Na podlagi 16. člena
Statuta Občine Borovnica
(Uradni list RS, št. 6/08) je Občinski svet Občine Borovnica na 12.
redni seji dne 13. 3. 2008 sprejel |
P O S L O V N I K |
Občinskega sveta
Občine Borovnica |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
Ta poslovnik ureja
organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu:
svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov in članic sveta
(v nadaljnjem besedilu: člani sveta). |
2. člen |
Določbe tega
poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles
sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s
tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko
pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
3. člen |
Delo sveta in
njegovih delovnih teles je javno. |
Javnost dela se lahko
omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov,
dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom,
drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali
zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna
tajnost. |
Način zagotavljanja
javnosti dela in način omejitve javnosti dela sveta in njegovih delovnih
teles določa ta poslovnik. |
4. člen |
Svet dela na rednih,
izrednih in dopisnih sejah. V posebnih primerih se lahko skliče
slavnostna ali žalna seja. |
Redne seje se
sklicujejo najmanj osemkrat na leto. |
Izredne seje se
sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na rokovne omejitve, ki
veljajo za redne seje. |
Dopisne seje se
sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko niso izpolnjeni
pogoji za sklic izredne seje. |
Slavnostne seje se
sklicujejo ob praznikih občine in drugih svečanih priložnostih.
|
Žalna seja se skliče
v primeru smrti občinskega funkcionarja (župan, svetnik), v primeru
smrti občana, ki je prejel najvišje občinsko priznanje častni občan
Občine Borovnica, ali v primeru tragičnih dogodkov in elementarnih
nesreč, katerih posledica je smrt večjega števila občanov. |
5. člen |
Svet predstavlja
župan oziroma županja (v nadaljnjem besedilu: župan), delovno telo sveta
pa predsednik oziroma predsednica delovnega telesa (v nadaljnjem
besedilu: predsednik). |
6. člen |
Svet uporablja žig
občine, ki je določen s statutom občine, v katerem je v notranjem krogu
ime občinskega organa “OBČINSKI SVET”. |
Svet uporablja žig na
vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na
dopisih. |
Žig sveta uporabljajo
v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. |
Žig sveta hrani in
skrbi za njegovo uporabo tajnik občine. |
II. KONSTITUIRANJE
SVETA |
7. člen |
Svet se konstituira
na prvi (konstitutivni) seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot
polovica mandatov članov sveta. |
Prvo sejo
novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan praviloma 20 dni po
izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot 10 dni po izvolitvi župana.
|
Zaradi priprave na
konstitutivno sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so
bili izvoljeni člani sveta. |
8. člen |
Obvezni dnevni red
konstitutivne seje je: |
1. Ugotovitev števila
navzočih novoizvoljenih članov. |
2. Poročilo Občinske
volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev župana. |
3. Imenovanje
mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga
potrditve mandatov članov sveta. |
4. Poročilo mandatne
komisije in potrditev mandatov svetnikov. |
5. Poročilo mandatne
komisije in odločanje o pritožbah kandidatov za župana. |
6. Imenovanje
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
O dnevnem redu
konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča. |
9. člen |
Prvo sejo
novoizvoljenega sveta vodi najstarejši član sveta oziroma član sveta, ki
ga na predlog najstarejšega svetnika določi svet. |
Na prvi seji svet
izmed navzočih članov sveta najprej imenuje tričlansko mandatno komisijo
za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov
članov sveta. Člane mandatne komisije lahko predlaga vsak član sveta.
Svet glasuje o predlogih po vrstnem redu kot so bili vloženi, dokler
niso imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne
odloča. |
Mandatna komisija na
podlagi poročila volilne komisije in potrdil o izvolitvi pregleda,
kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta, predlaga svetu
odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta ali
predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov članov
sveta. |
Če je vložena
pritožba kandidata ali predstavnika kandidata za župana, mandatna
komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi
župana pripravi poročilo o vsebini in upravičenosti pritožbe ter
predlaga svetu odločitev o posamezni pritožbi. |
10. člen |
Mandate svetnikov
potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o
pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih
pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
|
Svet odloči skupaj o
potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča
posebej. |
Svetnik, katerega
mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje
se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi
kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste.
|
Svet na podlagi
poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi
poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah
kandidatov za župana oziroma predstavnikov kandidatur. Če je za župana
izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana sveta, pa je
zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o pritožbi ne
sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za
župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta. |
11. člen |
Ko se svet
konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta, mandat
dotedanjim članom sveta pa preneha. |
Kolikor svet ni
sprejel pritožbe zoper mandat župana iz četrtega odstavka 10. člena,
prične novoizvoljenemu županu teči mandat, mandat dotedanjemu županu pa
preneha. |
S prenehanjem mandata
članov sveta preneha članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in
občasnih delovnih telesih sveta. |
12. člen |
Ko je svet
konstituiran, na konstitutivni seji ali najkasneje na prvi naslednji
seji izmed članov sveta imenuje komisijo za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. |
III. PRAVICE IN
DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA |
13. člen |
Pravice in dolžnosti
članov sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom.
|
Člani sveta imajo
pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih delovnih teles,
katerih člani so. Člani sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih
delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, prejemati
vabila in gradiva za seje, vendar brez pravice glasovanja. |
Član sveta ima
pravico: |
– predlagati svetu v
sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in
drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih
sprejme občinski svet na predlog župana, |
– predlagati svetu
obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti; |
– glasovati o
predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev sveta ter
predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
– sodelovati pri
oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov njegovih sej;
|
– predlagati
kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta in organov
javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali
soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima občina v skladu z
zakonom svoje predstavnike. |
Član sveta ima
dolžnost varovati podatke zaupne narave, za katere zve pri svojem delu,
in so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti,
opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij
uporabnikov proračunskih sredstev. |
Član sveta ima
pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v
skladu z zakonom in posebnim aktom sveta do dela plače za nepoklicno
opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. |
14. člen |
Član sveta ne more
biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal
v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
Član sveta nima
imunitete za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi
člana sveta, ter je zanje odškodninsko in kazensko odgovoren. |
15. člen |
Svetniške skupine, ki
jih oblikujejo člani sveta, izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali
več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu svetniku. |
16. člen |
Član sveta ima
pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave
obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v občinskem svetu in
njegovih delovnih telesih. |
Občinski organi iz
prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov sveta in
jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član sveta to posebej zahteva,
mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni
obliki. |
Član sveta ima
pravico županu ali tajniku občine postaviti vprašanje ter jima lahko da
pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov
iz njune pristojnosti. |
17. člen |
Član sveta zastavlja
vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno. |
Na vsaki redni seji
sveta mora biti na začetku seje predvidena posebna točka dnevnega reda
za vprašanja in pobude članov. |
Vprašanja oziroma
pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina
jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje
pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to opozori in člana sveta
pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
Ustno postavljeno
vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute, obrazložitev pobude pa ne več
kot 5 minut. |
Pisno postavljeno
vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je
naslovljeno. |
Pri obravnavi
vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan in tajnik
občine. Če sta župan ali tajnik občine zadržana, določita, kdo ju bo
nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude. |
Na seji se odgovarja
na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje ter na
ustna vprašanja, dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov sveta. Če
zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma
proučitev, lahko župan ali tajnik občine odgovorita na naslednji seji.
