Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), v povezavi z 61. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) ter 15. in 73. člena Statuta Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/2018), je Občinski svet Občine Ruše na 11. redni seji, dne 28. 9. 2020, sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA GRAMOZNICO V BEZENI

I.  Splošne določbe

1. člen

(predmet odloka)

(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za gramoznico v Bezeni, ki ga je izdelalo podjetje ARHENA, d.o.o., pod številko projekta AP 485-2017-OPPN, v Velenju, oktobru 2019 (v nadaljevanju: OPPN ali podrobni načrt).

(2) Podrobni načrt določa prostorske ureditve v skladu z usmeritvami Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ruše (MUV št. 26/10, MUV št. 7/11 - obvezna razlaga, Uradno glasilo slovenskih občin št. 38/12 - obvezna razlaga, Uradno glasilo slovenskih občin št. 7/13 - 1. spremembe in dopolnitve, Uradno glasilo slovenskih občin št. 5/15 - 3. obvezna razlaga; v nadaljevanju: OPN Občine Ruše).

2. člen

 (vsebina odloka)

Odlok določa območje urejanja s podrobnim načrtom (v nadaljevanju: območje urejanja), obseg in način pridobivanja gramoza in izvedbo biotehnične sanacije, umestitev objektov in ureditev v prostor v času pridobivanja gramoza, pogoje glede priključevanja na javno gospodarsko infrastrukturo in javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje naravne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, varstvo pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter pogoje po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.

3. člen

(vsebina podrobnega načrta)

Podrobni načrt sestavljajo:

·  opisi (obrazložitve);

·  grafični prikazi:

·  Izsek iz občinskega prostorskega načrta Občine Ruše (list 1);

·  Prikaz območja urejanja v širšem prostoru (list 2);

·  Prikaz območja urejanja na geodetskem načrtu (3);

·  Prikazi umestitve načrtovanih ureditev v prostor:

·  Situacija pridobivanja gramoza in ukrepov tehnične sanacije (list 4.1);

·  Ureditvena situacija po izvedeni tehnični sanaciji (list 4.2);

·  Značilni prerezi s prikazom odkopanih in zasutih površin (list 4.3);

·  Ureditvena situacija po zaključeni biotehnični sanaciji (list 4.4);

·  priloge:

·  izvleček iz OPN Občine Ruše (1);

·  prikaz stanja prostora (2);

·  strokovne podlage na katerih temeljijo rešitve (3);

·  smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora (4);

·  obrazložitev in utemeljitev podrobnega načrta (5);

·  povzetek za javnost (6);

·  izjava odgovornega vodje izdelave načrta (7).

II. Območje urejanja s podrobnim načrtom

4. člen

(meje območja urejanja in zemljiške parcele)

(1) Meje območja urejanja in enot urejanja prostora (v nadaljevanju tudi: EUP) znotraj območja urejanja so razvidne iz grafične priloge načrta, lista št. 3.

(2) EUP z oznako DD10 meri 24.709 m2, DD11 meri 7.164 m2, DD12 meri 31.961 m2. Skupna površina območja urejanja je 63.834 m2 oziroma 6.38 ha.

(3) DD10 vključuje parcele s številkami 343/1, 342/1 - del, 342/2, 338/1 - del in 338/4, DD11 vključuje parcele s št. 342/1 - del in 338/1 - del, DD12 pa parcele s št. 335/1 - del, 334/1 - del, 331/1, 330, 325 in 324, vse v katastrski občini Bistrica pri Rušah.

(4) Na robu a izven območja urejanja so zemljišča s parcelnimi številkami 350/1, 343/3, 339/1, 338/2 ter 319, vse v katastrski občini Bistrica pri Rušah, kjer so dopustni manjši posegi, vključeni v celovito sanacijo.

III.  Opis prostorske ureditve

5. člen

(prostorske ureditve v območju urejanja)

(1) Namenska raba območja urejanja je območje mineralnih surovin, površine nadzemnega pridobivalnega prostora.

