New Page 1

 

Na podlagi 39. in 40. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93), 2. alinee 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93) ter 10. in 12. člena začasnega poslovnika občinskega sveta je občinski svet občine Trbovlje na nadaljevanju 3. seje dne 3.4.1995 sprejel

 

 

O D L O K

 

 

O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA OBMOČJE UREJANJA M 9/3 TRŽNICA

 

 

1. člen

 

 

V skladu z usmeritvami dolgoročnega plana občine Trbovlje in družbenega plana občine Trbovlje, se za območje urejanja M 9/3 - Tržnica sprejmejo prostorski ureditveni pogoji (PUP), ki jih je izdelal IBT - Razvoj mesta in arhitektura d.o.o. Trbovlje, pod št. 6202/201 v mesecu  oktobru 1993.

 

 

2. člen

 

 

Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:

 

 

- obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor s soglasji pristojnih organov in organizacij;

 

 

- besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih;

 

 

- prikaz meril in pogojev za posege v prostor na katastrskem načrtu M 1:500;

 

 

3. člen

 

 

Prostorski ureditveni pogoji skladno s planskimi usmeritvami določajo:

 

 

I. Mejo območja urejanja;

 

 

II. Funkcijo območja urejanja;

 

 

III. Merila in pogoje za posege v prostor;

 

 

a. Merila in pogoje za graditev objektov in naprav ali drugih posegov v prostor;

 

 

b. Merila in pogoje za oblikovanje gradenj;

 

 

c. Merila in pogoje za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč;

 

 

d. Merila in pogoje za komunalno in prometno urejanje;

 

 

e. Merila in pogoje za varovanje in izboljšanje okolja;

 

 

IV. Končne določbe:

 

 

4. člen

 

 

Določila prostorskih ureditvenih pogojev se nanašajo na ureditvene enote znotraj območja urejanja. Posegi v prostor so dopustni le, če so v skladu z merili in pogoji, določenimi za posamezne ureditvene enote.

 

 

5. člen

 

 

Občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora in varstvo okolja, lahko pred izdajo lokacijskega dovoljenja za posamičen poseg v prostor, zahteva podrobno analizo prostorsko ureditvenih pogojev, če je potrebno:

 

 

- za zagotovitev enakih možnosti uporabnikom glede razreševanja prostorskih potreb, kadar obstaja nevarnost, da bi s posamičnim posegom onemogočil neracionalno izrabo prostora;

 

 

- za ugotovitev in odpravo motenj v okolju, ki jih povzroča obstoječa ali bodoča dejavnost na območju urejanja.

 

 

Analiza iz prvega odstavka tega člena se opravi v okviru izdelave lokacijske dokumentacije.

 

 

I. MEJA OBMOČJA UREJANJA

 

 

6. člen

 

 

Območje se nahaja v k.o. Trbovlje. Površina območja meri 2,00 ha.

 

 

Meja območja urejanja je razvidna iz grafičnega prikaza prostorskih ureditvenih pogojev v M 1:500.

 

 

7. člen

 

 

Opis poteka meje območja urejanja M 9/3 - tržnica:

 

 

Izhodiščna točka je na skrajnem severnem delu območja, od tu poteka meja proti JV po SV mejah parcel št. 351/47, 350/2 in 1847 do JV meje ceste parc. št. 1847, kjer se meja obrne proti JZ po JV meji ceste parc. št. 1847, do parcele št. 351/29, kjer prečka cesto v smeri SZ, gre naprej po J, V in zopet J meji parcele št. 351/50 do parcele št. 351/3 od tu pa vodi naprej v smeri SZ, prečka parceli 351/54. Po njej gre do parcele št. 351/51, kjer se obrne meja proti JZ, prečka parceli št. 351/51 in 351/42, nadaljuje po J meji parcele št. 351/42 do stika s parc. št. 351/17, kjer se obrne proti J in poteka naprej po meji med cesto parc. št. 1850 in parcelami št. 351/7,  1005, 351/16 in 351/2 do ceste parc.št. 338/1, katero prečka v južni smeri. Na stiku s parc. mejo parcele št. 147/11, se obrne proti zahodu in se nadaljuje po J meji ceste parc. št. 337/1, proti zahodu do parcele parc. št. 1811/1 - potok, katero prečka v smeri zahod ter se na stiku z opornim zidom potoka obrne proti SV in poteka po mejah med cesto parc. št. 3263 in parcelami parc. št. 1811/1, 351/34, 351/80, 51/66, 351/33, 351/1 in 351/47 do izhodiščne točke.