|
Župan ali tajnik
občine lahko na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno
morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva
vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom sveta s
sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. |
18. člen |
Če član sveta ni
zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva
dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu,
da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.
|
Če svet odloči, da bo
o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red
prve naslednje redne seje. |
19. člen |
Član sveta se je
dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je.
|
Če ne more priti na
sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o
razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa
najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne
more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji
odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče.
|
Članu sveta, ki se ne
udeleži seje sveta, ne pripada plačilo za nepoklicno opravljanje
funkcije. |
Če se član delovnega
telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v
koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga občinskemu
svetu njegovo razrešitev. |
IV. SEJE SVETA |
1. Sklicevanje sej,
predsedovanje in udeležba na seji |
20. člen |
Občinski svet dela in
odloča na sejah. |
Seje sveta sklicuje
župan. |
Župan sklicuje seje
sveta v skladu s programom dela sveta, na podlagi sklepa sveta in na
predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom občine, ter če to
zahtevajo okoliščine, mora pa jih sklicati najmanj osemkrat letno.
|
Župan lahko skliče
redno sejo sveta, preden je končana predhodno sklicana seja, svet pa
nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča prejšnje redne seje. |
21. člen |
Vabilo za redno sejo
sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom sveta najkasneje 7 dni
pred dnevom, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo,
ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Posamezno gradivo
se lahko pošlje tudi kasneje, če je vsebina gradiva nujno potrebna pri
odločanju o točki dnevnega reda. |
Vabilo za sejo sveta
se pošlje županu, podžupanu, predsedniku nadzornega odbora občine,
tajniku občine, vodjem političnih strank in list, zastopanih v svetu,
ter predstavnikom sredstev javnega obveščanja. |
Vabila iz prejšnjih
dveh odstavkov se pošljejo po pošti v fizični obliki na papirju. Če tako
s pisno izjavo naroči prejemnik, pa lahko tudi na disketi, zgoščenki,
drugem podobnem nosilcu podatkov ali po elektronski pošti. |
22. člen |
Izredna seja sveta se
skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev
za sklic redne seje, ali na zahtevo 4 članov sveta. |
V zahtevi članov
sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic.
Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski
svet odloča. Če člani sveta ne razpolagajo z gradivom, pa mora zahteva
vsebovati navodilo županu in občinski upravi, katero gradivo naj se za
sejo pripravi. |
Izredno sejo sveta
skliče župan. Če izredna seja sveta, ki so jo zahtevali člani sveta, ni
sklicana v roku sedem dni od predložitve pisne obrazložene zahteve za
sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skličejo člani sveta, ki
so sklic zahtevali oziroma njihov pooblaščeni predstavnik. V tem primeru
lahko sejo vodi član sveta, ki ga določijo člani, ki so sklic izredne
seje zahtevali. |
Vabilo za izredno
sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta najkasneje tri dni
pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu z 21. členom tega poslovnika in se
objavi na spletni strani občine. |
Če razmere terjajo
drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem roku, ki je
potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko
udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji,
na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Občinski svet
pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi
utemeljenost razlogov za sklic. Če občinski svet ugotovi, da ni bilo
razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v
skladu s tem poslovnikom. |
23. člen |
Dopisna seja se lahko
opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje sveta. Na dopisni seji ni
mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu občine, o splošnih
aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in
druge dajatve ter o zadevah, iz katerih izhajajo finančne obveznosti
občine. Dopisna seja se opravi na podlagi vabila, vročenega osebno v
fizični ali elektronski obliki, s priloženim gradivom ter predlogom
sklepa, ki naj se sprejme z osebnim telefonskim glasovanjem ali
glasovanjem po elektronski pošti. Glede na način izvedbe dopisne seje
mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen datum in čas
trajanja seje, to je do katere ure se šteje trajanje seje). |
Dopisna seja je
sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta, od katerih jih je
osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so osebno
vročitev potrdili člani, ki so glasovali. |
Predlog sklepa, ki je
predložen na dopisno sejo, je sprejet, če so za sklep glasovali vsi
svetniki, ki so do roka oddali svoj glas. Če je kateri izmed svetnikov
glasoval proti sklepu, se opravi izredna seja sveta ali pa se točka
uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
O dopisni seji se
vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom,
vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta oziroma
ugotovitev, koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev zapisnika
dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
24. člen |
Na slavnostni seji
občinski svet ne sprejema sklepov, program seje je namenjen obeležitvi
dogodka, zaradi katerega je seja sklicana. Za slavnostno sejo se ne
ugotavlja prisotnosti članov občinskega sveta. O seji se naredi
zapisnik, ki ga prejmejo člani občinskega sveta s prvim sklicem redne
seje po slavnostni seji. Zapisnik se ne potrjuje. Zapisnik mora
vsebovati seznam prisotnih članov, udeležbo drugih vabljenih na sejo,
program seje. Na slavnostni seji se lahko podelijo tudi občinska
priznanja. |
25. člen |
Na žalni seji
občinski svet ne sprejema sklepov, program seje je namenjen obeležitvi
dogodka, zaradi katerega je seja sklicana. Za žalno sejo se ne ugotavlja
prisotnosti članov občinskega sveta. O seji se naredi zapisnik, ki ga
prejmejo člani občinskega sveta s prvim sklicem redne seje po slavnostni
seji. Zapisnik se ne potrjuje. Zapisnik mora vsebovati seznam prisotnih
članov, udeležbo drugih vabljenih na sejo, program seje. |
26. člen |
Na seje sveta se
vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan
oziroma tajnik občine. |
Vabilo se pošlje tudi
vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red seje, potrebna. |
27. člen |
Predlog dnevnega reda
seje sveta pripravi župan. |
Predlog dnevnega reda
lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo pravico zahtevati sklic seje
sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko predlaga posamezen član sveta
ali svetniška skupina. |
V predlog dnevnega
reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so
izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
Na dnevni red ni
mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z enako ali
podobno vsebino. |
Na dnevni red se
prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.