(2) V območju EUP DD10 z obstoječimi objekti v funkciji pridobivanja in distribucije gramoza in DD11 je pridobivanje gramoza zaključeno. Koncesija je na večjem delu potekla. Za parcele št. 342/2 in 338/4, znotraj DD10, v skupni površini 4950 m2, je koncesija podeljena do 20.3.2023. Odkopavanja se bodo vršila le z namenom doseganja vodnogospodarskih, tehničnih in varnostnih zahtev oz. načrtovane končne oblike odkopanega prostora.

(3) Obsežnejše pridobivanje gramoza, proda in peska se bo odvijalo v DD12, pretežno na jugovzhodu in v manjšem obsegu na brežinah vzhodno, bolj v obsegu oziroma z namenom tehnične sanacije. Predvideva se izkop do 90.000 m3 gramoza.

(4) V DD11 se omogoča umeščanje naprave in ureditev za zbiranje, predelovanje nenevarnih gradbenih odpadkov na prevzemnem platoju. Predelovanje gradbenih odpadkov zajema drobljenje na premični napravi. Načrtuje se prevzem in predelava do največ 16.000 t oziroma do 8.000 m3 gradbenih odpadkov letno (beton, opeka, mešanica gradbenih materialov, bitumenske mešanice, zemljina in kamenje).

(5) Del inertnih gradbenih odpadkov, predvsem zemljina in kamenje, se uporabi za nasipavanja.

(6) Del predelanih inertnih gradbenih odpadkov se vrne v ponovno uporabo oziroma se predela v mobilni napravi za mešanje agregatov na lokaciji v DD10.

(7) V DD11 in DD10 je opredeljeno območje za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. To območje je sicer zamaknjeno od območja, predvidenega v OPN Občine Ruše, a primerljive površine. Z nasipavanjem se omogoči izvedbo dovolj globoke struge Kramarjevega potoka, od vstopa v območje urejanja, do pritoka Bezenskega potoka z desne strani ter naprej do zadnjega praga pred sotočjem z reko Dravo.

(8) Na celotnem območju urejanja so načrtovani ukrepi biotehnične sanacije že odkopanega prostora in prostora po zaključku načrtovane oziroma dopustne širitve. Tehnična sanacija je s pridobivanjem gramoza usklajeno ukrepanje: oblikovanje brežin, etažnih ravnic, dvig ravnic na zahtevane višine iznad višine podtalnice, zasip depresij in jam, ureditev struge Kramarjevega potoka z dotokom Bezenskega potoka ter iztoka v reko Dravo. Tehnična sanacija je tudi utrditev - asfaltiranje ali betoniranje povoznih površin, glavne dovozne ceste v območju, površin, namenjenih parkiranju in postavitvi mobilne drobilnice s pripadajočimi ureditvami. Načrtovani so sprotni ukrepi biološke sanacije v vseh treh EUP na določenih, v ta namen oblikovanih površinah: navoz zemljine in humusa, utrjevanje, zatravitev ter zasaditev z drevesi in grmovnicami.

IV.  Umestitev načrtovanih ureditev v prostor

6. člen

(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)

(1) Gramoznica oz. območje urejanja se nahaja severno od naselja Bezena ob reki Dravi. Iz središča naselja, od odcepa državne ceste, preko železniške proge in mimo tovarne Geberit, je 1,3 km do križanja s cesto iz smeri Ruš in 0,9 km od prehoda čez železniško progo oz. Tovarniške ceste, preko Dobrove. Od stičišča z makadamsko cesto do vhoda v območje gramoznice je 450 m po asfaltirani cesti.

(2) Na jugu je od vzhoda proti zahodu več enot urejanja prostora. Najbližja, v oddaljenosti najmanj 30 m od EUP DD12, je RU81. RU80 je oddaljena najmanj 100 m. Najbliže bivalne enote v Dobrovi, v RU79, so oddaljene najmanj 400 m. Najbližje odkopavanju v DD10 je območje razpršene poselitve z gospodarskim objektom, ki je oddaljeno najmanj 85 m.

(3) Severovzhodno oz. severno je med gramoznico oz. območjem urejanja z OPPN in Dravo v dolžini okoli 2000 m nasip širine 30m in višine do +280,00 m nmv.