 

 

8. člen

 

 

V območju urejanja se nahajajo naslednje parcele:

 

 

v ureditveni enoti "A":

 

 

350/2, 350/27, 350/28, 351/1, 351/7, 351/22, 351/23, 351/26, 351/27, 351/33, 351/34, 351/35, 351/36, 351/37, 351/45, 351/46, 351/47, 351/52, 351/66, 351/75, 351/76, 351/77, 351/78, 351/78, 351/79, 351/80, 351/82, 351/83, 351/84, 351/85, 351/86, 351/87, 351/102, 367/11, 415, 1005, 1242, 1705, 1811/1-d, 1811/21-d, 1847-d, 1848, 1849, 3264-d;

 

 

v ureditveni enoti "B":

 

 

351/24, 351/28, 351/41, 351/56, 472, 691, 1706, 1707, 1708, 1811/21-d, 3264-d;

 

 

v ureditveni enoti "C":

 

 

338/1-d, 351/12, 351/16, 351/42,-d, 351/51-d, 351/105, 351/106, 351/107, 745/2, 1811/1-d, 3265;

 

 

v ureditveni enoti "D":

 

 

351/3-d, 351/50, 351/54-d;

 

 

II FUNKCIJA OBMOČJA UREJANJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE

 

 

9. člen

 

 

Območje urejanja je dolgoročno namenjeno mestnim dejavnostim. Pretežni del območja je pozidan. Na že pozidanih in nepozidanih površinah je možna dopolnilna in nadomestna gradnja in drugi posegi v prostor po določilih tega akta.

 

 

III. MERILI IN POGOJI ZA POSEG V PROSTOR

 

 

a. Merila in pogoji za graditev objektov in naprav ali drugih posegov v prostor

 

 

10. člen

 

 

Območje je razdeljeno na štiri ureditvene enota za katere so podani okvirna merila in pogoji za posege v prostor.

 

 

Te ureditvene enote so:

 

 

A: območje individualne stanovanjske gradnje z delno poslovno namembnostjo

 

 

B: območje MIT - proizvodnja in prodaja

 

 

C: območje tržnice

 

 

D: območje zelenih površin.

 

 

11. člen

 

 

V vseh ureditvenih enotah so dopustni naslednji posegi:

 

 

- gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje komunalnih, energetskih ter prometnih objektov in naprav;

 

 

- rekonstrukcija in vzdrževanje obstoječih objektov v okviru obstoječih gabaritov;

 

 

- ureditev zunanjih površin kot so peš poti, zelenice, parkirišča, platoji, druge utrjene površine ipd.;

 

 

- sanacija zemljišč in gradnja za potrebe le-teh;

 

 

12. člen

 

 

V ureditveni enoti "A" pa so možni še naslednji posegi:

 

 

- dopolnilna stanovanjska gradnja z možnostjo poslovne dejavnosti v kletnih oziroma pritličnih etažah;

 

 

- gradnja nadomestnih objektov;

 

 

- dozidave, rekonstrukcije in vzdrževanje ter rušenja stanovanjskih in poslovnih objektov;

 

 

- nadzidava objektov Trg svobode 38a za etažo(maks. gabarit klet+pritličje+nadstropje), Trg svobode 18 na nivoju sedanjega podstrešja, tako da nadzidava učinkuje z enotno fasadno in strešno obdelavo kot vizielno nepovišan objekt in Trg svobode 16 v okviru dopustnega višinskega gabarita;

 

 

- gradnja pomožnih objektov in garaž na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih hiš.

 

 

Sprememba namembnosti v obstoječih objektih je dovoljena, če se nova dejavnost prilagaja osnovni namembnosti območja.

 

 

Našteti posegi so dopustni le v kolikor to omogočajo geološko-geomehanske razmere, dostopnost (dovoz), oziroma cestnoprometni režim ter predpisani požarnovarnostni in sanitarno tehnični vidiki.

 

 

13. člen

 

 

Znotraj ureditvene enote "B" so možni le taki posegi, ki so v zvezi z izboljšanjem mikroklimatskih bivalnih pogojev, odvajanjem in čiščenjem odpadnih vod iz predelovalnih prostorov in odpravljanjem ropota obstoječih naprav.

 

 

Posegi, ki bi dodatno ogrožali oziroma poslabševali stanje zraka v centru mesta, niso dovoljeni.

 

 

Znotraj te enote je dopustna sprememba namembnosti posameznih objektov vendar zgolj za potrebe pokrite tržnice.

 

 

14. člen

 

 

V ureditveni enoti "C" so možne le gradnja in drugi posegi, ki omogočajo oziroma dopolnjujejo ali razširjajo primarno funkcijo tržnice in druge prodajne dejavnosti za oskrbo občanov.

