Na podlagi 115. in
119. člena
Zakona o urejanju prostora
(Uradni list RS, št. 61/17; v
nadaljevanju: ZUreP-2) in na podlagi 16. člena
Statuta Občine Ajdovščina
(Uradni list RS, št. 44/12, 85/15, 8/18 in 38/18) je Občinski svet
Občine Ajdovščina na 20. redni seji dne 15. 4. 2021 sprejel |
|
O D L O K |
o spremembah in
dopolnitvah občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje zaselka
Strane na Planini |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(predmet odloka) |
|
S tem odlokom se
sprejmejo spremembe in dopolnitve občinskega podrobnega prostorskega
načrta za območje zaselka Strane na Planini (Uradni list RS, št. 80/09,
v nadaljevanju: OPPN). OPPN je izdelalo podjetje KREADOM d.o.o.
arhitektura, geomantija, inženiring d.o.o., Kidričeva ulica 20, 5000
Nova Gorica, pod številko 8/2020 in pod identifikacijsko številko
Ministrstva za okolje in prostor 1504. |
|
2. člen |
|
(vsebina odloka) |
|
(1) S tem odlokom
se določa ureditveno območje, funkcionalne, tehnične in oblikovalske
rešitve načrtovanih objektov in površin, zasnovo projektnih rešitev
prometne energetske, vodovodne infrastrukture, infrastrukture za
odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter telekomunikacijskega omrežja,
rešitve in ukrepe za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne
dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin, rešitve in ukrepe za
obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost
izvedbe, dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in
tehničnih rešitev, roke za izvedbo, obveznosti investitorjev in
izvajalcev, usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju
veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta ter nadzor nad
izvajanjem tega odloka. |
(2) Sestavine iz
prejšnjega odstavka so prikazane v OPPN, ki je sestavni del tega odloka,
in obsega: |
I. Tekstualni del
OPPN: |
1. Opis prostorske
ureditve, |
2. Zasnova
projektnih rešitev in pogojev glede gradnje in priključevanja objektov
na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, |
3. Rešitve in
ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, |
4. Rešitve in
ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave, |
5. Rešitve in
ukrepi za obrambo ter varnost pred naravnimi in drugimi nesrečami,
vključno z varstvom pred požarom, |
6. Etapnost izvedbe
prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje OPPN, |
7. Velikost
dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih
rešitev. |
II. Kartografski
del OPPN: |
1. Načrt namenske
rabe prostora: |
1. Izsek iz
kartografskega dela Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih
sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ajdovščina za območje
Občine Ajdovščina (Uradni list RS, št. 96/04) (list 1) |
2. Območje OPPN z
obstoječim parcelnim stanjem (list 2) |
3. Prikaz vplivov
in povezav s sosednjimi območji (list 3) |
4. Zazidalna
oziroma ureditvena situacija (list 4) |
5. Prikaz ureditev
glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo ter grajeno javno dobro_širše območje (list 5) |
6. Prikaz ureditev
glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo ter grajeno javno dobro (list 6) |
7. Prikaz ureditev
potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave (list
7) |
8. Načrt
parcelacije (list 8) |
III. Smernice
nosilcev urejanja prostora |
(3) Postopek
celovite presoje vplivov na okolje ni bil izveden, na podlagi odločbe
Ministrstva za okolje in prostor, št. 35409-375/2019/8 z dne 16. 4.
2020. |
|
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE |
|
3. člen |
|
(funkcija ureditvenega območja) |
|
Ureditveno območje
OPPN obsega: |
– površino, na
katerih so načrtovani eno in dvostanovanjski objekti ter spremljajoči
objekti s pripadajočo zunanjo ureditvijo; |
– območje
rekonstruiranega odseka občinske ceste; |
– površine, po
katerih poteka gospodarska javna infrastruktura, potrebna za nemoteno
funkcioniranje območja. |
|
4. člen |
|
(obseg ureditvenega območja) |
|
(1) Meja
ureditvenega območja OPPN poteka po vzhodnem robu parcel številka 1220/5
in 1220/11, severnem robu parcel št. 1220/5, 1220/6 in 1220/67, po
zahodnem robu parcel številka 1220/6 in 1220/10 in po južnem robu parcel
številka 1220/10, 1220/11 in 1220/67, vse k. o. 2399 Planina, in je
razvidna grafične priloge št. 2 Območje občinskega podrobnega
prostorskega načrta z obstoječim parcelnim stanjem. Ureditveno območje
občinskega podrobnega prostorskega načrta zavzema površino 19 509 m². |
(2) Izven
ureditvenega območja OPPN so predvideni trajni posegi zaradi ureditve
prometnih površin ter izvedbe elektroenergetskega, telekomunikacijskega
in vodovodnega priključka: |
– Rekonstrukcija
priključka nekategorizirane javne ceste na parceli št. 1220/67 k. o.