|
O sprejemu dnevnega
reda odloča svet na začetku seje. |
Svet ne more
odločiti, da se v dnevi red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo
predloženo gradivo oziroma, h katerim ni dal svojega mnenja ali ni
zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, če gradiva ni
obravnavalo pristojno delovno telo, razen v primerih, ko delovno telo še
ni bilo ustanovljeno, pa je obravnava nujna, ali če svet odloči drugače. |
28. člen |
Sejo sveta vodi
župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana ali drugega
člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
Če nastopijo razlogi,
zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje,
jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član
sveta. |
Izredno sejo sveta,
ki jo skličejo člani sveta, ker župan ni opravil sklica v skladu z
zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga pooblastijo člani
sveta, ki so sklic seje zahtevali. |
29. člen |
Seje sveta so javne.
|
Javnost seje se
zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega
obveščanja na sejah sveta. |
Predstavnike sredstev
javnega obveščanja v občini in občane se o seji obvesti z objavljenim
vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo. Objava se opravi vsaj tri
dni pred sejo na spletni strani občine ter na krajevno običajen način
(pisno vabilo in gradivo v krajevni knjižnici, pisno vabilo na oglasni
deski občine, gradivo na vpogled na občini). Sredstvom javnega
obveščanja se pošlje še obvestilo po elektronski pošti. |
Predsedujoči mora
poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja občinskega sveta
poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem dela
ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane
sveta. |
Predsedujoči lahko na
zahtevo predstavnika sredstev javnega obveščanja dopusti zvočno in
slikovno snemanje posameznih delov seje. |
O zahtevi občana za
snemanje posameznih delov seje odloči občinski svet. |
Če občan, ki spremlja
sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja, moti delo sveta, ga
predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela
sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
30. člen |
Župan predlaga svetu,
da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne
točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva podatkov, ki v
skladu z zakonom niso informacije javnega značaja. |
Svet v primeru
utemeljenih razlogov iz prvega odstavka tega člena s sklepom zapre sejo
za javnost. |
Kadar svet sklene, da
bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez
navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega
in članov sveta navzoč na seji. |
2. Potek seje |
31. člen |
Ko predsedujoči začne
sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je sporočil, da je zadržan
in se seje ne more udeležiti. |
Predsedujoči nato
ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo
je povabljen na sejo. |
Na začetku seje lahko
predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi
vprašanji. |
32. člen |
Preden svet določi
dnevni red seje, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje. |
Član sveta lahko da
pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno
spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev
zapisnika prejšnje seje odloči svet. |
Zapisnik se lahko
sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se
sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. |
33. člen |
Svet na začetku seje
določi dnevni red. |
Pri določanju
dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve
umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in
nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali
hitri postopek. |
Mandatne zadeve se
uvrstijo na dnevni red takoj za točko »potrditev zapisnika«.
|
Zadeve, za katere
tako predlaga župan, se brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega
reda. |
Predlogi za
razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po
sklicu seje in če je bilo članom sveta in županu vsaj en dan pred sejo
sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red.
O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.
|
Po sprejetih
posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da
predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
34. člen |
Posamezne točke
dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem) vrstnem redu.
|
Med sejo lahko svet
izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda, če
med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih je potrebno
posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na katero je
uvrščeno. Spremembo vrstnega reda obravnave je potrebno obrazložiti. |
35. člen |
Na začetku obravnave
vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan
oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev.
Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ deset minut, če ni s tem
poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj
dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
Če ni župan
predlagatelj, poda župan ali podžupan oziroma tajnik občine mnenje k
obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa sveta,
ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda
predsednika delovnega telesa lahko trajata največ po pet minut.
|
Potem dobijo besedo
člani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava
posameznega člana lahko traja največ pet minut. Svet lahko sklene, da
posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa,
vendar ne več kot deset minut. |
Razpravljavec lahko
praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi
vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti konkretna in se
nanašati na v napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko
predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute.
|
Ko je vrstni red
priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo
razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri minute. |
36. člen |
Razpravljavec sme
govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče
razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
Če se razpravljavec
ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči
opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma
nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem
besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez
razprave. |
37. člen |
Članu sveta, ki želi
govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da
predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
Nato poda
predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če
član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez
razprave. |
Če član zahteva
besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil navedbo, ki po njegovem
mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem
pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se
mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot
pet minut. |
38. člen |
Ko predsedujoči
ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni
točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge
za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda
prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
Predsedujoči lahko
med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora,
priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih,
pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči
določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
Predsedujoči prekine
delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna
posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene
svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna,
sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. |
39. člen |
Seje sveta se
sklicujejo najprej ob osemnajsti uri in morajo biti načrtovane tako, da
praviloma ne trajajo več kot štiri ure. |
Predsedujoči odredi
petnajstminutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela.
|
Odmor lahko
predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega člana ali
skupine članov sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi
priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev
ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja
največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru
posamezne točke največ dvakrat. |
Če kdo od
upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega
odstavka, odloči občinski svet ali se lahko odredi odmor ali pa se seja
prekine in nadaljuje drugič. |
40. člen |
Če svet o zadevi, ki
jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali
če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma
odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet
odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.
|
Ko so vse točke
dnevnega reda izčrpane, občinski svet konča sejo. |
3. Vzdrževanje reda
na seji |
41. člen |
Za red na seji skrbi
predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu
predsedujoči ne da besede. |
Predsedujoči skrbi,
da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red
ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
42. člen |
Za kršitev reda na
seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
– opomin,
|
– odvzem besede,
|
– odstranitev s seje
ali z dela seje. |
43. člen |
Opomin se lahko
izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku
v besedo, ali če na kak drug način krši red na seji. |
Odvzem besede se
lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe
tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje
red in določbe tega poslovnika. |
Odstranitev s seje
ali z dela seje se lahko izreče članu sveta oziroma govorniku, če kljub
opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo
sveta. |
Član sveta oziroma
govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje,
mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. V primeru odstranitve s
seje članu sveta plačilo za udeležbo na seji ne pripada. |
44. člen |
Predsedujoči lahko
odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak
drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem
onemogoča nemoten potek seje. |
Če je red hudo kršen,
lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. |
45. člen |
Če predsedujoči z
rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine. V tem
primeru predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
4. Odločanje |
46. člen |
Svet veljavno odloča,
če je na seji navzočih večina vseh članov sveta. |
Navzočnost se
ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku
nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. Navzočnost članov sveta
na začetku seje se ugotovi s podpisi članov na listi navzočnosti.