(4) V območje urejanja sega meja priobalnega zemljišča reke Drave, ki znaša 40 m od zgornjega roba nasipa.

(5) Ob južnem robu EUP DD10 vodita 2 visokonapetostna daljnovoda. Vzporedno, nekoliko severneje prečita DD10 2 srednjenapetostna daljnovoda. Južno od območja urejanja pa potekata 2 srednjenapetostna kabla, ki se obrneta proti severu in potekata zahodno od meje urejanja z OPPN do reke Drave. Posegi pri urejanju hudourniške struge v varovalnem pasu visoko in srednje napetostnih vodov ter nizkonapetostnega priključka so mogoči le ob pogojih in s soglasjem njihovih upravljavcev.

7. člen

(pogoji in usmeritve za pripravljalna dela)

(1) Pripravljalna dela za nadaljevanje odkopavanja v EUP DD12 zajemajo odstranitev grmičevja in  vrhnje plasti zemlje - humusa, deponiranega pred leti na južnem delu DD12, deponiranje znotraj območja urejanja na pripravljenih ravnicah ter polaganje z utrjevanjem na tehnično pripravljene površine za ozelenitev oziroma zasaditev.

(2) V DD10 in DD11 zajemajo pripravljalna dela izkope in oblikovanje dovozov oziroma dostopov do EUP12 ter gradnjo vodnogospodarskih objektov, vključno z zasipavanji.

(3) Poseganje v gozd izven območja gramoznice ali onemogočanje dostopa na sosednja gozdna zemljišča ni dovoljeno.

8. člen

(usmeritve za vodnogospodarske ureditve)

(1)  Višinske kote podzemne vode - podtalnice v območju urejanja so podane v elaboratu št. 1133-A/18, izdelanem v podjetju Higra, d.o.o. Pod Pohorjem 37, 2000 Maribor, v Mariboru, v juliju 2018. Pri tehnični sanaciji oziroma vodenju in oblikovanju struge Kramarjevega potoka po območju urejanja do iztoka v reko Dravo se upoštevajo strokovne podlage z naslovom Ureditev Kramarjevega in Bezenskega potoka na območju gramoznice v Bezeni, št. elaborata 1133-B/18, izdelane v podjetju Higra, d.o.o., Pod Pohorjem 37, 2000 Maribor, v Mariboru, julija 2018. Oba elaborata sta prilogi podrobnega načrta.

(2) Zemeljska dela, izkopavanja v brežino ali strugo je treba tehnično izpeljati tako, da se v čim večji možni meri zmanjša vpliv kaljenja vode. Dela naj se izvajajo tako, da ne bo prišlo do ponovnih poseganj na istih lokacijah. Z gradbenimi stroji se posega v vodni prostor le kolikor je to nujno potrebno.

(3) Posegi oz. tehnologije izvedbe del na priključevanju Kramarjevega potoka oz. zatoka se izvajajo v sodelovanju z nadzornimi službami Dravskih elektrarn.

9. člen

(pogoji in usmeritve za pridobivanje gramoza)

(1) Izkoriščanje in izvajanje del pri izkoriščanju gramoza oziroma proda in peska se bo v jugovzhodnem delu EUP DD12, v površini okoli 13.000 m2, odvijalo podobno kot doslej. Odkopavalo se bo v etažah višine do 8 m, z delovnim naklonom do 60º. Na delih zaključnega oblikovanja bodo ti nakloni tudi manjši. Spodnja, osnovna delovna etaža za odkopavanje je na koti +270 m nadmorske višine, oz. najmanj 2 m nad nivojem podtalnice. Potekalo bo od vrha navzdol in ob straneh takoj, ko bodo etaže izkoriščene in bo dosežen končni naklon brežine. Izhodiščna kota podzemne vode - podtalnice za načrtovanje nivelete odkopavanja gramoza je  267,00 m nmv.

(2) Odkopavanje se bo vršilo z bagrom ali nakladalcem, prerivanjem z buldožerjem, nato pa drobljenjem in sejanjem s premično drobilno napravo in sortiranjem ter nakladanjem na kamione za odvoz.

(3) Podrobneje se način, obseg in metode odkopavanja določijo v načrtu odkopavanja, izdelanim v skladu z veljavno zakonodajo.

