|
Na podlagi 39. člena
zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list
SRS, št. 18/84) ter 16. člena
statuta Občine Dobrepolje je Občinski svet občine Dobrepolje na 10.
seji dne 21. 9. 1999 sprejel |
|
|
ODLOK |
|
|
o zazidalnem načrtu obrtne cone
Predstruge v Občini Dobrepolje |
|
|
I. SPLOŠNA DOLOČILA |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se ob
upoštevanju usmeritev odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih
sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Dobrepolje za
obdobje 1986–2000 iz leta 1996 sprejme zazidalni načrt za obrtno cono
Predstruge, ki ga je izdelala Fakulteta za arhitekturo, št. naloge 7/96. |
|
|
2. člen |
|
|
Odlok zazidalnega
načrta za obrtno cono Predstruge v Občini Dobrepolje vsebuje:
|
|
|
Tekstualni del:
|
|
|
1. besedilo odloka za
zazidalni načrt nove obrtne cone, |
|
|
2. soglasja pristojnih
soglasodajalcev in |
|
|
3. posebne strokovne
podlage. |
|
|
Gradivo pod drugo,
tretjo in četrto alineo je v prilogi k odloku in se šteje za njegov
sestavni del. |
|
|
Grafični del:
|
|
|
1. izsek iz plana
prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine
Dobrepolje, M 1:5000 |
|
|
2. mapna kopija, M 1:
2880 |
|
|
3. geodetski posnetek
stanja, M 1: 500 |
|
|
4. ureditveno območje z
mejo urejanja, M 1:500 |
|
|
5. zazidalna situacija,
M 1: 1000 |
|
|
6. prometna ureditev, M
1: 1000 |
|
|
7. ureditev zelenih
površin, M 1:1000 |
|
|
8. karte posameznih
komunalnih ureditev, M 1:1000 – zbirna karta komunalnih vodov in vris
potrebnih prestavitev in novih vodov javne infrastrukture, |
|
|
9. načrt parcelacije z
elementi zakoličbe, M 1:1000. |
|
|
3. člen |
|
|
Zazidalni načrt določa
še: |
|
|
II. |
Mejo območja
zazidalnega načrta obrtne cone Predstruge s seznamom parcel, |
III.
|
Funkcije
območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve objektov ali
drugih posegov v prostor, |
IV. |
Merila in pogoje glede namembnosti in vrste posegov v prostor, |
V. |
Merila in
pogoje za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje, |
VI. |
Merila in pogoje za določanje gradbenih parcel oziroma
funkcionalnih zemljišč, |
VII.
|
Merila in
pogoje za prometno urejanje, |
VIII. |
Merila in
pogoje za komunalno opremljanje, |
IX.
|
Pogoji za
varovanje okolja, |
X.
|
Merila in
pogoje za varovanje naravne in kulturne dediščine, |
XI.
|
Prehodne
določbe, |
XII.
|
Zaporednost
izvajanja zazidalnega načrta obrtne cone Predstruge, |
XIII. |
Tolerance pri
gabaritih, |
XIV.
|
Obveznosti
investitorjev in izvajalcev, |
XV.
|
Končna
določila. |
II. MEJA ZAZIDALNEGA OBMOČJA OBRTNE CONE |
|
|
4. člen |
|
|
Celotno območje se
nahaja v k.o. Predstruge. Meja zazidalnega območja obrtne cone
Predstruge pa poteka, kot je opisano v nadaljevanju: |
|
|
Meja od prve točke, ki
leži na skrajnem severovzhodnem vogalu območja v osi suhe struge, od tod
poteka meja proti zahodu po osi suhe struge na parceli št. 2379 do
severnozahodnega vogala zazidalnega območja, ki leži na parceli št.
472/2, kjer se obrne proti jugu in prečka gozdno parcelo št. 1207/1 do
železniške proge, kjer je jugozahodni vogal zazidalnega območja. Tukaj
se obrne meja proti vzhodu in sledi železniški progi do gozdne poti na
robu parcele 1048/306, kjer se obrne proti severu in sprva sledi gozdni
poti nato pa seče parceli številka 1048/374 in 1048/305 ter se zaključi
na začetni točki v osi struge suhega potoka na parceli št. 2379. |
|
|
5. člen |
|
|
Zazidalni načrt obrtne
cone Predstruge obsega naslednje parcele, vse v k.o. Predstruge.