2399 Planina na kategorizirano lokalno cesto LC 001 120 Dolenje–Planina
in izgradnja dovozne ceste do območja urejanja po parcelah št. 1220/15,
1220/16 in 1220/29, vse k. o. 2399 Planina. |
– Izgradnja
elektroenergetskega SN napajalnega kablovoda od betonskega droga K12 (ob
severozahodnem vogalu parcele št. 886/1, k. o. Planina), v kabelski
kanalizaciji z začetkom na parceli številka 886/1, k. o. Planina preko
lokalne ceste do parcele številka 2161/26, obe k. o. 2399 Planina, in
dalje po parcelah številka 1220/15, 1220/16 in 1220/29, vse k. o. 2399
Planina, ter postavitev transformatorske postaje TP Strane. |
– Izgradnja
telekomunikacijskega kablovoda iz zaselka Štrancarji (stanovanjska hiša
Planina 8) od parcele številka 1157/3 k. o. 2399 Planina, v lokalni
cesti z začetkom na parceli številka 2161/28 do parcele številka
2161/26, obe k. o. 2399 Planina in dalje po parcelah številka 1220/15,
1220/16 in 1220/29, vse k. o. 2399 Planina. |
– Izgradnja
oskrbovalnega vodovoda s priključitvijo na nov oskrbovalni vodovod od
zaselka Štrancarji do cestnega odcepa za zaselek Strane iz obstoječega
rekonstruiranega vodohrana Boršt v javni poti na parceli številka
2161/28 k. o. 2399 Planina in dalje po parcelah številka 1220/15,
1220/16 in 1220/29, vse k. o. 2399 Planina, do ureditvenega območja. |
– Rekonstrukcija
priključka in odcepa nekategorizirane javne ceste na parceli št. 1220/29
k. o. 2399 Planina na jugozahodnem delu območja urejanja po parceli
številka 1220/10 k. o. 2399 Planina. |
(4) Pri izdelavi
občinskega podrobnega prostorskega načrta je bilo upoštevano
zemljiškoknjižno stanje z dne 16. 5. 2020. |
|
5. člen |
|
(lokacija) |
|
Območje pozidave
predstavlja valovito rahlo razgibano ravan vrh strmega pobočja naselja
Dolenje v kulturni krajini, v kateri se izmenjujejo valoviti reliefni
travniki z živicami in gozdnimi strminami. Prometno se območje navezuje
na lokalno cesto LC 001 121 Dolenje–Planina in je od priključka na hitro
cesto H4 Ajdovščina–Ljubljana oddaljeno 4 km. |
|
6. člen |
|
(zasnova pozidave) |
|
Območje urejanja
prostora je po namenski rabi opredeljeno kot območje stanovanj, ki je
namenjeno stanovanjski gradnji s spremljajočimi dejavnostmi. Na območju
OPPN je predvidenih 23 gradbenih parcel velikosti 500–700 m2 za
gradnjo 23 prostostoječih individualnih eno ali dvodružinskih
stanovanjskih stavb, ter parcele grajenega javnega dobra za izvedbo
gospodarske javne infrastrukture, krajinskih elementov zaselka in javnih
skupnostnih prostorov, sklano z grafično prilogo št. 7 Načrt
parcelacije. Gradbena parcela št. 7 je po velikosti nekoliko večja in s
tem omogoča boljšo orientacijo objekta ter ohranja bolj tipično vaško
ulico. |
|
7. člen |
|
(vrste dopustnih dejavnosti) |
|
Na ureditvenem
območju OPPN so poleg bivanja dopustne kmetijske in predelovalne
dejavnosti. |
|
8. člen |
|
(vrste dopustnih objektov) |
|
(1) Dopustni
objekti na območju OPPN so: |
Iz razreda 1
STAVBE: |
– 1110
Enostanovanjske stavbe |
– 1121
Dvostanovanjske stavbe |
– 1242 Garažne
stavbe |
– 12740 Druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje, vendar od teh le nadstrešnice |
Iz razreda 2
GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI so pod pogoji tega odloka dopustni naslednji
objekti: |
– 21121 Lokalne
ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste |
– 21122 Samostojna
parkirišča |
– 22140 Daljinski
(prenosni) elektroenergetski vodi |
– 222 Lokalni
cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska
omrežja |
– 24122 Drugi
gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas |
– 24205 Drugi
gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje |
Iz razreda 3 DRUGI
GRADBENI POSEGI: |
– 3111 Trajno
reliefno preoblikovanje terena |
– 3211 Gradbeni
posegi za opremo odprtih površin |
(2) Dovoljena je
gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so: |
– Pomožni objekti v
javni rabi, |
– Ograja: višine
največ 1,8 m, |
– Podporni zid, |
– Rezervoar: samo
vkopan ali zasut, |
– Vodnjak, |
– Priključek na
objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, |
– Samostojno
parkirišče, |
– Kolesarska pot,
pešpot, gozdna pot in podobne, |
– Vodno zajetje in
objekti za akumulacijo vode in namakanje, |
– Pomožni komunalni
objekti, |
– Pomožni objekti
namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter
pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov. |
(3) Na gradbenih
parcelah, namenjenih za stanovanjsko gradnjo, je dopustno graditi
enostanovanjsko stavbo kot nezahtevni objekt le kot dopolnitev
obstoječemu stanovanjskemu objektu. |
|
9. člen |
|
(načrt parcelacije) |
|
Parcelacija
zemljišč je prikazana v grafični prilogi Načrt parcelacije (list 8).