10. člen

(usmeritve za zasipavanja)

(1) V podrobnem načrtu so določena območja obsežnejšega nasipavanja oziroma doseganja načrtovanih višinskih kot.

(2) Zaradi morebitnega stika s podtalnico se za zasipavanja uporabljajo le nesporno čisti gradbeni materiali in zemljine.

11. člen

(pogoji in usmeritve za biotehnično sanacijo)

(1) Biotehnična sanacija kot stabilizacija površin se izvaja najprej na robnih območjih, pretežno brežinah v EUP DD10 in na delih v DD11.

(2) Brežine dokončno odkopanih površin se poravnajo kjer je to potrebno in sanirajo s humusom, zasadijo z drevjem in grmičevjem ter zasejejo s travnimi mešanicami, na mestih tudi začasno, za ustvarjanje travnate ruše.

(3) Delovna etaža predvidenega odkopavanja v DD12 na koti +270 m nmv je zasnovana tudi kot dostopna in obhodna pot.

(4) Na vzhodni strani zaključuje gozd dovozna pot po robu in izven območja urejanja. Odstrani oziroma uporabi se odkrivka, ki prekriva osrednjo odkopno polje južni strani.

(5) Po zaključenih odkopih in utrditvi brežin se postopno pogozdi brežine in del ravnih površin na jugozahodni strani, na etaži na koti +270 m nmv, v približno enaki površini kot je znašala površina pred leti odstranjenega gozda v DD12.

(6) Sanacija kot sonaravno oblikovanje s čim več zasaditvami brežin se bo izvajala skladno s krajinsko ureditvenim načrtom oziroma projektom sanacije in rekultivacije, ki mora biti rokovno zavezujoč.

(7) V načrtu se podrobno določi način pogozditve in to le z ustreznimi avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. Gostota drevesnih vrst naj bo najmanj 1500 do 2000 osebkov/ha. Pas gozda oz. gozdnega drevja mora biti po sanaciji širok najmanj 15 m. Na zunanjem robu naj bodo grmovne vrste. Med Dravo in gramoznico naj se, v sodelovanju z nadzornimi službami Dravskih elektrarn, obnovi oziroma razširi pas drevja in grmovja v širini vsaj 20 m.

(8) Na površine, namenjene pogozditvi, se narine humus v minimalni debelini 30 cm.

(9) K načrtu je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove.

12. člen

(pogoji in usmeritve za postavitev objektov, naprav in ureditev)

(1) Na celotnem območju urejanja je dovoljena gradnja vodnogospodarskih ureditev za potrebe zbiranja in vodenja padavinskih voda preko območja urejanja v reko Dravo.

(2) V EUP DD12 postavljanje novih objektov in ureditev za pridobivanje, predelavo in distribucijo gramoza ni mogoče in ni dovoljeno. V DD10 in DD11 pa je dovoljeno le postavljanje objektov oziroma naprav, s katerimi se posodablja oz. izboljšuje obstoječa tehnologija pridobivanja, predelave in distribucije gramoza ter sprejema in predelave nenevarnih gradbenih odpadkov.

(3) V DD10 in DD11 je za potrebe predelave gradbenih odpadkov - drobljenja - dovoljena gradnja ploščadi z boksi s pregradami.

(4) Objekti in naprave morajo biti odmaknjeni med sabo v skladu s tehničnimi predpisi.

(5) Pri umestitvah novih objektov oz. naprav in ureditev je upoštevan priobalni pas reke Drave širine 40 m. Javno dostopne površine so obstoječe dovozne oziroma povozne površine v priobalnem pasu.

(6) Velikost objektov oziroma naprav, tlorise in višino določajo tehnične zahteve. Grajeni deli objektov so lahko visoki eno delovno etažo. Oblikovanje izhaja iz funkcionalnih, tehničnih oziroma tehnoloških zahtev in prostorskih značilnosti. Barve naj bodo nevsiljive.