|
Za sklepčnost je
odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni sobi na način, kot
velja za glasovanje. Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak član
sveta ali predsedujoči kadarkoli. |
Kadar je za sprejem
odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno odloča, če je na
seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov sveta. |
47. člen |
Predlagana odločitev
je na sklepčni seji sveta sprejeta, če se je večina članov sveta, ki so
glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem oziroma, če je »ZA« sprejem
glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev določa zakon. |
48. člen |
Občinski svet
praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
S tajnim glasovanjem
lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi
oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali vsak
član sveta. |
49. člen |
Glasovanje se opravi
po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. Predsedujoči pred
vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo sklepa ali amandmaja.
|
Član sveta ima
pravico obrazložiti svoj glas razen, če ta poslovnik ne določa drugače.
Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat
in sme trajati največ dve minuti. |
K glasovanju pozove
predsedujoči člane sveta tako, da jim najprej predlaga, da se opredelijo
»ZA« sprejem predlagane odločitve, po zaključenem opredeljevanju za
sprejem odločitve pa še, da se opredelijo »PROTI« sprejemu predlagane
odločitve. Vsak član glasuje o isti odločitvi samo enkrat, razen če je
glasovanje v celoti ponovljeno. |
Predsedujoči po
vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. |
50. člen |
Javno glasovanje se
opravi z dvigom rok, z uporabo glasovalne naprave ali s poimenskim
izjavljanjem. |
Poimensko glasujejo
člani sveta, če svet tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj
štirih članov sveta. |
Člane se pozove k
poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov.
Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA« ali »PROTI«. O poimenskem
glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu sveta zapiše,
kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova odsotnost. Zaznamek je
sestavni del zapisnika seje. |
51. člen |
Tajno se glasuje z
glasovnicami. |
Tajno glasovanje vodi
in ugotavlja izide tri članska glasovalna komisija, ki jo vodi
predsedujoči. Dva člana določi občinski svet na predlog predsedujočega.
Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja
tajnik občine ali javni uslužbenec, ki ga določi tajnik. |
Za glasovanje se
natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta. Na glasovnicah
mora biti odtisnjen žig, ki ga uporablja občinski svet. |
Pred začetkom
glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
Komisija vroči
glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član je prejel
glasovnico. Glasuje se v prostoru, ki je določen za glasovanje in v
katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
Glasovnica vsebuje
predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev »ZA« in »PROTI«.
»ZA« je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, »PROTI«
pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA« ali besedo
»PROTI«. |
Glasovnica mora
vsebovati navodilo za glasovanje. |
Glasovnica za
imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če
jih je več, po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se
tako, da se obkroži zaporedno številko pred imenom in priimkom
kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih
številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba
imenovati. |
Ko član sveta izpolni
glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
52. člen |
Ko je glasovanje
končano, glasovalna komisija ugotovi izid glasovanja. |
Poročilo o izidu
glasovanja vsebuje podatke o: |
– datumu in številki
seje sveta, |
– predmetu
glasovanja, |
– sestavi glasovalne
komisije s podpisi njenih članov, |
– številu razdeljenih
glasovnic, |
– številu oddanih
glasovnic, |
– številu neveljavnih
glasovnic, |
– številu veljavnih
glasovnic, |
– številu glasov »ZA«
in število glasov »PROTI« oziroma pri glasovanju o kandidatih, o številu
glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
– ugotovitvi, da je
predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog ni izglasovan,
pri glasovanju o kandidatih pa, katerih kandidat je imenovan.
|
Predsedujoči takoj po
ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. |
53. člen |
Če član sveta
utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja,
se lahko glasovanje ponovi. |
O ponovitvi
glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja
poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega. O
isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat. Javnega poimenskega
glasovanja se ne ponavlja. |
5. Zapisnik seje
sveta |
54. člen |
O vsaki seji sveta se
piše zapisnik. |
Zapisnik obsega
glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o navzočnosti članov
sveta na seji in ob posameznem glasovanju, o odsotnosti članov sveta in
razlogih zanjo, o udeležbi vabljenih, predstavnikov javnosti in občanov
na seji, o sprejetem dnevnem redu, imenih razpravljavcev, predlogih
sklepov, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so
bili sprejeti, o vseh postopkovnih odločitvah predsedujočega in sveta
ter o stališčih statutarno pravne komisije o postopkovnih vprašanjih.
Zapisniku je treba predložiti original vabila in gradivo, ki je bilo
predloženo oziroma obravnavano na seji. |
55. člen |
Potek seje sveta se
snema na zvočni nosilec, ki se hrani še eno leto po preteku mandata
sveta v sejnem dosjeju skupaj z zapisnikom in gradivom s seje.