Številka parcele: 471/1, 463/1, 1048/304, 633/1, 1207/1, 1208, 1206/1,
1205/2, 1048/303, 1048/302, 1048/305 (delno), 1048/320, 1048/321, 2378,
1061. |
|
|
III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE OBJEKTOV
ALI DRUGIH POSEGOV V PROSTOR |
|
|
6. člen |
|
|
Opredelitev funkcije in
pogojev za razvoj območja zazidalnega načrta obrtne cone Predstruge
|
|
|
Na območju obrtne cone
so predvidene površine za obrtne dejavnosti, za lahko industrijsko
dejavnost, za skladiščenje okolju nenevarnih snovi ter površine za
izgradnjo objektov ali prostorov za vodenje podjetij ter administrativno
dejavnost. |
|
|
7. člen |
|
|
Temeljna usmeritev za
razvoj obravnavanega območja je oblikovanje zaokrožene obrtne cone, ki
bo upoštevala obstoječo urbanistično, krajinsko in prometno-komunalno
situacijo širšega in ožjega vplivnega območja ter omogočila njeno
arhitekturno-programsko izgradnjo v smiselnih povezavah z ureditvami v
ožjem vplivnem območju. Zazidalno območje obrtne cone je namenjeno
kompleksnemu razvoju različnih funkcij: od obrtno-industrijskih do
poslovno-upravnih. Urbanistični koncept zagotavlja možnost postopne
izgradnje tako, da dopušča postopno izgradnjo posameznih objektov, ki
tvorijo v končni fazi zaključeno celoto in dajejo podobo urejenega in
strnjenega dela v obstoječem oziroma bodočem poselitvenem vzorcu. |
|
|
8. člen |
|
|
Notranja
strukturiranost obrtne cone |
|
|
Obrtna cona je notranje
razdeljena v petnajst zazidalnih polj, od tega dvanajst polj dimenzije
45m x 80m, dve polji dimenzije 35m x 80m oziroma 50m x 80m in eno polje
dimenzije 25m x 80m, ki omogočajo potrebno fleksibilnost in fazno
izgradnjo proizvodnih objektov različnih velikosti. Polja so medsebojno
povezana s sistemom notranjih prometnic. Vsako polje je mogoče deliti na
manjša polja, odvisno od potreb in zahtev posamezne dejavnosti (odvisno
od tega ali gre za dejavnosti, ki potrebujejo le pokrite ali tudi
zunanje – odkrite površine oziroma velike manipulacijske površine). Ob
nekaterih prometnicah so izoblikovane parkirne površine, celotno območje
cone je opremljeno z zelenicami in zasajeno z drevorednimi vrstami
visokodebelnega drevja. |
|
|
IV. MERILA IN POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
|
|
9. člen |
|
|
Območje zazidalnega
načrta je namenjeno predvsem razvoju obrtnih dejavnosti, za lahko
industrijsko dejavnost, za skladiščenje okolju nenevarnih snovi. Na
območju je v sklopu večjih objektov mogoča tudi opredelitev površin ali
delov objektov za vodenje podjetij ter administrativno dejavnost oziroma
za tovarniško prodajo. Zaradi velike bližine naselja in zaradi ekološko
rizičnega kraškega terena so v tem programskem okviru dopustne le tiste
dejavnosti, ki ne obremenjujejo okolja – tako v smislu dopustnih količin
in vsebnosti odplak strupenih snovi v vodotoke, strupenih plinov ali
snovi v ozračje in dopustne ravni hrupa, ki ne predstavljajo vizualne
motnje v prostoru. |
|
|
V. MERILA IN POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO
OBLIKOVANJE |
|
|
10. člen |
|
|
Za urbanistično,
arhitektonsko in krajinsko oblikovanje so obvezna naslednja merila in
pogoji, ki so prikazani v grafičnem delu ureditvenega načrta, in sicer
so to: |
|
|
– regulacijska linija –
to je linija, ki omejuje površine, ki so potrebne za izvedbo in/ali rabo
prometnih površin in je določena v grafičnem prikazu, |
|
|
– gradbena linija – je
črta, na katero mora biti postavljena fasada objekta in je določena v
grafičnem prikazu, |
|
|
– gradbena meja –
določa skrajni zunanji rob, do katerega lahko seže tloris objekta in je
določena v grafičnem prikazu, |
|
|
– horizontalni gabariti
objektov – njihova dolžina in širina ter odmiki od regulacijske linije,
ki so podani v zazidalni situaciji, |
|
|
– vertikalni gabariti
objektov – etažnost in višina do venca, ki so podani v zazidalni
situaciji, |
|
|
– prečni profili ulic –
ki so podani in dimenzionirani v zazidalni situaciji, |
|
|
– arhitekturni elementi
– enostavni volumetrični objekti z dvokapno streho do naklona max. 12°,
|
|
|
– ozelenjena parkirna
mesta in ostale zelene površine so razvidne iz zazidalne situacije. |
|
|
11. člen |
|
|
Merila in pogoji za
urbanistično oblikovanje |
|
|
Obrtna cona leži na
gozdnih parcelah med naseljema Ponikve in Predstruge, zato s svojo
pojavnostjo ne sega v polje pomembnih vedutnih pogledov niti ne leži v
bližini območij pomembne naravne ali kulturne dediščine. Ne glede na to
je potrebno težiti k usklajenemu urbanističnemu oblikovanju celotne
obrtne cone, ter k uravnoteženemu oblikovanju horizontalnih in
vertikalnih gabaritov nove zazidave in odprtih javnih površin. Posebno
pomembno je oblikovanje strešnega horizonta. Ob tem je potrebno načeloma
spoštovati določene višinske in horizontalne gabarite objektov kot tudi
predvidene gradbene linije. Višinski in horizontani gabariti objektov so
naslednji: |
|
|
Zaporedna št.
objekta |
Višina do venca v m |
Širina v metrih |
Dolžina v
metrih |
1 |
7,5 m |
36 m |
64 m |
2 |
7,5 m |
15 m |
40 m |
3 |
7,5 m |
30 m |
58 m |
4 |
7,5 m |
30 m |
58 m |
5 |
7,5 m |
30 m |
58 m |
6 |
7,5 m |
17 m |
67,5 m |
7 |
7,5 m |
30 m |
58 m |
8 |
7,5 m |
30 m |
58 m |
9 |
7,5 m |
30 m |
58 m |
10 |
7,5 m |
30 m |
58 m |
11 |
7,5 m |
30 m |
58 m |
12 |
7,5 m |
30 m |
58 m |
13 |
7,5 m |
30 m |
58 m |
14 |
7,5 m |
30 m |
58 m |
15 |
7,5 m |
30 m |
58 m |
Za oblikovanje tlakov
na obdelanih površinah so dopustni materiali kot so: asfalt v
kombinaciji z granitnimi kockami (dovoljena kombinacija z asfaltom in
betonskimi ploščami), obvezna pa je obroba v kamnu ali betonski robniki.
Površine namenjene parkiranju se izvede bodisi v betonski ali asfaltni
izvedbi, ki morajo imeti zagotovljeno odvajanje meteornih voda preko
pravilno dimenzioniranih peskolovov in oljnih lovilcev. Peskolovi na
cestnih in ostalih tlakovanih površinah se izvedejo v preseku 450 mm z
lovilno globino najmanj 750 mm in skupno globino 1500 mm. Peskolovi za
vodo iz strešin se izvedejo z BC preseka 300 mm globine 1000 mm.