(7) Ceste, manipulativne površine in deponije znotraj DD10 in DD11 se lahko na delih asfaltirajo. Površina namenjena gradbeni, to je pretežno mobilni mehanizaciji in postavitvi drobilnega stroja mora biti opremljena z lovilcem olj zaradi mogočega izcejanja oziroma razlitja olj.

(8) V vseh EUP znotraj območja se lahko urejajo začasne poti za transport delovne mehanizacije in odkopanega gramoza ter navozi nasutja oziroma materialov za potrebe biotehnične sanacije.

(9) Za vodnogospodarske objekte ni omejitev glede odmikov.

(10) Pridobivanju gramoza kompatibilne dejavnosti znotraj pridobivalnega prostora kot so vnos, drobljenje in predelava inertnih gradbenih odpadkov, so mogoče le na mobilnih napravah in v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.

13. člen

(pogoji in usmeritve za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov)

(1) Na celotnem območju urejanja se dovoli gradnja oziroma postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov po Uredbi o razvrščanju objektov kot so servisna dovozna pot, ograja, ki ne ovira pretoka visokih voda, pešpot, vodno zajetje in objekt za akumulacijo, vodnogospodarski objekti in ureditve, pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.

(2) V EUP DD10 se izven priobalnega zemljišča dovoli še gradnja oziroma postavitev objektov kot so majhna stavba, podporni zid, mala komunalna čistilna naprava, rezervoar, priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture, manipulacijske površine oz. deponija in parkirišče.

(3) V DD11 se dovoli gradnja delovnega platoja s pregradami za potrebe predelave gradbenih odpadkov in priključka na kanalizacijo padavinskih voda s pripadajočimi ureditvami zadrževanja in čiščenja padavinskih voda.

(4) Nezahtevni in enostavni objekti ter ureditve se lahko postavljajo do 1,5 m od parcelne meje. Manjši odmiki so dopustni v kolikor se strinja lastnik sosednje nepremičnine.

14. člen

(pogoji in usmeritve za rekonstrukcijo, prestavitev in odstranitev objektov in naprav)

(1) Na obstoječih objektih in napravah, ki se nahajajo na priobalnem zemljišču so dopustna vzdrževanja in rekonstrukcije, ki ne spreminjajo namembnosti in velikosti.

(2) Objekt  oz. naprava za mešanje agregatov se lahko prestavi izven priobalnega pasu na za to določeno območje.

(3) Upravno-nadzorni objekt s tehtnico in skladišče ter naprava za mešanje agregatov se po zaključku odkopavanja oziroma biotehnične sanacije odstranijo.

V.  Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

15. člen

(ceste in mirujoči promet)

Nadzorovani vstop in odvoz gramoza v območje je po dovozni cesti v EUP DD10 iz zahoda. V enoti se lahko urejajo površine namenjene parkiranju zaposlenih in obiskovalcev ter transportni in delovni mehanizaciji.

16. člen

(komunalna infrastruktura)

(1) Območje je priključeno na javno vodovodno omrežje z zaključnim jaškom v EUP DD10. Nova priključevanja oziroma povečanje porabe se ne načrtujejo.

(2) Komunalne odpadne vode iz upravno nadzornega objekta so odvajane v triprekatno greznico na praznjenje, ki se preuredi ali nadomesti z malo komunalno čistilno napravo z izpustom očiščenih vod v obstoječi kanal padavinskih vod, ki je speljan v reko Dravo ali pa se nadomesti z novo na lokaciji izven priobalnega območja.

(3) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih in komunalnih voda mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne vode in uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

(4) Odvajanje padavinskih voda je treba predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok v vodotoke.

(5) Odvajanje padavinskih odpadnih vod z manipulativnih površin, parkirišč in ploščadi za zbiranje inertnih odpadkov je treba načrtovati preko ustrezno dimenzioniranega standardiziranega lovilca olj in usedalnika. V primeru tlakovanja ali uporabe gramoza je treba pod povoznim materialom predvideti folijo ali drug primeren vodo nepropustni material, ki bo odpadne padavinske vode odvajal v smeri lovilca olj in usedalnika.

(6) Projektni dokumentaciji za pridobitev mnenja za projektne rešitve oziroma vodnega soglasja bo treba priložiti soglasje pristojnega podjetja oziroma lokalne skupnosti glede odvajanja komunalnih in padavinskih vod.