 

 

Sprememba namembnosti objekta WC-jev je dopustna, v kolikor se na območju tržnice kako drugače zagotovijo sanitarije za obiskovalce in zaposlene na tržnici.

 

 

Ta objekt je možno nadgraditi za eno etažo s poslovno dejavnostjo-arhitektonsko atraktivno oblikovano - in dograditi zimski vrt v okvirih dimenzij 4 x 8 m na severozahodni strani ter zunanje stopnice kot dostop do nadgrajene etaže na vzhodni strani objekta.

 

 

Postavitev montažnih WC kontejnerjev je dopustna na južni strani tega objekta v trikotniku med Partizansko cesto in potokom.

 

 

Zunanje tržnične površine se morajo urejati skladno s Pravilnikom o minimalnih tehničnih pogojih, ki se nanašajo na prodajne objekte za opravljanje trgovinske dejavnosti in pogojih za prodajo blaga zunaj prodajaln (Ur.l. RS, št. 28/93 in 56/93).

 

 

V območju tržnice je možno prekritje potoka Trboveljščica, kar bi omogočilo povečanje bodisi odprtih bodisi pokritih tržničnih površin.

 

 

V tej enoti je dopustno lociranje in izgradnja pretočnega bazena meteornih voda prostornine 120 m3, ki bi rešil problem odvodnjavanje Partizanske ceste.

 

 

Dvoriščni plato med objektoma parc. št. 351/105 (objekt v dveh etažah ob nadstrešnici tržnice) in stanovanjsko - gostinskega objekta Partizanska c. 11 je dovoljeno nameniti zgolj za prometno površino (urgentni dostop oskrba, obračanje vozil in parkiranje za potrebe stanovalcev stanovanjskega objekta), druga namembnost oziroma pozidava ni možna.

 

 

15. člen

 

 

Ureditvena enota "D" ni zazidljiva: gradnja bivalnih in poslovnih objektov ni možna.

 

 

Dovoljuje pa se intenzivnejša hotikulturna ureditev kot smesni tampon med stanovanjsko zidavo v bližini ter vplivi kvarnih emisij, ki nastajajo v predelovalni proizvodnji MIT-a.

 

 

16. člen

 

 

Lega objektov:

 

 

Odmik objekta od parcelne meje mora biti praviloma tolikšen, da zagotavlja nemoteno vzdrževanje objekta in njegovo uporabo z lastnega funkcionalnega zemljišča.

 

 

Pri stanovanjski gradnji znaša ta odmik praviloma min. 2,00 m, manjši odmik je možen s privolitvijo mejaša.

 

 

Odmike od sosednjih objektov pa določajo požarnovarnostni predpisi in sanitarni pogoji in jih je potrebno predpisati v lokacijski dokumentaciji za posamezen objekt.

 

 

Pri stnovanjskih objektih naj bo odmik min 6,00 m.

 

 

b. Merila in pogoji za oblikovanje gradenj

 

 

17. člen

 

 

Novogradnje naj se praviloma prilagajajo okoliškim objektom in ureditvam vendar s poudarkom na skrbnem oblikovanju in izborom kvalitetnih materialov z ozirom na osrednjo lego v mestu.

 

 

18. člen

 

 

Pogoji oblikovanja stanovanjskih objektov zadevajo predvsem:

 

 

- maksimalno etažnost (klet+pritličje+nadstropje)

 

 

- streho (dvokapnico s kritino, ki ne sme biti svetla in valoviti salonit)

 

 

- uporabljene materiale.

 

 

19. člen

 

 

Urejanje okolice in javnih površin:

 

 

Izvajalec mora ob izkopu gradbene jame odstraniti plodno zemljo v celotni debelini in jo deponirati ali jo uporabiti za izboljšanje neplodnih zemljišč.

 

 

Po končani gradnji mora urediti okolico objekta, odstraniti provizorije in gradbeni material.

 

 

Višina zemljišč na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču; kjer so podporni zidovi nujni, naj bodo obdelani z naravnimi materiali.

 

 

Ograje so dopustne za zavarovanje zemljišča, objektov in naprav pred nezaželenimi vplivi okolice.

 

 

Ograje ne smejo biti višje od 1 m, razen v primeru posebnih varnostnih in zaščitnih ograj.

 

 

Zelene površine, tako individualne kot javne, morajo biti primerno hortikulturno urejene in skrbno vzdrževane.

 

 

b. Merila in pogoji za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč

 

 

20. člen

 

 

Velikost gradbene parcele mora biti prilagojena namembnosti objekta, njegovi velikosti, velikosti gradbenih parcel v posamezni ureditveni enoti ter konfiguraciji terena.