Mejne točke robnih parcel so opredeljene po Gauss-Kruegerjevem
koordinatnem sistemu. Vir podatkov je Elaborat geodetske izmere, ki ga
je izdelalo podjetje Žolnir d.o.o. iz Šempetra pri Gorici. |
|
10. člen |
|
(regulacijski elementi) |
|
(1) Posegi v
prostor morajo upoštevati regulacijske elemente, ki imajo naslednji
pomen: |
– gradbena meja
(GM) omejuje površino, ki je novo grajeni objekti ne smejo preseči,
lahko pa se je dotikajo z zunanjo linijo fasade ali pa so odmaknjeni od
nje v notranjost. Stanovanjski objekti (nove gradnje in prizidave) se
lahko gradijo samo v območju znotraj gradbenih mej, skladno z grafično
prilogo Zazidalna oziroma ureditvena situacija (list 4). Podzemni deli
stavbe lahko segajo čez gradbeno mejo. Dovoljeni so manjši zamiki fasade
ali delov fasade od gradbene linije. |
– gradbena linija
(GL) je določena z odmikom linije fasad od javnih površin, na katero
morajo biti vsaj z enim robom postavljeni objekti. Gradbene linije so od
roba cestišča odmaknjene 4,0 m. Podzemni deli stavbe lahko segajo čez
gradbeno linijo. Dovoljeni so manjši zamiki fasade ali delov fasade od
gradbene linije. |
(2) Regulacijski
elementi so razvidni iz grafične priloge Zazidalna oziroma ureditvena
situacija (list 4). |
|
11. člen |
|
(arhitekturno oblikovanje) |
|
(1) Načrtuje se
gradnja 23 prostostoječih enodružinskih eno ali dvostanovanjskih hiš,
gospodarske javne infrastrukture, krajinskih elementov zaselka ter
javnih skupnostnih prostorov. Dopustna je tudi gradnja enostavnih in
nezahtevnih objektov za lastne potrebe prebivalcev v območju dispozicije
ter gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov za skupne potrebe
prebivalcev območja in lokalne skupnosti. |
(2) Dovoljena je
graditev visokopritličnih in enonadstropnih objektov (max. višina je
P+1+M) s tem, da se njihova velikost prilagodi vertikalnim in
horizontalnim gabaritom zazidave v obravnavanem območju ter režimom
tipologije, v katero je to uvrščeno. Višina kolenčnega zidu nad zadnjo
etažo v podstrešju ali mansardi je lahko največ 1,4 m, pri čemer se
upošteva skupna višina zidu, kapne lege in strešne konstrukcije.
Dovoljene so podkletitve objektov. |
(3) Tloris
stanovanjske stavbe je podolgovat, z razmerjem osnovnih stranic tlorisa
najmanj 1:1,5, razen pri strnjenih stavbah v nizu, kjer navedeno
razmerje ni pogoj. |
(4) Višinska kota
pritličja pri vhodu je maksimalno 0,5 m nad terenom in ne sme presegati
najnižje kote na stiku cestišča z gradbeno parcelo za več kot 0,5 m.
Maksimalna vidna višina objekta nad terenom z zahodne strani gradbene
parcele je 8,5 m. V višino stavbe se ne štejejo: dimniki, instalacijske
naprave, sončni zbiralniki ali sončne celice, dostopi do strehe, ograje
brez polnil in naprave elektronske komunikacijske infrastrukture. |
(5) Razporeditev in
orientacija stavb mora smiselno upoštevati predlog pozidave prikazan v
grafični prilogi Zazidalna oziroma ureditvena situacija (list 4).
Zasnova stavbe s potekom strešnega slemena naj se čimbolj prilagodi
obstoječim reliefnim danostim. Strehe stanovanjskih stavb so pretežno
simetrične dvokapnice nad osnovnim tlorisom. Sleme mora potekati v smeri
niza hiš, vzporedno z ulico oziroma pri samostojnem objektu v smeri
daljše stranice objekta. Strešine osnovne strehe morajo imeti enak
naklon, drugačen naklon je dopusten nad arhitekturnimi elementi in na
nestanovanjskih objektih. Ravna streha je dopustna na pomožnih delih
objekta do velikosti 30 % tlorisa osnovnega objekta. Strehe pomožnih
objektov so lahko tudi enokapne ali ravne. Maksimalni naklon strešin je
20–25°. Kritina dvokapne strehe je korčna ali podobna kritina z drobno
teksturo v naravnih odtenkih opečnato rdeče barve. |
(6) Fasade objektov
so v svetlih zemeljskih pastelnih tonih. Nasičene barve fasade ali
fasadnih elementov so dopustne samo kot oblikovni poudarek in ne smejo
presegati 30 % površine posamezne fasade. Barva fasade mora biti
določena v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
|
12. člen |
|
(lega in odmiki) |
|
(1) Razporeditev in
orientacija stavb mora smiselno upoštevati primer nove pozidave
prikazanih v grafični prilogi Zazidalna oziroma ureditvena situacija
(list 4). |
(2) Stanovanjski
objekti morajo biti odmaknjeni najmanj 4,0 m od sosednjih zemljišč in
najmanj 6,0 m od sosednjih stanovanjskih objektov, pri čemer se odmik
meri med tlorisnimi projekcijami najbolj izpostavljenih delov objekta.