17. člen

(energetska infrastruktura)

(1) Območje EUP DD10 je priključeno na javno omrežje nizke napetosti. Elektro omarica je izven območja urejanja, v DD10 pa je omarica s stikalom. Priključevanje novih objektov ni predvideno.

(2) Objekti bodo ogrevani in prezračevani oziroma hlajeni samostojno, vsak zase.

18. člen

(odstranjevanje odpadkov)

(1) Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih na odjemnem mestu znotraj območja urejanja, kjer jih prevzema pooblaščeni izvajalec javne službe.

(2) Za posebne ali nevarne odpadke, ki jih je potrebno v skladu z veljavnimi predpisi zbirati ločeno do oddaje pooblaščeni organizaciji, se znotraj območja urejanja zagotavlja ustrezno urejen in zavarovan prostor.

VI.  Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje naravne in kulturne dediščine

19. člen

(ohranjanje naravne dediščine)

(1) Večji del območja urejanja se nahaja v ekološko pomembnem območju Zgornja Drava in z izjemo 50m širine zahodnega dela EUP DD10 tudi v posebnem varstvenem območju Natura 2000, najpomembnejšem območju za vodne ptice v Sloveniji. Območje urejanja je v območju naravne vrednote lokalnega pomena Mariborsko jezero.

(2) Načrtovanje in dela na vodnih zemljiščih in v priobalnem pasu naj se izvedejo kot sonaravno urejanje voda in tako, da se ohranja celovitost vodnega in obvodnega sveta. Odvzem gramoza, proda, peska se izvaja na način, da se bistveno ne spreminjajo življenjske razmere za vodne in obvodne živali.

(3) Posek dreves in grmovja se naj ne izvaja v času gnezditvene sezone ptic, to je od sredine marca do sredine junija.

(4) Na primernem drevju se postavijo duplaste in špranjaste netopirnice. Kot sekundarni biotop za ogrožene dvoživke se oblikuje plitva mlaka. Natančno lokacijo in ukrepe določijo pristojne strokovne službe.

(5) Dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim, se mora načrtovati in opraviti izven drstnih dob. Ohranjanje rib, vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti se zagotavlja tako, da se struge, obrežja in dna vodotokov ohranja v čim bolj naravnem stanju, da se ohranja obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in raznolikost vodotokov. Dela, ki vplivajo na kakovost vode in vodni režim se izvajajo v koordinaciji s pristojnim izvajalcem ribiškega upravljanja. 7 do 14 dni pred pričetkom del mora izvajalec o nameravanih delih obvestiti pristojno ribiško družino, ki zagotovi intervencijski odlov rib na območju načrtovanega posega oziroma v predelu z vplivi posega.

(6) Za posege v območja ohranjanja narave je potrebno pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe za varovanje narave.

20. člen

(ohranjanje kulturne dediščine)

Na območju urejanja in v neposredni okolici ni zavarovanih in varovanih objektov in območij kulturne dediščine.

VII.  Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov

21. člen

(zaščita tal)

(1) Pri vseh posegih znotraj in izven območja urejanja, ki so potrebni za izvedbo načrtovanih posegov je potrebno zagotoviti, da se stanje tal po dokončanju del povrne v začetno stanje oziroma se lahko le izboljša.

(2) Predvidena je odstranitev in premestitev še nerazgaljenega dela površja - humusa in jalovine, ki se odstranjuje in deponira selektivno.

(3) Vse razgaljene površine, ki so nastale kot posledica odkopavanj in drugih posegov, je potrebno po končanem odkopavanju z ustreznimi ukrepi zavarovati pred erozijo.

(4) Pri oblikovanju priobalnih zemljišč se lahko uporabljajo le nesporno čisti gradbeni materiali in zemljine.

22. člen

(zaščita voda)

(1) Vse predvidene ureditve in objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo morajo biti oddaljene od zgornjega roba brežine vodotoka Drave 40 m ter 5 m od zgornjega roba brežine novo urejene struge Kramarjevega in Bezenskega potoka.