|
Član sveta ima na
podlagi pisne zahteve pravico pridobiti zvočni zapis seje na digitalnem
mediju. |
Zvočnega zapisa seje
ali dela seje, ki ni bila javna, ni mogoče pridobiti. |
56. člen |
Za zapisnik seje
sveta skrbi tajnik občine. Tajnik občine lahko za vodenje zapisnika seje
sveta pooblasti drugega javnega uslužbenca. |
Na vsaki redni seji
sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh
vmesnih izrednih oziroma dopisnih sej sveta. Vsak član sveta ima pravico
podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči občinski
svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne
spremembe. |
Sprejeti zapisnik
podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil in tajnik občine oziroma
pooblaščeni javni uslužbenec, ki je vodil zapisnik. |
Po sprejemu se
zapisnik objavi na spletnih straneh občine ter na krajevno običajen
način. |
Zapisnik nejavne seje
oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje
sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in ne objavlja. Člane
sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. |
57. člen |
Ravnanje z gradivom
sveta, ki je zaupne narave, določi svet s posebnim aktom. |
Izvirniki odlokov,
splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse gradivo sveta in
njegovih delovnih teles, se kot trajno gradivo hrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
58. člen |
Član sveta ima
pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove
funkcije. Vpogled odredi tajnik občine na podlagi pisne zahteve člana
sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi, se hranijo
pri gradivu, ki je bilo vpogledano. |
V primeru
dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v skladu z
zakonom in aktom sveta. |
6. Strokovna in
administrativno tehnična opravila za svet |
59. člen |
Za strokovno in
administrativno delo za občinski svet in za delovna telesa sveta je
odgovoren tajnik občine. |
Tajnik občine
organizira strokovno in tehnično pripravo gradiv za potrebe sveta in
določi javnega uslužbenca, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter
opravlja druga opravila potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih
delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v občinski
upravi določeno posebno delovno mesto. |
Za zapisnik sveta in
delovnih teles sveta skrbi tajnik občine. Tajnik občine lahko za vodenje
zapisnikov pooblasti druge javne uslužbence. |
7. Delovna telesa
sveta |
60. člen |
Občinski svet ima
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje
izmed svojih članov. |
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja ima 3 člane. |
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
|
– občinskemu svetu
predlaga kandidate za člane delovnih teles sveta, občinskih organov,
ravnateljev, direktorjev in predstavnikov ustanovitelja v organih javnih
zavodov, javnih agencij, javnih skladov in javnih podjetij, |
– opravlja naloge v
zvezi s preprečevanjem korupcije, |
– občinskemu svetu
ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji
v občini, ki so v pristojnosti sveta in v zvezi s predpisi občine, ki
urejajo pravice in obveznosti funkcionarjev, |
– opravlja naloge za
ugotavljanje nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno
dejavnostjo, |
– obravnava druga
vprašanja, ki ji jih določi občinski svet. |
Komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski svet praviloma na
konstitutivni seji po konstituiranju sveta, najkasneje pa na prvi
naslednji seji. |
61. člen |
Svet ustanovi stalne
ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Komisije in
odbori sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem
poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti
sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. |
Komisije in odbori
sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte
iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna
in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da
jih sprejme svet na predlog župana. |
62. člen |
Stalna delovna telesa
sveta, ustanovljena s statutom občine, so naslednji odbori in komisija:
|
– odbor za družbene
dejavnosti, |
– odbor za
gospodarstvo, kmetijstvo in turizem, |
– odbor za prostorsko
planiranje, gospodarjenje z nepremičninami in varstvo okolja,
|
– odbor za finance in
proračun, |
– komisija za
statutarno-pravna vprašanja. |
Odbori in komisije
obravnavajo vse predloge aktov in drugih odločitev iz svoje
pristojnosti. |
Obravnavo je odbor
dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana
redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti
županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k
predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka
obravnave predloga splošnega akta. |
63. člen |
Odbor za družbene
dejavnosti ima 5 članov. |
Odbor obravnava vse
predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju
negospodarstva in javnih služb družbenih dejavnosti, ki so občinskemu
svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu
svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
Odbor za družbene
dejavnosti lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge
akte iz njegove pristojnosti na področju negospodarstva in javnih služb
družbenih dejavnosti. |
64. člen |
Odbor za
gospodarstvo, kmetijstvo in turizem ima 5 članov. |
Odbor obravnava vse
predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju
gospodarstva (malega gospodarstva in obrti, kmetijstva, gostinstva in
turizma), ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih
svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve.
|
Odbor za
gospodarstvo, kmetijstvo in turizem lahko predlaga občinskemu svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju
dela. |
65. člen |
Odbor za prostorsko
planiranje, gospodarjenje z nepremičninami in varstvo okolja ima 5
članov. |
Odbor obravnava vse
predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju
planiranja, urejanja in gospodarjenja s prostorom in nepremičnim
premoženjem občine, varstva okolja in gospodarskih javnih služb, ki so
občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in
občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
Odbor za prostorsko
planiranje, gospodarjenje z nepremičninami in varstvo okolja lahko
predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove
pristojnosti na svojem področju dela. |
66. člen |
Odbor za finance in
proračun ima 5 članov. |
Odbor obravnava vse
predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju
financ in proračuna, ki so občinskemu svetu predlagani v obravnavo in
sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče
s predlogom odločitve. |
Odbor za finance in
proračun lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte
iz njegove pristojnosti na svojem področju dela, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme svet na predlog župana. |
67. člen |
Statutarno pravna
komisija sveta ima tri člane. |
Komisija obravnava
predlog statuta občine in poslovnika sveta in njunih sprememb oziroma
dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih občinski svet sprejema v
obliki predpisov. |
Komisija oblikuje
svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov
aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne
skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine. |
Komisija lahko
predlaga občinskemu svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta
občine in poslovnika sveta ter obvezno razlago določb splošnih aktov
občine. |
Med dvema sejama
sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči sveta, statutarno
pravna komisija razlaga poslovnik sveta. |
68. člen |
Občasna delovna
telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
69. člen |
Člane delovnih teles
imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih
občanov, če ta poslovnik ne določa drugače. |
Predsednika delovnega
telesa imenuje občinski svet izmed svojih članov. |
Prvo sejo delovnega
telesa skliče župan. |
Članstvo v delovnem
telesu sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z
delom v občinski upravi. |
70. člen |
Svet in župan lahko
ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega
delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge. |
71. člen |
Predsednik delovnega
telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo delovnega
telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja, stališča in
predloge v občinskem svetu. |
Seje delovnih teles
se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu sveta, na podlagi
dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana. |
Gradivo za sejo
delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri
dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih
primerih. |
Delovno telo dela na
sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na
seji navzoča večina njegovih članov, svoje odločitve – mnenja, stališča
in predloge pa sprejema z večino glasov navzočih članov. |
Glasovanje v delovnem
telesu je javno. |
Za delo delovnih
teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo
na delo občinskega sveta. |
72. člen |
Na sejo delovnega
telesa so praviloma vabljeni javni uslužbenci, ki so sodelovali pri
pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki jih določi
predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij,
zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z
obravnavano problematiko. |
V. AKTI SVETA |
1. Splošne določbe |
73. člen |
Občinski svet
sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte:
|
– poslovnik o delu
sveta, |
– proračun občine in
zaključni račun, |
– planske in razvojne
akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
– odloke,
|
– odredbe,
|
– pravilnike,
|
– navodila,
|
– sklepe.
|
Občinski svet
sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb
statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v
skladu z zakonom ali statutom občine. |
Vsebina splošnih
aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. |
74. člen |
Proračun občine in
zaključni račun, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu
ali tem statutu tako določeno, predlaga občinskemu svetu v sprejem
župan. |
Delovna telesa sveta
ter vsak član sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke
in druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov iz prvega odstavka.