Izjemoma je na gradbenih parcelah P7 in P8 dopusten manjši odmik od
sosednjih gradbenih parcel, namenjenih stanovanjski pozidavi, ki znaša
2,0 m. |
(3) Določbe glede
potrebnega odmika iz prejšnjega odstavka ne veljajo, v primeru: |
– gradnje ograj,
mejnih zidov višine do 0,5 m nad terenom, podpornih zidov, tlakovanja,
prometne in komunalne infrastrukture ter za gradnjo pod obstoječim
nivojem zemljišča; |
– gradnje ostalih
enostavnih in nezahtevnih objektov višine do 3,0 m, kjer je odmik
najmanj 2,0 m od tujega zemljišča. |
(4) V soglasju z
lastnikom tujega zemljišča oziroma stanovanjskega objekta se nov objekt
lahko gradi ali prizida tudi v manjšem odmiku, kot je določeno v drugem
odstavku tega člena. |
(5) Vsi objekti
razen ograj, podpornih zidov, talnih in podzemnih gradenj morajo biti od
roba cestišča odmaknjeni minimalno 4,0 m. Ograje in podporni zidovi
morajo biti odmaknjeni od roba cestišča oziroma cestnega telesa
minimalno 0,5 m. |
|
13. člen |
|
(stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo) |
|
(1) Največja
stopnja zazidanosti gradbene parcele se lahko doseže le v primeru, ko so
izpolnjeni tudi vsi drugi pogoji: zadostno število parkirnih mest,
ustrezne manipulacijske površine ob objektu, predpisani odmiki od
sosednjih zemljišč in drugi pogoji, predpisani s tem odlokom. |
(2) Stopnja
izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji, je opredeljena s faktorjem
zazidanosti (FZ), ki znaša 0,3. |
|
14. člen |
|
(opis načrtovane ureditve zunanjih površin) |
|
(1) Na območju se
uredi skupnostne prostore za srečevanje, druženje in druge aktivnosti
prebivalcev obravnavanega območja ter širšega območja Planine, ki je
namenjen ureditvi odprtih, zelenih ali grajenih skupnih prostorov. |
(2) Skupnostni
prostor v osrednjem delu območja urejanja se uredi kot odprta zelena
površina za prebivalce z možnostjo ureditve zbiralnika (vodnjaka) za
meteorne vode, ki bo zmanjšal obremenitev območja z meteorno vodo in
služil za dodatno zagotavljanje požarne vode. V času gradnje lahko
skupnostni prostor služi kot začasna deponija gradbenega materiala. |
(3) Na
severozahodnem delu območja urejanja je predviden skupnostni prostor za
čistilno napravo, ponikovalnice, ekološki otok ter parkirišča za
obiskovalce. Dopušča se možnost kasnejše ureditve otroškega igrišča. |
(4) Na vzhodnem
delu območja se ob dostopni cesti umesti transformatorsko postajo in
parkirišča za obiskovalce. |
(5) Pešpot na
jugozahodnem delu območja povezuje notranjo cesto z obstoječo javno
poljsko potjo (parcela št. 1220/29 k. o. 2399 Planina). Ob poti se uredi
enojni enostranski drevored. Potrebno zagotoviti možnost dostopa s
kmetijsko mehanizacijo do obdelovalnih površin. |
(6) Na severnem
delu območja se dostopna pot višinsko prilagodi in zaključi z uvozom na
parcelo št. 1220/3 k. o. 2399 Planina. |
(7) Pri ureditvi
zunanjih zelenih površin se v največji možni meri ohrani pas obstoječih
dreves in grmovnic oziroma se zasadi avtohtone rastlinske vrste, ob
cestnem robu pa se uredi travnato brežino. Pešpoti so utrjene,
asfaltirane ali tlakovane. |
(8) Višinske
razlike se premoščajo s travnatimi brežinami ali podpornimi zidovi.
Podporni zidovi so višine največ 1,80 m. Pri premoščanju večjih
višinskih razlik se podporni zidovi izvedejo kaskadno z razmakom med
podpornimi zidovi vsaj 1,00 m. Podporni zidovi morajo biti obloženi s
kamnito oblogo ali izvedeni iz masivnega kamna. |
(9) Parkirišča iz
3. in 4. točke tega člena so ozelenjena, tako da je zagotovljeno
senčenje, blaženje klimatskih vplivov ter zmanjšanje odtoka meteornih
vod. Za zagotavljanje preglednosti in varnosti se uporabi drevesa s
krošnjo minimalno 2,5 m od tal. |
(10) Na vsaki
gradbeni parceli se posadi najmanj en visokorasel listavec. |
(11) Vzdolž
severnega roba gradbenih parcel P15 in P22 se oblikuje zelena poteza ob
prečni cesti. Uporabijo se predvsem visokorasli listavci in grmovnice.
Tujerodne rastlinske vrste niso dopustne. |
(12) Mejica, ki
poteka po zahodnem robu parcel št. 1220/6 in 1220/10, obe k. o. 2399
Planina, se v čim večji možni meri ohranja oziroma obnovi. |
|
15. člen |
|
(usmeritve glede posegov na obstoječih objektih) |
|
(1) Obstoječi
objekti po tem odloku so vsi objekti, ki so v času trajanja občinskega
podrobnega prostorskega načrta dograjeni v skladu z določili tega
odloka. Na vseh obstoječih objektih so dovoljena redna in investicijska
vzdrževalna dela ter dela v javno korist. Dovoljene so tudi
rekonstrukcije, dozidave in nadzidave v okviru gabaritov in pod pogoji,
ki veljajo za novogradnje v ureditvenem območju občinskega podrobnega
prostorskega načrta in spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so
dopustne za novogradnje v območju OPPN. |
(2) Dopustne so
tudi rušitve vseh obstoječih objektov. Po odstranitvi obstoječih
objektov se lahko na njihovem mestu postavi nov objekt pod pogoji, ki
veljajo za novogradnje v območju OPPN. |
|
III. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE GRADNJE IN
PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO
JAVNO DOBRO |
|
16. člen |
|
(skupne določbe) |
|
(1) Gospodarska
javna infrastruktura je prikazana v grafičnih prilogah Prikaz ureditev
glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo ter grajeno javno dobro – širše območje (list 5) in
Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objekta na
gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro (list 6).