(2) Z izvajanjem rudarske pravice se ne odpira ali povečuje vodnih površin podzemnih voda. Dno izkopa mora biti vsaj 2,0 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Odkopavanje mineralne surovine se lahko izvaja le do kote 270,00 m.

(3) Komunalne odpadne vode iz upravno-nadzornega objekta so speljane v triprekatno greznico. Greznica se preuredi v malo komunalno čistilno napravo ali pa se nadomesti z novo na lokaciji izven priobalnega območja.

(4) Padavinske vode s strešnih ter z utrjenih površin so oziroma bodo ustrezno očiščene in zadrževane speljane v obstoječi kanal padavinskih vod, ki je priključen na kanal po katerem so tekle vode Kramarjevega potoka v reko Dravo. Iztok v površinski odvodnik mora biti izveden tako, da ne sega v svetli profil odvodnika. V območju izpusta mora biti struga ustrezno zavarovana pred vodno erozijo.

(5) Pretakanje goriv in sprotno servisiranje se bo opravljalo le na pretakališču, opremljenim z lovilcem olj. Morebitno izlitje olj se takoj sanira z odstranitvijo onesnažene zemljine.

(6) Projektne rešitve odvajanja in čiščenja komunalnih in odvajanja padavinskih odpadnih voda morajo biti usklajene z veljavnimi predpisi.

(7) Vsi posegi, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v postopku pridobivanja ustreznega dovoljenja za posamezni poseg izda pristojni organ.

23. člen

(zaščita ozračja)

(1) V času odkopavanj in gradenj je potrebno upoštevati vse ukrepe za varstvo zraka. Pri odkopavanju in prevozu gramoza nastajajo le manjše količine prahu. Večje prašenje je mogoče ob odstranjevanju, premeščanju krovnih površin pri širitvah na jugovzhodu. S sprotnim vlaženjem sipkih materialov na kritičnih mestih se preprečuje prašenje okolice.

(2) Potrebno je upoštevati predpise o emisijah delovne mehanizacije in transportnih sredstev ter preprečevati raznašanje materiala z območja.

(3) Nevarni plini (strupeni in dušljivi) zaradi narave dela ne nastajajo v večjem obsegu. Obremenitev delovnih strojev povzroča onesnaževanje okolja v zakonsko dopustnih mejah.

(4) Vplivi na zrak v času odkopavanja v gramoznici in predelave gradbenih odpadkov bodo majhni, po zaključeni sanaciji pa jih ne bo.

24. člen

(zaščita pred hrupom)

(1) Območje urejanja uvrščamo v IV. območje varstva pred hrupom.

(2) Z ustreznim tehničnim stanjem naprav in mehanizacije ter delovnim procesom, omejenim na dnevni delovni čas, oziroma do 18 ure, se preprečujejo prekomerne polucije hrupa v okolje.

(3) Vplivi hrupa na okolje bodo zmerni ob upoštevanju ukrepov za njihovo umiljenje pa majhni, oziroma ne bodo presegali mejnih dovoljenih vrednosti za dnevno raven hrupa pri najbližjih naseljenih objektih.

(4) V območju niso dopustne dejavnosti, pri katerih se uporablja strelno orožje.

VIII.  Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

25. člen

(ukrepi za obrambo)

Na območju urejanja niso predvideni ukrepi za obrambo.

26. člen

(ukrepi za varstvo pred naravnimi nesrečah)

(1) Načrtovani ukrepi urejanja struge preko odkopanega območja bodo, po združitvi Kramarjevega potoka s še tremi hudourniki, omogočali varno odtekanje visokih voda v reko Dravo.

(2) Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu s pogoji, ki veljajo za območje s potresno nevarnostjo VII. in VIII. stopnje po MSC lestvici.

(3) Potencialne plazovite površine so strme brežine v enoti DD10, ob vtoku Kramarjevega potoka v območje urejanja, vzdolž jugozahodnega roba odkopa. Predvidena je njihova sanacija z zmanjšanjem naklona z odkopom in nasipavanjem spodnje ravni.

(4) Zaradi dejavnosti v objektih ne obstaja možnost razlitja nevarnih snovi. Zaradi nevarnosti razlitja nevarnih snovi na zunanjih površinah je potrebno temu primerno načrtovati ureditve.