|
Najmanj pet odstotkov
volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in statutom občine zahteva od
sveta sprejem ali razveljavitev splošnega akta. |
75. člen |
Akte, ki jih sprejema
občinski svet, podpisuje župan. |
Izvirnike aktov sveta
se pečati in shrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske
uprave. |
2. Postopek za
sprejem odloka |
76. člen |
Predlog odloka mora
vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
|
Uvod obsega razloge
za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno
finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka. Glede na
vsebino odloka mora biti uvodu priloženo tudi grafično ali kartografsko
gradivo. |
Če je predlagatelj
odloka delovno telo sveta ali član sveta, pošlje predlog odloka županu s
predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta. |
77. člen |
Predlagatelj določi
svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na
sejah sveta. |
Župan lahko sodeluje
v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar ni
predlagatelj. |
78. člen |
Predlog odloka se
pošlje članom sveta sedem dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na
kateri bo obravnavan. |
Občinski svet
razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
79. člen |
V prvi obravnavi
predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka
ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
|
Po končani obravnavi
občinski svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov sprejme
stališča in predloge o odloku. |
Če občinski svet
meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali, da odlok ni
potreben, ga s sklepom zavrne. |
Po končani prvi
obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga odloka. O predlogu
umika odloči občinski svet s sklepom. |
Če na predlog odloka
v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo
predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v
prvi obravnavi, lahko svet, na predlog predlagatelja, sprejme predlog
odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava predloga odloka
združita. |
80. člen |
Pred začetkom druge
obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo predloga odloka,
pri čemer na primeren način upošteva stališča in predloge iz prve
obravnave oziroma jih utemeljeno zavrne. |
81. člen |
V drugi obravnavi
razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka.
Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka,
glasuje o predlogu odloka v celoti. |
V drugi obravnavi
predloga odloka lahko člani sveta predlagajo spremembe in dopolnitve
naslova in členov predloga odloka v obliki amandmaja. |
Župan lahko predlaga
amandmaje, kadar ni sam predlagatelj odloka in amandmaje na amandmaje
članov sveta k vsakemu predlogu odloka. |
Amandma mora biti
predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni
pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog
odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri
lahko predlagajo amandma najmanj štirje člani sveta. |
Župan lahko predlaga
amandma na amandma članov sveta na sami seji, na kateri se odlok
obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno. |
Predlagatelj
amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali
dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
82. člen |
Amandma, člen odloka,
in odlok v celoti so sprejeti, če zanje na seji sveta glasuje večina
članov sveta, ki so se opredelili. |
O vsakem amandmaju se
glasuje posebej. |
83. člen |
Statut občine in
poslovnik sveta se sprejemata po enakem postopku kot velja za
sprejemanje odloka. |
Proračun občine
sprejema občinski svet po postopku, določenem s tem poslovnikom.
|
O predlogih drugih
aktov iz svoje pristojnosti odloča občinski svet na eni obravnavi, če
zakon ne določa drugače. |
84. člen |
Občinski svet mora do
prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o
predlaganih splošnih aktih občine. |
V primeru, da
postopki niso zaključeni, občinski svet v novi sestavi na predlog župana
odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo
postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo
obravnaval. Če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se predlog ne
obravnava. |
3. Hitri postopek za
sprejem odlokov |
85. člen |
Kadar to zahtevajo
izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko občinski svet sprejme
odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema občinski svet tudi
obvezne razlage določb splošnih aktov občine. |
Hitri postopek lahko
predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi hitrega postopka odloči
občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. |
Če občinski svet ne
sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo
določbe tega poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi predloga
odloka. |
Pri hitrem postopku
ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku
sprejemanja odloka. |
Pri hitrem postopku
se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
|
Pri hitrem postopku
je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje na sami seji
vse do konca obravnave predloga odloka. |
4. Skrajšani postopek
za sprejem odlokov |
86. člen |
Občinski svet lahko
na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil
obe obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta, ki se sprejema
na enak način, če gre: |
– za manj zahtevne
spremembe in dopolnitve, |
– prenehanje
veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb skladu z
zakonom, |
– uskladitve z
zakonom, državnim proračunom ali drugimi predpisi države oziroma občine,
|
– spremembe in
dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča, |
– prečiščena besedila
aktov. |
Odločitev iz
prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji nasprotujejo najmanj
štirje navzoči člani sveta. Po končani prvi obravnavi lahko vsak član
sveta predlaga, da občinski svet spremeni svojo odločitev iz prvega
odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku.
O tem odloči občinski svet takoj po vložitvi predloga. |
V skrajšanem postopku
se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta, ki se s predlogom
spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji na amandmaje se
lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka. |
87. člen |
Statut, odloki in
drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga
določi statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni
v njih drugače določeno. |
V uradnem glasilu se
objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet. |
5. Postopek za
sprejem proračuna |
88. člen |
S proračunom občine
se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja
javne porabe občini. |
Občinski proračun se
sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim
letom za državni proračun. |
89. člen |
Predlog proračuna
občine mora župan predložiti občinskemu svetu najkasneje v 30 dneh po
predložitvi državnega proračuna državnemu zboru. V letu rednih lokalnih
volitev predloži župan predlog proračuna najkasneje v 60 dneh po
izvolitvi sveta. |
Župan pošlje vsem
članom sveta predlog proračuna občine z vsemi sestavinami, ki jih določa
zakon, ki ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo sveta, na kateri
bo predlog proračuna predstavljen in opravljena splošna razprava.
|
V okviru predstavitve
predstavi župan ali pooblaščeni delavec občinske uprave občinskemu
svetu: |
– temeljna izhodišča
in predpostavke za pripravo predloga proračuna, |
– načrtovane politike
občine, |
– oceno bilance
prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa
financiranja v prihodnjih dveh letih, |
– okvirni predlog
obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika proračuna v
prihodnjih dveh letih in kadrovski načrt, |
– načrt razvojnih
programov, |
– načrt nabav.