Gospodarska javna infrastruktura se locira v območju javnih površin z
izjemo javne kanalizacije, ko je zaradi višin terena ustreznejši potek
izven območja javne površine. |
(2) Projektiranje
in gradnja komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih naprav in
objektov ter cestne infrastrukture se bo izvedlo v skladu s pogoji
posameznih upravljavcev teh objektov in naprav. |
|
17. člen |
|
(pogoji za prometno urejanje) |
|
(1) Območje OPPN se
prometno priključuje na kategorizirano lokalno cesto LC 001 120
Dolenje–Planina. Priključek na to cesto je potrebno izvesti tako, da se
zagotovi preglednostni trikotnik za priključitev neprednostne ceste na
prednostno. |
(2) Javna cesta in
hodniki za pešce se izvedejo na javni površini. Cesta mora omogočati
dvosmeren promet. |
(3) Prosti profil
dostopne ceste v širino meri 7,50 m (vozišče – 2 x 2,75 m + hodnik za
pešce – 1 x 1,2 m + utrjena bankina – 1 x 0,75 m). Širina vozišča je
vsaj 4,5 m z betonskim povoznim robnikom. |
(4) Prosti profil
notranje ceste v naselju meri 6,5 m (vozišče – 5 m + bankine – 2 x
0,75 m). Cesta mora omogočati dvosmeren promet zaradi razporeditve
gradbenih parcel in ker služi za dostop do kmetijskih zemljišč na JZ
delu območja. |
(5) Stranska cesta
na JZ delu območja meri 3 m in služi kot povezava med notranjo cesto in
obstoječo javno poljsko potjo. |
(6) Vse parkirne in
povozne površine morajo biti utrjene, omejene z dvignjenimi betonskimi
robniki in nagnjene proti lovilcu olj. |
(7) Odtekanje vode
s ceste se z novimi priključki ne sme ovirati. Priključki morajo biti
urejeni tako, da se prepreči odtok površinskih voda na vozišče javne
ceste. |
(8) Zasebni
priključki morajo biti urejeni tako, da je zagotovljena zadostna
preglednost s ceste na priključek in obratno. |
(9) Parkirne
površine za potrebe stanovalcev in njihovih obiskovalcev se mora
zagotoviti znotraj gradbenih parcel. Dodatne parkirne površine namenjene
javnemu parkiranju so zagotovljene na parkirišču ob skupnostnem
prostoru. |
(10) Na prometnih
površinah so predvideni dvostranski ali enostranski hodniki za pešce
širine 1,2 m v kombinaciji z utrjenimi bankinami. Vse površine namenjene
pešcem so tlakovane oziroma asfaltirane. |
|
18. člen |
|
(vodovodno omrežje) |
|
(1) Izvede se
vodovodno omrežje za oskrbo novega zaselka (s sanitarno in požarno vodo)
s priključitvijo na oskrbovalni vodovod od glavnega voda za zaselek
Štrancarji do cestnega odcepa za zaselek Strane iz obstoječega
rekonstruiranega vodohrana Boršt in sicer NL 100. Zgradi se nov
oskrbovalni vodovod od zaselka Štrancarji do cestnega odcepa za zaselek
Strane v dolžini cca 520 m. |
(2) Predvidi se
izgradnja priključka za morebitno širitev zaselka ter izgradnja
vodovodnih priključkov posameznih objektov ter oprema merilnih mest z
vodomernimi garniturami. |
(3) Požarna zaščita
predvidenih objektov se zagotovi z zunanjim hidrantnim omrežjem in z
ustreznim številom hidrantov. Dovod vode naj zagotavlja vsaj 10 I/s (cev
DN100). |
(4) Odmik objektov
od javne vodovodne linije je minimalno 2,0 m. |
(5) Pred začetkom
posegov v prostor je potrebno zakoličiti obstoječe vode. |
(6) Po izgradnji
novega javnega vodovoda ali druge infrastrukture v varovalnem pasu
vodovoda je potrebno dejansko izvedene vode geodetsko posneti in
digitalni posnetek dostaviti upravljavcu javnega vodovoda. |
|
19. člen |
|
(odvajanje onesnaženih voda) |
|
(1) Projektna
rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda
mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12,
64/14 in 98/15) in Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode
(Uradni list RS, št. 98/15, 76/17 in 81/19). |
(2) Pri načrtovanju
na območju je potrebno v celoti upoštevati »Geološko geotehnični
elaborat o možnostih ponikanja meteornih voda in pogojih gradnje na
okolje« (GeoTrias, družba za geološki inženiring d.o.o. iz Ljubljane,
št. načrta: 004-SK/2021, datum: 1. 2. 2021) in »Elaborat: presoja
ponikanja padavinskih vod« (Detajl infrastruktura d.o.o. iz Vipave,
št. načrta: 21/09, datum: februar 2021). |
(3) Izvede se
strogo ločeno javno kanalizacijsko omrežje za odvod odpadnih padavinskih
in odvod odpadnih fekalnih voda. |
(4) Trase javne
kanalizacije, ki potekajo preko zasebnih parcel morajo imeti urejeno
služnost, ki zagotavlja dostop za vzdrževanje javne kanalizacije. |
(5) Meteorne vode
iz utrjenih javnih zunanjih površin (cestne, parkirne, pohodne) se
odvaja v javno meteorno kanalizacijsko omrežje. Vode se zajema s
cestnimi požiralniki in kanaletami, vodi se jih v kanalizacijo ter nato
v posamezne ponikovalnice. Pred ponikanjem se vgradi lovilce olj in
maščob v skladu s standardom SIST EN 858. |
(6) Fekalne vode iz
gradbenih parcel se preko priključkov stekajo v javno fekalno
kanalizacijo ter nato v čistilno napravo kapacitete 150 PE. Očiščena
komunalna odpadna voda se nato ponika. |
(7) Predvidi se
možnost priključitve fekalnih voda iz gradbenih parcel na obstoječo
javno fekalno kanalizacijsko omrežje v zaselku Bačarji. |
(8) Na območju se
uredi tri ponikovalna polja, širine 8,5 m, dolžine 17 m in 3 m globine,
v katere se položi 10 drenažnih cevi dolžine 16,5 m. Lokacija
ponikovalnih polj je razvidna iz grafične priloge št. 6: Prikaz ureditev
glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro. |
(9) Pred vsako
ponikovalnico se predvidi izvedbo zadrževalnika, ki bo služil kot
peskolov. S tem se podaljša življenjska doba ponikovalnic. |
(10) Namesto
ponikovalnega polja iz drenažnih cevi se ob zagotovitvi enake kapacitete
odvajanja lahko predvidi tudi ponikovalno polje s ponikovalnimi tuneli.