Revizijski jaški se izvedejo v preseku 80 mm, na mestih vklapljanja
drugih kanalov preseka 100 mm, na razdalji največ 70 m. Klasični lovilci
olj – separatorji ogljikovodikov so preseka 240 mm. |
|
|
12. člen |
|
|
Merila in pogoji za
arhitekturno oblikovanje |
|
|
Pri lokaciji objektov
je potrebno upoštevati gradbeno črto, gabarit objekta, namembnost, smer
slemena oziroma daljše stranice, določen tip objekta in smer dovoza.
|
|
|
Glede na pričakovane
dolgoročno dinamične spremembe v dejavnostni strukturi obrtne cone se
priporoča izgradnja lahkih montažnih konstrukcij, ki dopuščajo zaželjeno
fleksibilnost, mobilnost in morebitno reciklažo posameznih objektov.
Objekti naj bodo oblikovno enostavni geometrično čistih oblik, tako da
tvorijo z ostalimi objekti jasno in berljivo prostorsko kompozicijo.
Posamezne materialne izvedbe objektov naj bodo likovno poenotene in
harmonično uglašene. Težiti je potrebno k lahkim konstrukcijam, ki
omogočajo notranjo fleksibilnost programa in ki jih je mogoče lahko
dopolnjevati ali po potrebi nadomestiti ali odstraniti. Možne so lahke
betonske, jeklene ali lesene konstrukcije v različnih kombinacijah.
Fasade naj bodo preprosto in čisto oblikovane ter so lahko v kovinski,
plastični, lahki betonski ali leseni izvedbi. Pri oblikovanju fasad naj
bo poudarjena njihova horizontalna komponenta. Pri vseh objektih je
predvidena dvokapna streha v rahlem naklonu, tako da se strešine
skrijejo za fasadni venec in se s tem iz bližnjih pogledov ustvari vtis
ravne strehe. Strešina naj bo v naklonu do 12° in naj daje videz ravne
strehe skrite za fasadni venec ali fasadno ploskev. |
|
|
Pri načrtovanju novih
objektov je potrebno upoštevati pravilnik o projektiranju objektov brez
arhitektonskih ovir (Uradni list RS, št. 48/87). |
|
|
13. člen |
|
|
Merila in pogoji za
krajinsko oblikovanje |
|
|
Ohraniti je potrebno
jasno razmejitev med grajenimi in naravnimi krajinskimi strukturami v
prostoru. Varovati je potrebno poglede na značilno strešno krajino
robnih zazidav izven območja urejanja in ohranjati vedute panoramskih
pogledov vzdolž regionalne ceste Videm–Rašica, kot tudi varovati območje
suhe struge potoka, ki predstavlja zeleni predah med cesto in obrtno
cono. Pri ureditvi zelenih površin v okviru obrtne cone je potrebno
uporabiti drevesno vegetacijo obstoječega gozda tako, da se posamezna
zazidalna polja umesti v gozdni prostor. Z ohranitvijo večjega gozdnega
pasu v območju suhe struge je potrebno težiti k zmanjšanju negativnega
vtisa nove zazidave v širšem prostoru. Most preko struge suhega potoka
naj ima leseno ograjo oziroma po možnosti tudi leseno oblogo venca.
Parkirne površine naj bodo zasenčene z visokodebelnim drevjem in obdane
z okrasnimi zelenicami ali živo mejo. |
|
|
VI. MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL OZIROMA
FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ |
|
|
14. člen |
|
|
Opredelitev gradbenih
parcel oziroma funkcionalnih zemljišč |
|
|
Površine gradbenih
parcel so opredeljene tako, da poleg prikazanih javnih površin, kot so
ceste, zelenice in javna parkirišča, pokrivajo celoten prostor
ureditvenega območja. V okviru ureditvenega načrta so predvidena
stavbišča in funkcionalna zemljišča v velikosti in obliki, ki jo določa
nova morfologija zazidave in predlagani gradbeni tipi objektov.
|
|
|
Zaradi varstva pred
požarom je potrebno v zazidalnem območju obrtne cone upoštevati tudi
prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom. |
|
|
VII. MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO OPREMLJANJE |
|
|
15. člen |
|
|
Merila in pogoji za
prometno urejanje območja zazidalnega načrta obrtne cone Predstruge
|
|
|
Prometna lega in
povezava z regionalno cesto: Obrtna cona leži med naseljema Ponikve in
Predstruge in ni priključena nobenemu od ureditvenih območij naselij,
temveč predstavlja samostojno ureditveno območje. Leži med regionalno
cesto Videm – Rašica in železniško progo, ki poteka od Grosupljega proti
Kočevju, tako da je prometno dobro dostopna in se preko potrebnega
novega mostu preko potoka Rašica direktno navezuje na omenjeno cesto.