|
Po predstavitvi
predloga proračuna opravi občinski svet splošno razpravo. Po končani
splošni razpravi občinski svet sprejme sklep, da se o predlogu opravi
javna razprava. |
Če občinski svet
meni, da predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme stališča
in predloge ter naloži županu, da v roku sedem dni predloži občinskemu
svetu popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in
predlogi sveta v njem upoštevani. |
Če občinski svet po
ponovni obravnavi predloga proračuna ne pošlje v javno razpravo, ga
skupaj s stališči in predlogi sveta pošlje v javno razpravo župan. |
90. člen |
Predlog proračuna
mora biti v javni razpravi najmanj 15 dni. |
V času javne razprave
mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna tako, da sklep o javni
razpravi in predlog proračuna objavi na krajevno običajen način in na
spletnih straneh občine ter zainteresiranim zagotovi dostop do predloga
v prostorih občine. |
Občina objavi način
in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k predlogu občinskega
proračuna na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način. |
91. člen |
V času javne razprave
obravnavajo predlog proračuna delovna telesa sveta ter zainteresirana
javnost. |
Pripombe in predlogi
k predlogu proračuna se pošljejo županu. |
Predsedniki delovnih
teles sveta lahko v času javne razprave zahtevajo, da župan in
predstavniki občinske uprave na njihovih sejah pojasnijo predlog
proračuna občine. |
92. člen |
Najkasneje v
petnajstih dneh po končani javni razpravi o predlogu proračuna pripravi
župan dopolnjeni odlok o proračunu občine ter skliče sejo sveta, na
kateri se bosta obravnavala. |
Na dopolnjen predlog
proračuna in odlok o proračunu občine lahko člani sveta vložijo
amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo sveta. Amandmaji
se vložijo pri županu. |
Vsak predlagatelj
mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka upoštevati pravilo
o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in v obrazložitvi
navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo sredstva in za
kakšen namen. |
93. člen |
Pred začetkom
obravnave predloga proračuna občine in odloka o proračunu občine župan
najprej pojasni, katere pripombe iz javne razprave oziroma pripombe in
predloge delovnih teles sveta je upošteval pri pripravi predloga in
katerih ni ter obrazloži, zakaj jih ni upošteval. Pisna obrazložitev
zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva predloga
proračuna. |
V nadaljevanju župan
poroča občinskemu svetu o prejetih amandmajih k predlogu proračuna in
odloku o proračunu občine ter poda svoje mnenje o amandmajih. Po
poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani amandma ali
dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve proračunskega
ravnovesja. |
Predsedujoči oziroma
župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi in pozove župana, da se
izjavi oziroma se župan izjavi o tem, ali bo vložil amandma na katerega
od vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če župan izjavi, da bo
vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas, ki je potreben za
oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta. |
Glasovanje se izvede
o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej glasuje o amandmaju
župana na amandma, če ta ni sprejet pa še o amandmaju, ki ga je vložil
predlagatelj. |
94. člen |
Ko je končano
glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti ter
ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov,
odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine, v skladu z
zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri amandmaji so
sprejeti k odloku o proračunu občine. |
Če je proračun
usklajen, občinski svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim
sprejme občinski svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine.
Če proračun ni usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da
strokovna služba prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se
pripravi predlog za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe
lahko župan prekine sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na
kateri bo predložen predlog uskladitve. |
Ko je predlog
uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu
uskladitve ni razprave. |
Občinski svet glasuje
najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje občinski
svet o proračunu v celoti in o odloku o proračunu občine. |
Če predlog uskladitve
ni sprejet, proračun občine ni sprejet. |
Če proračun ni
sprejet, določi občinski svet rok, v katerem mora župan predložiti nov
predlog proračuna. |
Nov predlog proračuna
občine občinski svet obravnava in o njem odloča, po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
95. člen |
Če proračun ni
sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o
začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se lahko na predlog
župana, podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem financiranju sprejme
občinski svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek
za sprejem odloka |
96. člen |
Župan lahko med letom
predlaga rebalans proračuna občine. |
Predlog rebalansa
proračuna občine obravnavajo delovna telesa sveta, vendar o njem ni
javne razprave. |
Rebalans proračuna
občine sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki urejajo
obravnavo in sprejem dopolnjenega predloga proračuna. |
6. Postopek za
sprejem prostorskih aktov |
97. člen |
Prostorske akte, za
katere je z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, določen postopek,
ki zagotavlja sodelovanje občanov pri oblikovanju njihove vsebine,
sprejme občinski svet z odlokom v eni obravnavi, ki se opravi v skladu z
določbami tega poslovnika, ki urejajo drugo obravnavo predloga odloka.
|
Če je k odloku
sprejet amandma, ki spreminja s predlogom prostorskega akta določeno
prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni obravnavi se
šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek o odloku konča.
|
Postopek sprejemanja
prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo predloga, v katerega je
vključen amandma iz prejšnjega odstavka. |
7. Postopek za
sprejem obvezne razlage |
98. člen |
Vsak, ki ima pravico
predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih
splošnih aktov. |
Zahteva mora
vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter
razloge za obvezno razlago. |
Zahtevo za obvezno
razlago najprej obravnava statutarno pravna komisija, ki lahko zahteva
mnenje drugih delovnih teles sveta, predlagatelja splošnega akta, župana
in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena,
pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži občinskemu svetu v
postopek. |
Občinski svet
sprejema obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
skrajšani postopek za sprejem odloka. |
8. Postopek za
sprejem prečiščenega besedila |
99. člen |
Če bi bil kak
občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev
bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj občinskemu svetu
predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v obliki uradnega
prečiščenega besedila. |
Uradno prečiščeno
besedilo iz prejšnjega odstavka določi občinski svet po skrajšanem
postopku za sprejem odloka. |
100. člen |
Po sprejetju sprememb
in dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma dopolnjujejo najmanj eno
tretjino njegovih členov, pripravi predlagatelj uradno prečiščeno
besedilo tega splošnega akta. |
Uradno prečiščeno
besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki sprejeti spremembi
in dopolnitvi statuta oziroma poslovnika. |
Uradno prečiščeno
besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in dopolnitev
statuta, poslovnika sveta ali odloka, tako določi občinski svet.
|
O uradnem prečiščenem
besedilu odloča občinski svet brez obravnave. |
Uradno prečiščeno
besedilo se objavi. |
VI. VOLITVE IN
IMENOVANJA |
101. člen |
Volitve in
imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu občine pristojen občinski
svet, se opravijo po določbah tega poslovnika. |
Kandidat je izvoljen
oziroma imenovan, če je zanj glasovala večina članov sveta, ki so
glasovali. |
102. člen |
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po abecednem
vrstnem redu prve črke njihovih priimkov, pri čemer se prva črka določi
z žrebom. Vsak član sveta lahko glasuje samo za enega od kandidatov.