V primeru izbire s ponikovalnimi tuneli velja preveriti njihovo
ustreznost tudi na morebitno prometno obremenitev. |
(11) Ponikovalnice
morajo biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. |
(12) Meteorne vode
iz gradbenih parcel (utrjenih zunanjih površin in streh) se najprej
prestreza v zadrževalnikih za potrebe posamezne zazidalne enote. Viške
vode se preko priključkov odvaja v javno meteorno kanalizacijsko omrežje
ter nato v posamezne ponikovalnice. |
(13) Trde delce se
lahko zadržuje z dodatnimi peskolovi in s tem se podaljšuje obratovalna
doba naprave. |
(14) Vsi
povezovalni vodi in objekti za odpadno vodo morajo biti ustrezno
tesnjeni. |
(15) Na vseh
objektih in napravah, kjer obstaja možnost razlivanja nevarnih snovi, je
potrebno predvideti tehnične ukrepe za preprečevanje razlivanja nevarnih
snovi. Prostor, v katerem bo deponirana nevarna snov, mora biti zgrajen
kot tesnjena lovilna posoda z zagotovljeno dodatno prostornino za
zbiranje celotnega deponiranega volumna v primeru izlitja. |
|
20. člen |
|
(elektroenergetsko omrežje) |
|
(1) Za zagotovitev
elektroenergetskega napajanja ureditvenega območja zaselka Strane je
potrebno zgraditi novo montažno transformatorsko postajo TP Strane, ki
bo locirana znotraj območja novega zaselka, in sicer ob njegovem
vzhodnem robu. Poleg TP je potrebno urediti tudi pripadajoče SN 20 kV in
NN omrežje v kabelski kanalizaciji. Novopredvideni SN 20 kV kablovod za
napajanje nove TP Strane se preko betonskega droga K12 (ob
severozahodnem vogalu parcele št. 886/1, k.o. Planina), kjer je potrebno
predvideti ločilno stikalo, priključuje na obstoječo SN omrežje. |
(2) Na odcepu za
morebitno nadaljnjo širitev zaselka (cca 10 prostostoječih enodružinskih
hiš) se predvidi izvedba kabelskega jaška in kabelska kanalizacija. |
(3) Znotraj območja
novega zaselka se predvidi izgradnja NN kabelskega omrežja za potrebe
napajanja merilno priključnih omar PMO posameznih objektov. Vse PMO
omare bodo napajane iz nove TP Strane. |
(4) Omrežje
infrastrukture se izvede v podzemni izvedbi. |
(5) Javna
razsvetljava se bo napajala iz JR polja v TP Strane. Za primarne ulice
se predvidi javna razsvetljava na stebrih, za sekundarne ulice pa je
predvidena dekorativna razsvetljava. |
|
21. člen |
|
(telekomunikacijsko omrežje) |
|
(1)
Telekomunikacijsko omrežje za potrebe novega zaselka se izvede od
obstoječe stanovanjske hiše Planina 8 (Štrancarji), kjer se naveže na
obstoječe TK omrežje. |
(2) Na odcepu za
morebitno nadaljnjo širitev zaselka (cca 10 prostostoječih enodružinskih
hiš) se predvidi izvedba kabelskega jaška. |
|
22. člen |
|
(komunalni odpadki) |
|
Za potrebe
stanovanjske soseske se izvede en ekološki otok ustrezne velikosti za
zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov, zgrajen v skladu z navodili
upravljalca ravnanja s komunalnimi odpadki. |
|
IV. REŠITVE, UKREPI IN USMERITVE ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE,
VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN |
|
23. člen |
|
(varstvo kulturne dediščine) |
|
Na obravnavanem
območju ni objektov in območij varovane ali zavarovane kulturne
dediščine. |
|
24. člen |
|
(varstvo območij ohranjanja narave) |
|
(1) Na obravnavanem
območju ni varovanih ali zavarovanih območij ohranjanja narave: naravnih
vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za ohranjanje biotske
raznovrstnosti. |
(2) Pri načrtovanju
zunanje razsvetljave naj se, zaradi zmanjšanja negativnih učinkov
svetlobnega onesnaževanja in s tem možnosti poslabšanja ugodnega stanja
živalskih vrst, načrtuje uporaba takih svetilk, ki onemogočajo
osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba ali širše okolice. Pri
načrtovanju razsvetljave na območju občinskega podrobnega prostorskega
načrta je potrebno upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja. V čim večji možni meri naj se ohranja mejica, ki
poteka po zahodnem robu parcel št. 1220/6 in 1220/10, obe k. o. 2399
Planina. V primeru da to ni mogoče, se nadomesti z zasaditvijo
avtohtonih vrst grmovnic. |
|
25. člen |
|
(zrak) |
|
(1) Med gradnjo je
potrebno vlažiti sipke materiale in nezaščitene površine ter
preprečevati raznašanje materialov z gradbišča. Upoštevati je potrebno
predpise, ki urejajo emisije za gradbeno mehanizacijo in transportna
sredstva. |
(2) Pri obratovanju
se za ogrevanje objektov primarno uporabljajo energenti z visoko stopnjo
zgorevanja, prouči naj se možnost uporabe alternativnih virov energije. |
(3) Prezračevanje
vseh delov objekta se izvede naravno in prisilno, pri čemer je potrebno
zagotoviti odvod dimnih plinov na strehe ali terase objektov. |
|
26. člen |
|
(tla) |
|
(1) Med gradnjo se
v primeru razlitja nevarnih snovi izvedejo sanacijski ukrepi s
takojšnjim izkopom onesnažene zemljine in njenim deponiranjem na
ustrezno lokacijo. Vse degradirane in ranjene površine je treba po
končani gradnji sonaravno zasuti, prekriti s plodno zemljo in zatraviti. |
(2) Pri obratovanju
bodo odpadne vode z območja odvedene v ločenem sistemu in bodo pred
izpustom v ponikanje predhodno očiščene na biološki čistilni napravi in