Most mora upoštevati stoletno vodo. Pri dimenzioniranju in oblikovanju
mostu ter pred njegovo izgradnjo je potrebno predhodno izdelati
hidravlični načrt, kar je pogoj za pridobitev ustreznega
vodnogospodarskega soglasja za potrditev gradbene dokumentacije.
Predvideno je tudi napajanje obrtne cone preko novega industrijskega
tira, ki ga bo potrebno zgraditi od železniške postaje Predstruge na
podlagi že izdelanih programskih zasnov Projektivnega podjetja
Slovenskih železnic. Industrijski tir se bo za obrtno cono odcepil od
postajnega tira Predstruge št. 3 in potekal vzporedno s progo Grosuplje
– SZ Kočevje na razdalji 5 oziroma 7,50 metra. V območju obrtne cone se
bo razdalja povečala na 25 m zaradi potrebnega odmika od proge. Levo od
industrijskega tira je predviden prostor za dodaten tir, desno pa je čez
celo cono predviden manipulativni plato v širini 16 metrov ter
industrijska cesta v širini 7,50 metra. |
|
|
Notranja prometna
ureditev: uvoz in izvoz v obrtno cono je predviden na severni strani z
regionalne ceste Videm–Rašica. Prometno je cona razdeljena na štiri
dele, ki jih povezuje cesta širine 7 m, ki poteka po njenem obodu.
Glavni cesti v coni potekata v severni in južni smeri, nanju pa se
navezujejo vse prečne napajalne ceste širine 6 m do posameznih polj
oziroma obrtnih in industrijskih objektov. |
|
|
Glavne (primarne) ceste
imajo radije križišč 12 m, sekundarne ceste radije 9 m in uvozi na PM
radije 4,5 m – 5,5 m. |
|
|
Na južni strani je
cesta del manipulativnega prostora ob železnici oziroma ob dveh novih
industrijskih tirih. Ob severni cesti in ob prehodu v zahodni del je
predvidena ureditev parkirišča za večje tovornjake z obračališčem z
radijem 12,50 m, ob vzhodni obodni cesti pa večje parkirišče za osebne
avtomobile. Parkiranje za osebne avtomobile je predvideno tudi ob
posameznih obrtnih in industrijskih objektih. Notranji promet v obrtni
coni je organiziran enosmerno, kar zagotavlja večjo varnost in manj
zapletov pri obračanju večjih tovornih vozil. |
|
|
Pri nadaljnjem delu je
potrebno upoštevati pravilnik o pogojih graditve gradbenih objektov ali
drugih objektov, zasaditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem
progovnem pasu (Uradni list SRS, št. 2/87) ter zakon o temeljih varnosti
v železniškem prometu (Uradni list SFRJ, št. 26/91), uredbo o
kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS, št. 33/98) ter zakon o
javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97). |
|
|
16. člen |
|
|
Ureditev prometnih
površin |
|
|
Vse cestne površine so
v asfaltu razen parkirnih površin, ki jih je mogoče izvesti tudi v
betonu. Zaradi oblikovalskih posebnosti je mogoča tudi kombinacija
asfalta, betonskih plošč in granitnih kock. |
|
|
VIII. MERILA IN POGOJI ZA KOMUNALNO OPREMLJANJE |
|
|
17. člen |
|
|
Splošna merila in
pogoji za komunalno opremljanje zazidalnega območja obrtne cone
Predstruge |
|
|
Zmogljivosti vodnega
vira zadoščajo potrebam za pitno vodo, s čimer je zagotovljena oskrba s
higiensko neoporečno vodo, ki se uporablja tudi kot tehnološka voda.