 

 

Gradbena parcela individualnih stanovanjskih objektov naj ne presega 600 m2.

 

 

21. člen

 

 

Velikost funkcionalnega zemljišča se določi na osnovi namembnosti in velikosti objekta ter konfiguracijo terena. Omogočati mora normalen dostop do objekta, njegovo uporabo in vzdrževanje.

 

 

Širina funkcionalnega zemljišča okrog individualnih stanovanjskih objektov je min. 2 m, širina dovoza do objekta pa 2,75 m.

 

 

funkcionalnem zemljišču osnovnega objekta.

 

 

c. Merila in pogoji za komunalno in prometno urejanje

 

 

22. člen

 

 

Vsi obstoječi in novozgrajeni objekti v območju urejanja morajo biti priključeni na komunalno omrežje, ki obsega omrežje in naprave za oskrbo s pitno in požarno vodo, oskrbo z električno energijo, kanalizacijsko omrežje fekalnih in meteornih voda, daljinsko ogrevanje, telefonsko in CATV omrežje.

 

 

Komunalna ureditev mora biti izvedena na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustreza obrambno zaščitnim zahtevam (varstvo pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjšanje ogroženosti,...).

 

 

23. člen

 

 

Komunalno urejanje

 

 

Vodovod:

 

 

- vodooskrba s pitno in požarno vodo je zagotovljena iz obstoječega omrežja v ureditvenih enotah "B" in "C";

 

 

v ureditveni enoti "A" (potencionalna stanovanj.gradnja) pa je potrebno projektno obdelati oskrbo s pitno in požarno vodo v zvezi s predvidenimi posegi.

 

 

Kanalizacija:

 

 

- fekalne in meteorne vode je potrebno voditi v ločenem sistemu;

 

 

vsa meteorna voda naj bo s posebno kanalizacijo speljana v urejeno Trboveljščico (vode  z utrjenih površin, kjer je pričakovati večje onesnaženje, je potrebno predhodno očistiti v usedalnikih z lovilci olja).

 

 

Vse fekalne vode je speljati v javni fekalni kanal: do izgradnje kanalizacijskega kolektorja v celoti in CCN v Bevškem je te vode speljati preko greznic.

 

 

Trasa kanalizacije in novi priključki se morajo projektno obdelati.

 

 

Prav tako je potrebno rešiti odvod odplak iz stanovanjskih hiš, ki so locirane nad kompletom MIT.

 

 

Pri snovanju kanalizacije je upoštevati Strokovno navodilo o urejanju gnojišč in greznic (Ur. list SRS, št. 10/85).

 

 

Odpadki

 

 

- glede odpadkov in deponiranja je potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za graditev prostorov in naprav za zbiranje in odvažanje odpadnih snovi iz stanovanjskih hiš (Uradni list SFRJ, št. 28/70) in Zakon o ravnanju z odpadki (Uradni list SRS, št. 8/78, 20/86).

 

 

Ogrevanje:

 

 

- dopolnilno in obstoječo gradnjo je obvezno priključiti na sistem daljinskega ogrvanja po detajlni projektni obdelavi.

 

 

Elektrika:

 

 

- za novogradnje upravljalec zagotovi ustrezne napetostne razmere na osnovi tehničnih pogojev, ki jih predpiše v elektroenergetskem soglasju;

 

 

- vse morebitne predelave oziroma prestavitve elektroenergetskih vodov zaradi novogradenj izvede upravljalec v breme investitorja.

 

 

Telefonsko omrežje:

 

 

- za dodatne telefonske priključke je predvideti zemeljske kabelske priključke.

 

 

CATV omrežje:

 

 

- izgradnja omrežja za kabelsko televizijo je dopustna

 

 

24. člen

 

 

Prometno urejanje:

 

 

Interni dovozi in priključki naj bodo na javno cestno omrežje praviloma izvedeni s skupnim priključkom.

 

 

Uvozi na dvorišča ne smejo ovirati vzdrževanja oziroma rekonstrukcijo javnih cest in poti.

 

 

Za morebitne posege v varovalnem pasu ceste R-336 je potrebno upoštevati Zakon o cestah (Ur.list SRS, št. 2/88) in pridobiti soglasje Republiške uprave za ceste.

 

 

Na površinah, ki so namenjene notranjemu prometu (dostava, dovozi, urgentni promet), so dopustni samo posegi, skladni z osnovnim namenom teh površin.