v lovilcih olj in maščob. |
(3) V primeru
deponiranja izkopnega materiala na skupno deponijo: |
– zemljo/prst je
treba deponirati ločeno, |
– zavarovati
lokacijo, |
– izvesti posebne
preventivne tehnične ukrepe za preprečitev prašenja in odnašanja s tem,
da se zemljino pokrije in tako v času skladiščenja zaščiti pred
zunanjimi vplivi, |
– deponirani
material lahko na deponiji ostane največ 1 leto. |
(4) Odvečni odkopni
gradbeni material se ne sme odlagati na sosednja območja, razen če ima
investitor dogovor z lastnikom teh zemljišč. Tovorna vozila med gradnjo
ne smejo voziti ali obračati na sosednjih površinah, razen če obstaja
dogovor z lastniki teh zemljišč. V času gradnje mora biti gradbišče
omejeno na zemljišče, na katerem ima investitor pravico razpolaganja. |
|
27. člen |
|
(varstvo kmetijskih površin) |
|
Med gradnjo je
treba plodno zemljo odstraniti in ustrezno deponirati. Vse dovozne poti
do kmetijskih zemljišč je treba po opravljenih delih vzpostaviti v
prvotno stanje, prekinjene poti pa nadomestiti z novim potekom tras. |
|
28. člen |
|
(varstvo voda) |
|
(1) Med gradnjo je
treba preprečiti izlitje in spiranje goriv, maziv in drugih strupenih
snovi v površinske vode in podtalnico. Gradnja naj poteka v suhem
vremenu oziroma v obdobju, v katerem je pričakovati manj padavin. |
(2) Izvesti je
treba vse tehnične ukrepe za preprečevanje onesnaženja podtalnice, vse
objekte in naprave, ki so temu namenjene je treba redno čistiti in
vzdrževati. Zaščitni ukrepi se predvidijo v fazi pridobivanja dovoljenj
za gradnjo. |
|
29. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
(1) Območje OPPN se
razvršča v stanovanjsko območje, kjer velja III. stopnja varstva pred
hrupom. |
(2) Med gradnjo je
treba upoštevati ukrepe za preprečevanje prekomerne obremenitve okolja s
hrupom. |
(3) Vsi gradbeni
stroji in naprave morajo biti tehnično brezhibni in morajo ustrezati
normam glede dovoljenih ravni zvočne moči, v skladu s pravilnikom o
emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem. |
(4) Upoštevati je
treba časovno omejitev za izvajanje gradbenih del, skladno z uredbo o
hrupu v naravnem in življenjskem okolju, gradbišče je potrebno zaščititi
s primerno visoko ograjo, ki bo dušila hrup delovnih strojev. |
|
30. člen |
|
(varstvo vidne krajine) |
|
(1) Območje OPPN je
del vizualno visoko kakovostne kulturne krajine, z jasno izraženo
identiteto. Krajinsko strukturo opredeljuje relief (naravni in delno
terasiran), raba tal, gozdni rob, parcelacija, grmovne in drevesne
živice ter antropogeni gradniki (zlasti suhozidi, oporni zidovi in druge
kamnite zložbe). |
(2) Zasnova
naselbine v območju OPPN naj s svojo strukturo, razmerjem med grajenimi
volumni in odprtim prostorom upošteva krajinsko zgradbo in značilnosti
prostora. Zasnova naselja naj ne vnaša izrazitih dominant ali prostoru
tujih struktur. S svojo zasnovo in oblikovanjem naj ohranja ali celo
nadgrajuje identiteto širšega območja. |
(3) Gozdni rob na
slemenu naj se ohrani, višinsko umeščanje zgradb naj sledi reliefu,
krajinsko arhitekturni gradniki naj izhajajo iz lokalne kulturne in
naravne dediščine. |
|
IV. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARNOST PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
|
31. člen |
|
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
|
(1) Za zaščito pred
požarom je treba zagotoviti pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov, prometne
površine za intervencijska vozila in vire za zadostno oskrbo z vodo za
gašenje. |
(2) Zaselek Stane
je dostopen z lokalne ceste Dolenje–Planina. V okviru funkcionalnih
površin gradbenih parcel so zagotovljene ustrezne prometne in delovne
površine za intervencijska vozila ter za razvitje gasilske tehnike. |
(3) Zagotoviti je
treba potrebne odmike med objekti oziroma ustrezne gradbeno tehnične
rešitve objektov zaradi omejevanja širjenja ognja ob požaru. |
(4) Do vseh
načrtovanih objektov je zagotovljen dostop z intervencijskimi vozili. |
(5) Predvidena je
izgradnja vodovoda za potrebe požarne vode z ustreznim številom
nadzemnih hidrantov. Dovod vode naj zagotavlja vsaj 10 l/s. |
|
V. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
32. člen |
|
(etapnost izvedbe prostorske ureditve) |
|
(1) Opremljanje
stavbnega zemljišča oziroma izvedba javnega cestnega, vodovodnega,
kanalizacijskega in elektroenergetskega omrežja, je predvidena v prvi
fazi. |
(2) Gradnja
objektov na posameznih gradbenih parcelah se izvaja v naslednjih fazah,
odvisno od investicijskih zmožnosti posameznih investitorjev. |
(3) Pred začetkom
gradnje na območju OPPN se: |
– izdela načrt
gospodarske javne infrastrukture ter |
– izvede se
parcelacija za zagotovitev javnih površin in gradbenih parcel. |
|
VI. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH
REŠITEV |
|
33. člen |
|
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) |
|
(1) Dopustna so
odstopanja od zasnove gospodarske javne infrastrukture, če gre za
tehnične rešitve, ki so primernejše iz tehničnega ali okoljevarstvenega
vidika oziroma da načrtovana gradnja ni izvedljiva z zemljiško pravnih
vidikov. |
