lastnik pridobivalnega prostora zagotovi sprotno in
končno sanacijo eksploatiranih zemljišč. |
|
PROSTORSKI
IZVEDBENI POGOJI NA OBMOČJIH PREDVIDENIH OPPN |
|
71. člen |
(območja, za
katera je predvidena izdelava podrobnih načrtov) |
(1) EUP, ki se urejajo s podrobnimi načrti, so območja, na
katerih je s tem odlokom predvidena izdelava OPN ali DPN. |
(2) Območja, ki se urejajo z OPPN, so določena v grafičnem delu
izvedbenega dela OPN na Karti 5: »Prikaz območij urejanja z
državnimi prostorskimi načrti in občinskimi podrobnimi
prostorskimi načrti«. |
(3) Meja OPPN, ki je določena s tem odlokom, se v postopku
njegove priprave lahko spremeni v primeru, ko dejansko stanje na
mejah območja predvidenega OPPN odstopa od načrtovanega (nove
parcelacije zemljišč, neskladnost katastrskih načrtov z
dejanskim stanjem ipd.) ali pa je s predvideno mejo OPPN
onemogočena izvedba investicijske namere, ki je v splošnem
javnem interesu. Spremembo meje sprejme občinski svet občine ter
o spremenjeni meji obvesti vse lastnike novo vključenih parcel. |
(4) OPPN se lahko izdela tudi za območja, za katera s tem
odlokom ni določeno. |
|
72. člen |
(prostorski
izvedbeni pogoji do sprejema OPPN) |
V
območjih urejanja prostora, kjer je predvidena izdelava OPPN, je
do izdelave možno izvajati naslednje gradnje oziroma posege v
prostor, če ne bodo ovirali kasnejšega načrtovanja in izvedbe
gradenj, načrtovanih s predvidenim podrobnim prostorskim
načrtom: |
· gradnja
enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu z določili tega
odloka; |
· gradnja
gospodarske javne infrastrukture v skladu z določili tega
odloka, in sicer v trasah, ki jih s soglasjem potrdi občinska
uprava, za potrebe povezovanja infrastrukturnih omrežij,
priključevanja obstoječih objektov ter priključevanja novih
objektov, ki se gradijo v sosednjih območjih na osnovi OPPN; |
· vzdrževalna
dela, rekonstrukcije in enkratna povečava objekta do 50% BTP so
dovoljene na zakonito zgrajenih objektih skladno s splošnimi in
podrobnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji za namensko rabo
prostora, ki ji takšen objekt pripada; |
· spremembe
namembnosti obstoječih zakonito zgrajenih objektov v skladu z
namensko rabo prostora; |
· odstranitev
obstoječih objektov, če ni prepovedana z drugimi določbami. |
|
73. člen |
(prostorski
izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN) |
(1) Kot izhodišče za prostorske izvedbene pogoje na območjih
OPPN služijo prostorski izvedbeni pogoji posameznih osnovnih in
podrobnejših namenskih rab prostora, določenih s tem odlokom, ki
pa se lahko s sprejemom OPPN spremenijo, če sprememba pomeni
izboljšanje prostorskih ureditev. |
(2) Posamezna območja OPPN je dovoljeno načrtovati po posameznih
delih, vendar mora biti v tem primeru del sprejetega OPPN tudi
presoja celotnega območja OPPN, predvsem z vidika urejanja
prometne in druge gospodarske javne infrastrukture, družbene
infrastrukture in potrebnih oskrbnih dejavnosti. |
(3) V strokovnih podlagah za OPPN za stanovanjsko gradnjo je
treba izdelati preveritev razpoložljivih kapacitet obstoječih
vrtcev, šol in osnovnega zdravstva znotraj pripadajočih okolišev
navedenih javnih storitev. Če občinska uprava ugotovi, da so
obstoječe kapacitete vrtcev, šol in osnovnega zdravstva, na
katere gravitira nova stanovanjska gradnja, neustrezne, je treba
sočasno z gradnjo stanovanj zgraditi nove ali dodatne tovrstne
objekte oziroma kapacitete. |
|
74. člen |
(urejanje
območij veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov) |
Na območjih za katera veljajo prostorski izvedbeni načrti
sprejeti pred uveljavitvijo tega odloka so dopustne gradnje in
posegi, ki jih določa veljavni prostorski izvedbeni akt,
vzdrževanje objektov, rekonstrukcije in odstranitve objektov.
Gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov je dopustna v skladu
z določbami tega odloka. |
|
Priloga 1: Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne
enote urejanja prostora |
Priloga 3: Grafični del načrtovanih ureditev S-388, Prikaz
urejanja EUP S-388 (list I in II) |
Priloga 4: Grafični del načrtovanih ureditev LA-4, LA-5, LA-6 in
LA-7, Prikaz urejanja EUP LA-4, LA-5, LA-6 in LA-7 (list I in
II). |
|
|
Priloga 1:
Posebni prostorski izvedbeni pogoji za
posamezne enote urejanja prostora
Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne
enote urejanja prostora
|
|
|
|
Priloga 2:
Tabela dovoljenih nezahtevnih in
enostavnih objektov, začasnih objektov ter urbane opreme po posameznih
namenskih rabah |
|
|
|
Priloga 3:
Grafični del načrtovanih ureditev S-388, Prikaz urejanja EUP S-388 (list
I in II) |
|
|
|
Priloga 4:
Grafični del načrtovanih ureditev LA-4, LA-5, LA-6 in LA-7, Prikaz
urejanja EUP LA-4, LA-5, LA-6 in LA-7 (list I in II)
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Divača, št.3 (Uradno glasilo
slovenskih občin, št. 51/2019) vsebuje naslednjo prehodno in končno
določbo:
12. člen |
Ta odlok začne veljati naslednji po objavi v Uradnem glasilu
slovenskih občin. |
Odlok o spremembah in
dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Divača, št. 1
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 66/2021) vsebuje naslednjo
prehodno in končno določbo:
2. člen
(1) Spremeni se Priloga
1.
(2) Priloga 2 se črta.
3. člen
V grafičnih prikazih
izvedbenega dela se v prikazih območij enot urejanja prostora, osnovne
in podrobnejše namenske rabe spremenijo listi št. 13, 20 in 26 ter v
prikazih območij enot urejanja prostora in in gospodarske javne
infrastrukture listi št. 13 in 20.
Prehodne in končne
določbe
4. člen
Postopki za izdajo
gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka,
se nadaljujejo in končajo po določbah prostorskih aktov Občine Divača,
veljavnih na dan vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, ne
glede na njeno popolnost.
5. člen
(3) Ta odlok je v času
uradnih ur na vpogled javnosti:
· na
sedežu Občine Divača,
· na
Upravni enoti Sežana in
· na
Ministrstvu za okolje in prostor v Ljubljani.
(4) Ta odlok je
dostopen tudi na spletnih straneh Občine Divača.
6. člen
Ta odlok začne veljati
osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
|