Žreb opravi član sveta, ki ga na predlog predsedujočega določi svet.
|
Če se javno glasuje o
več kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno poimensko glasovanje,
pri katerem vsak član sveta pove ime in priimek kandidata, za katerega
glasuje. |
Če svet odloči, da se
glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za tajno glasovanje. |
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici
obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi
glasovati. |
Če se glasuje za ali
proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži
beseda »ZA« ali »PROTI«. |
Če se tajno glasuje o
več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se lahko glasuje za največ
toliko kandidatov, kot je funkcij. |
103. člen |
Kandidat je izvoljen
oziroma imenovan, če zanj glasuje večina članov sveta, ki so glasovali.
|
Pri tajnem glasovanje
se za navzoče štejejo člani sveta, ki so prevzeli glasovnice. |
104. člen |
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri
glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri
ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri
prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več
kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število
glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z
enakim številom glasov določi z žrebom. |
Pri ponovnem
glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na število
glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se ponovno glasuje o
kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako število glasov, se
glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov. |
Če kandidat ne dobi
potrebne večine oziroma, če tudi pri ponovnem glasovanju noben kandidat
ne dobi potrebne večine, ali pa ni izvoljeno zadostno število
kandidatov, se za manjkajoče kandidate ponovi kandidacijski postopek in
postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. |
1. Imenovanje članov
delovnih teles sveta |
105. člen |
Člane delovnih teles
sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo določi
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Lista kandidatov
vsebuje predlog kandidata za predsednika delovnega telesa ter predlog
kandidatov za člane delovnega telesa. |
Če kandidatna lista
ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede poimensko
imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko
predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na
isti seji sveta. |
Če tudi na način iz
prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa,
se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede
manjkajočih članov delovnega telesa. |
2. Postopek za
razrešitev |
106. člen |
Oseba, ki jo voli ali
imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta poslovnik, če ni z
drugim aktom določen drugačen postopek. |
Postopek za
razrešitev se začne na pisni predlog predlagatelja, ki je osebo
predlagal za izvolitev ali imenovanje, ali na predlog najmanj štirih
članov sveta. Če predlagatelj razrešitve ni komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri
komisiji. |
Predlog za razrešitev
mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za razrešitev. |
107. člen |
Predlog za razrešitev
se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje obrazložitve po določilih
drugega odstavka prejšnjega člena, ga župan vrne predlagatelju v
dopolnitev. |
Predlog za razrešitev
mora biti vročen osebi, na katero se nanaša, najmanj osem dni pred sejo
sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na katero se razrešitev nanaša,
ima pravico pisno se opredeliti o predlogu razrešitve. |
Župan uvrsti predlog
za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogoče upoštevati rok iz
prejšnjega odstavka tega člena. |
108. člen |
Po končani obravnavi
predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o predlogu z večino, ki je
predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe, zoper katero je vložen
predlog za razrešitev. |
O razrešitvi se izda
pisni odpravek sklepa s pravnim poukom. |
3. Odstop članov
sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine |
109. člen |
Občinski funkcionarji
imajo pravico odstopiti. |
Županu in članom
sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno
preneha mandat. |
Pravico odstopiti
imajo tudi podžupan, člani delovnih teles, drugih organov in člani
nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski
funkcionarji. |
Izjava o odstopu mora
biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je
hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva v nadzornem odboru
občine ali v delovnem telesu sveta dolžna predlagati občinskemu svetu
novega kandidata. |
Občinski svet s
sklepom ugotovi prenehanje mandata občinskega funkcionarja, članstva ali
imenovanja zaradi odstopa na predlog komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
Sklep o prenehanju
mandata občinskega funkcionarja se pošlje občinski volilni komisiji.
|
Sklep o razrešitvi
imenovanega se pošlje komisiji za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja zaradi postopka izbire novega kandidata. |
VII. RAZMERJA MED
ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM |
110. člen |
Župan predstavlja
občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. |
Župan in svet ter
njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog
občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo
izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
Kadar svet obravnava
odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako
zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske
uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov
ali drugih aktov sodelovali. |
111. člen |
Župan skrbi za
izvajanje odločitev sveta. Na vsaki redni seji sveta poroča župan, ali
po njegovem pooblastilu podžupan ali tajnik občine, o opravljenih
nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta. |
V poročilu o
izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki
niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
Če sklepa sveta župan
ne more izvršiti, mora svetu predlagati novi sklep, ki ga bo možno
izvršiti. |
Župan skrbi za objavo
odlokov in drugih splošnih aktov sveta. |
Župan skrbi za
zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na
nezakonitost odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in statutom
občine. |
VIII. JAVNOST DELA |
112. člen |
Delo sveta in
njegovih delovnih teles je javno. |
Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s
posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega
obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na
druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
Župan in tajnik
občine obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu sveta,
delovnih teles sveta, župana in občinske uprave. |
Občinski svet lahko
sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost. |
Občina lahko izdaja
svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi sporočila in poročila o delu
ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta in drugih organov občine. |
113. člen |
Župan skrbi za
obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za
zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. |
Predstavnikom javnih
občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi
aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge
informacije o delu občinskih organov. |
Javnosti niso
dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne
narave. |
Za ravnanje z gradivi
zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to
področje. |
IX. DELO
SVETA V IZREDNEM STANJU |
114. člen |
V izrednem stanju
oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta ovirano, so dopustna
odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta, ki jih določa statut
in ta poslovnik. |
Odstopanja se lahko
nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma
drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine.
Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O
odstopanjih odloči oziroma jih potrdi občinski svet, ko se sestane. |
X. SPREMEMBE IN
DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
115. člen |
Za sprejem sprememb
in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki
veljajo za sprejem odloka. |
Spremembe in
dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih članov. |
116. člen |
Če pride do dvoma o
vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo sveta poslovnik
predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo
točke dnevnega reda in naloži statutarno pravni komisiji, da do
naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe.
|
Izven seje sveta daje
razlago poslovnika statutarno pravna komisija. |
Vsak član sveta lahko
zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno pravna
komisija, odloči svet. |
XI.
KONČNA DOLOČBA |
117. člen |
Z dnem uveljavitve
tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Občinskega sveta Občine
Borovnice (Uradni list RS, št. 59/99). |
118. člen |
Ta poslovnik začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 030-0001/2008-1 |
Borovnica, dne 13.
marca 2008 |
Župan |
Občine Borovnica
|
Andrej Ocepek l.r. |