(2) Dopustna so
odstopanja od parcelacije med posameznimi parcelami in mejami. |
(3) Pri določanju
višinske kote objekta so dopustna odstopanja do ±50 cm pod pogojem, da
višinska kota pritličja objekta in dovoz ne vplivata na varnost cestnega
prometa. Dopustna so odstopanja od višinske regulacije terena v smislu
zagotavljanja bolj funkcionalne in gospodarnejše gradnje ter v smislu
prilagoditvam geomehanskim karakteristikam terena ±1,0 m. |
(4) Dopustna so
odstopanja preko gradbene linije v primeru: |
– gradbenih
elementov, kot so napušči, venci in deli stavbnega pohištva, ki ne
segajo več kot 1,0 m izven gradbene linije; |
– energetske ali
statične sanacije, ko se na obstoječo fasado doda nove fasadne plasti,
če ne segajo več kot 0,3 m izven obstoječe fasade oziroma gradbene
linije in ne ovirajo uporabe javnega prostora. |
(5) Vsa dopustna
odstopanja od načrtovanih rešitev, ki se nanašajo na vrste dopustnih
objektov na območju, so možna na podlagi soglasja pristojnega odbora
občinskega sveta. |
(6) Pri izvedbi
javne komunalne infrastrukture za odvajanje odpadnih voda (meteorne,
komunalne vode) ni dovoljenih odstopanj. Individualno odvajanje odpadnih
voda znotraj posameznih enot ni dovoljeno. |
|
VII. ROKI ZA IZVEDBO PROSTORSKE UREDITVE |
|
34. člen |
|
(roki za izvedbo prostorske ureditve) |
|
(1) Gradbena
dovoljenja za gradnjo gospodarske javne infrastrukture za potrebe
opremljanja zemljišč za gradnjo v območju OPPN se lahko začnejo izdajati
z dnem uveljavitve tega odloka. |
(2) Pred začetkom
izdaje gradbenih dovoljenj za gradnjo stanovanjskih stavb mora biti
izvedena parcelacija zemljišč, skladno z grafično prilogo št. 7: Načrt
parcelacije in izvedena gospodarska javna infrastruktura ter pridobljeno
gradbeno dovoljenje za gradnjo gospodarske javne infrastrukture za
potrebe opremljanja zemljišč za gradnjo. |
|
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV |
|
35. člen |
|
(organizacija gradbišč) |
|
(1) Gradbišče je
treba organizirati tako, da gradbiščna baza ni locirana v neposredni
bližini naselja ali drugih varovanih območij. Gradbišča je treba
zavarovati tako, da se zagotovi varnost in nemotena raba sosednjih
objektov in zemljišč. |
(2) Transportne
poti morajo potekati po obstoječih cestah in poteh, manipulativne
površine v času gradnje so lahko v ureditvenem območju in na zemljiščih,
ki nanj mejijo. |
(3) Med izvajanjem
del mora investitor zagotoviti spremljanje in nadzor stanja na
gradbišču. |
|
36. člen |
|
(dodatne obveznosti) |
|
Poleg obveznosti,
navedenih v predhodnih členih tega odloka, so obveznosti investitorjev
in izvajalcev še naslednje: |
– pred začetkom del
je treba pravočasno obvestiti upravljavce komunalnih, energetskih,
telekomunikacijskih objektov in naprav ter upravljavce prometne
infrastrukture, z njimi evidentirati obstoječe objekte in naprave ter
uskladiti vse posege v območje objektov in naprav in v njihove varovalne
pasove; |
– zagotoviti ali
nadomestiti je treba dostope in dovoze do obstoječih objektov in
zemljišč; |
– promet v času
gradnje mora biti organiziran tako, da ne bo prihajalo do zastojev; |
– zaradi varnosti
prometa je treba izkopne jarke označiti in zavarovati, še posebno v
nočnem času; |
– o vseh motnjah,
do katerih bi eventualno prišlo pri komunalni, energetski in
telekomunikacijski oskrbi, je treba pravočasno obvestiti pristojne
upravljavce in uporabnike; |
– v času gradnje je
treba zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na
gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo
zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih
škodljivih snovi, v primeru nezgode pa zagotoviti takojšnje ukrepanje za
to usposobljenih oseb; |
– objekte in
naprave je treba med gradnjo ustrezno zaščititi, po dokončani gradnji pa
eventualno nastale poškodbe sanirati; |
– po izgradnji je
treba na območjih gradbišč in začasnih deponij vzpostaviti prvotno
stanje; |
– v najkrajšem
možnem času je treba odpraviti vse morebitne negativne posledice in
poravnati vso škodo v prostoru, ki bi nastala zaradi izgradnje. |
|
IX. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI
OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
37. člen |
|
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti
občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
|
Po prenehanju
veljavnosti OPPN so na zgrajenih objektih dovoljena redna in
investicijska vzdrževalna dela ter dela v javno korist, dozidave,
nadzidave, rekonstrukcije, rušitve objektov ter novogradnje na mestu
porušenih objektov. |
|
X. NADZOR |
|
38. člen |
|
(nadzor) |
|
Nadzor nad
izvajanjem tega odloka opravljajo gradbeni inšpektorji. |
|
XI. KONČNE DOLOČBE |
|
39. člen |
|
OPPN je stalno na
vpogled na Občini Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina. |
|
40. člen |
|
Z dnem uveljavitve
tega odloka preneha veljati Odlok o občinskem podrobnem prostorskem
načrtu za območje zaselka Strane na Planini (Uradni list RS, št. 80/09). |
|
41. člen |
|
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 350-05/19-92 |
Ajdovščina, dne 16.
aprila 2021 |
|
Župan |
Občine Ajdovščina |
Tadej Beočanin |