 

 

d. Merila in pogoji za varovanje in izboljšanje okolja

 

 

25. člen

 

 

Požarnovarnostno urejanje

 

 

se predvideva skladno s Pravilnikom o požarnovarnostnih zahtevah pri izdelavi PIA... (Ur.list SRS, št. 42/85).

 

 

Z merili in pogoji za lego objektov novogradenj se preprečuje širjenje in prenos požara z objekta na objekt

 

 

Objekti z javno funkcijo morajo imeti urgentni dostop vsaj z dveh strani, individualna stanovanjska gradnja pa vsaj z ene strani.

 

 

Ureditveni enoti "B" in "C" sta pokriti z zunajo hidrantno mrežo, medtem ko je le-to v preostalih enotah zasnovati tako, da je možno morebitno požar gasiti z najmanj dveh strani; dovoljena razdalja med dvema hidrantoma v stanovanjskem kompleksu je 150 m.

 

 

Vodovodno omrežje je potrebno dimenzionirati tkao, da znaša količina vode na en požar ne glede na odpornost objekta proti požaru 10 l/s (Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov Uradni list SFRJ, št. 30/91).

 

 

26. člen

 

 

Za zagotovitev kvalitetnejših pogojev bivanja je potrebna:

 

 

- sanacija obstoječih virov motenj v okolju (izboljšanje zraka, čiščenje in odvajanje odpadne vode, preprečitev ropota zaradi proizvodnje MIT);

 

 

- pri projektiranju in graditvi objektov je potrebno upoštevati Pravilnik o projektiranju brez arhitektonskih ovir (Ur.list SRS, št. 48/87).

 

 

27.člen

 

 

Varovanje zraka:

 

 

Vsi viri emisije morajo biti izdelani, grajeni, opremljeni in vzdrževani tako, da ne izpuščajo v zrak škodljivih snovi oz. čim manj in da njihova koncentracija ni večja od dopustne.

 

 

Pri varovanju zraka je potrebno upoštevati Zakon o varstvu zraka (Ur. list SRS, št. 13/75, 35/79 in 29/86) ter Odlok o normativih za količine in koncentracije škodljivih snovi, ki se smejo izpuščati v zrak iz posameznih virov onesnaževanja (Ur.list SRS, št. 19/88)

 

 

28. člen

 

 

Varovanje pred hrupom

 

 

Dopolnilno stanovanjsko gradnjo je potrebno načrtovati tako, da je vpliv hrupa manjši od dovoljenega nivoja. Zaradi bližine glavne prometnice je pri gradnji predvideti aktivne in pasivne protihrupne ukrepe kot so nasipi ali zasaditev obcestnega pasu z drevjem.

 

 

Varovanje okolja pred hrupom opredeljujeta Zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76) in Odlok o maks. dovoljenih ravneh hrupa za posamezno področje naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 29/80).

 

 

29. člen

 

 

Varstvo voda:

 

 

Varstvo voda pred onesnaževanjem je zagotovljeno z merili in pogoji za komunalnega opremljanja za območje urejanja.

 

 

Vse površinske vode, ki pritekajo na območje urejanja in istega prečkajo, je urediti tako, da bodo vsi stanovanjski in drugi objekti varni pred 100-letnimi poplavnimi vodami. Tako zbrane vode je speljati do naravnega recipienta, ki je sposoben sprejeti iste brez škode za dolvodne obrežne lastnike.

 

 

Pri varovanju vode je potrebno upoštevati Zakon o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81, 29(86), Pravilnik o higienski neoporečnosti pitne vode (Uradni list SFRJ, št. 33/87) ter Strokovno navodilo o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustnih temperaturah vode (Uradni list SRS, št. 18/85).

 

 

IV. KONČNE  DOLOČBE

 

 

30. člen

 

 

Prostorski ureditveni pogoji so občanom, podjetjem in drugim organizacijam stalno na vpogled pri upravni organizaciji za urbanistično načrtovanje in ekologijo in pri upravnem organu občine Trbovlje, pristojnem za urejanje prostora in varstva okolja.

 

 

31. člen

 

 

Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

 

 

32. člen

 

 

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljatvnost Odloka o sprejetju ureditvenega načrta tržnice v Trbovljah (Uradni vestnik Zasavja, št. 12/88 in 8/91).

 

 

33. člen

 

 

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Zasavja.

 

 

 

 

 

Številka: 35200-7/93

 

 

Datum: 03.04.1995    

 

 

                                                                                                 PREDSEDNIK

 

 

                                                                                           OBČINSKEGA SVETA

 

 

                                                                                             OBČINE TRBOVLJE

 

 

                                                                                                 Slavko POTRATA

 

 

                                                                                                               s.r.