27. člen

(ukrepi za varstvo pred požarom)

(1) Upoštevati je potrebno požarno ogroženost grajenega in naravnega okolja. V bližini ni grajenih objektov. Južno oz. jugozahodno vodijo ob robu območja urejanja daljnovodi visoke in srednje napetosti. Gozd sega do roba območja na vzhodni strani. Na zahodni strani so kmetijske površine.

(2) Zagotoviti je potrebno ustrezne odmike med objekti in napravami. Ustrezno dimenzionirana dovozna cesta omogoča intervencijo in evakuacijo. Drugi ukrepi so tehnične narave.

(3) Hidrantnega omrežja v območju ni. Najbližja požarna voda je na voljo v reki Dravi, v oddaljenosti cca 150 m, dostopna z dovozne ceste in po načrtovanem sotočju.

IX.  Etapnost izvedbe prostorske ureditve

28. člen

(zaporedje izvajanja del)

(1) Etapnost izvedbe načrtovanih ureditev in objektov je odvisna od razvojnih in tehnoloških potreb.

(2) Vse objekte in naprave ter infrastrukturo, ki ni v skladu z zahtevami OPPN, mora koncesionar odstraniti iz območja urejanja v letu dni po izdaji odločbe o izbrisu pridobivalnega prostora iz Rudarske knjige.

(3) Tehnična sanacija in odstranitev objektov in naprav se zaključi v letu dni po prenehanju dovoljenja oziroma koncesije za odkopavanje.

X.  Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev

29. člen

(velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev)

(1) Dopustna so strokovno utemeljena odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, s katerimi se bistveno ne spreminjajo zasnovane rešitve in se ne poslabšajo prostorske ter okoljske razmere v območju podrobnega načrta in okolici.

XI.  Prenehanje veljavnosti podrobnega načrta

30. člen

(prenehanje veljavnosti podrobnega načrta)

Prenehanje veljavnosti podrobnega načrta je mogoče le na podlagi prenehanje veljavnosti tega odloka in nadomestitve z novim prostorskim izvedbenim aktom v skladu z določbami odloka o OPN Občine Ruše.

XII.  Končne določbe

31. člen

(prenehanje veljavnosti določb občinskega prostorskega načrta za območje podrobnega načrta)

(1) S sprejetjem tega odloka prenehajo za območje urejanja veljati določbe 22. člena odloka o OPN Občine Ruše.

(2) Rudarski oz. pridobivalni prostor po Zakonu o rudarstvu (ZRud-1, Ur list RS, št. 14/2014) ostane do izbrisa iz rudarske knjige, ko bo koncesionar izpolnil vse obveznosti glede izkoriščanja in sanacije prostora, kakor je predvideno v rudarskem projektu in v izdelanem projektu izvedenih del ter na osnovi zahteve oz. vloge za opustitev. Odločbo o opustitvi in izbrisu izda pristojno ministrstvo, ki je izdalo koncesijsko pogodbo.

(3) Prihodnja raba območja urejanja s podrobnim načrtom se po zaključku odkopavanja in najkasneje  po izvedeni biotehnični sanaciji določi z OPN Občine Ruše. V skladu z določbami veljavnega OPN Občine Ruše in posledično zasnovano biotehnično sanacijo se območje urejanja prednostno namenja turističnim in rekreativnim dejavnostim. Dejavnosti, pri katerih se uporablja strelno orožje, niso dopustne.

(4) Znotraj območja urejanja s podrobnim načrtom je opredeljeno območje za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Po zaključku odkopavanja in izvedeni tehnični sanaciji se, ob drugačni namenski rabi, območje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami določi na novi lokaciji znotraj obravnavanega območja.

32. člen

(vpogled)

Podrobni načrt je na vpogled na sedežu Občine Ruše.

33. člen

(nadzor nad izvajanjem odloka)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe Republike Slovenije in druge pristojne inšpekcijske službe.

33. člen

(mesto objave)

Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in prične veljati osmi dan po objavi.

Številka: 3505-4/2017-111

Datum: 28. 9. 2020