|
|
|
Delno bo potrebno
prestaviti primarno omrežje AC izvedbe prereza 200 mm, ki poteka ob suhi
strugi. Novi zazidalni kompleks se s sekundarno mrežo priključuje na
rekonstruirano primarno omrežje. |
|
|
V obrtni coni sta
predvidena ločena kanalizacijska sistema. Vse površinske vode, ki
pritekajo v območje urejanja ali ga prečkajo, je potrebno urediti tako,
da bodo vsi objekti varni pred 100-letnimi poplavnimi vodami. Tako
zbrane vode se speljejo do naravnega recipienta, ki jih je sposoben
sprejeti brez škode za dolvodne obrežne prebivalce. Meteorne vode v
območju obrtne cone se odvede v ločenem kanalizacijskem sistemu.
|
|
|
V obrtni coni se
predvidi novo betonsko – montažno transformatorsko postajo, ki bo
locirana v zelenici novega kompleksa in se bo vzankala z novim odcepom
20 kV daljnovoda. Obstoječi visokonapetostni daljnovod, ki prečka
območje obrtne cone bo potrebno delno prestaviti in podzemno kablirati.
|
|
|
Nizko napetostno
razvodno omrežje za potrebe novo predvidenega kompleksa se bo izvedlo iz
nove TP. Podzemno se kablirajo vsi nadzemni nizko napetostni vodi, ki se
prilagodijo novi urbanizaciji. |
|
|
V pločnikih notranjih
cest bo potrebno zgraditi novo telefonsko kabelsko kanalizacijo, na
katero se bodo navezali novi zazidalni kompleksi preko zemeljskega TK
kabla. |
|
|
Ureditev javne
razsvetljave bo potrebno izvesti preko novega prižigališča, ki bo
locirano ob predvideni novi transformatorski postaji. Javna razsvetljava
bo potekala v pločnikih notranjih cest in po zazidalnih kompeksih skupaj
s kabelsko televizijo, kolikor bo za to izražene potreba. |
|
|
18. člen |
|
|
Vodovod |
|
|
Tehnični opis
predvidenega stanja |
|
|
Območje ureditvenega
kompleksa bo namenjeno obrtni ali lahki industriji in delno za potrebe
skladiščenja okolju nenevarnih snovi. |
|
|
Obstoječi primarni vod
v salonitni izvedbi O200 mm, ki poteka po severnem obodu obrtne cone bo
potrebno prestaviti na severno obodno cesto. Primarni vod se izvede v
duktilni izvedbi DN 200 mm in služi kot glavni napajalni vod za obrtno
cono, na katerega se navezuje izgradnja sekundarnega omrežja.
|
|
|
Za celovitost oskrbe s
pitno in požarno vodo je predvideno izgraditi sekundarno omrežje, ki
poteka od rekonstruiranega primarnega voda v duktilni izvedbi DN 200 mm
v pločniku severne obodne ceste, v pločnikih prečno napajalnih cest, v
pločniku južne dovozne ceste ob manipulativnem prostoru ob železnici in
naprej v pločniku prečne napajalne ceste do severne dovozne ceste, kjer
se naveže na primarni vod in tvori požarno zanko. Vso sekundarno omrežje
se izvede v duktil izvedbi. |
|
|
19. člen |
|
|
Kanalizacija
|
|
|
Tehnični opis
predvidenega stanja |
|
|
Na podlagi idejnih
študij in projektnih rešitev za izvedbo kanalske mreže in sistema
čiščenja Dobrepoljske doline naj bi se fekalne odpadne vode iz
ureditvenega kompleksa priključile na povezovalni kanalizacijski
kolektor, ki bo potekal iz naselja Ponikve do naselja Predstruge, kjer
bo locirana čistilna naprava . Na območju obrtne cone se izvede
sekundarni kanalizacijski sistem v ločeni izvedbi, ki bo potekal po
severni in južni obodni cesti na katerega se navezujejo terciarni
kanali, ki potekajo po prečnih napajalnih cestah. V kolikor bo
povezovalni kolektor Ponikve – Predstruge s čistilno napravo v
Predstrugah dograjen, se fekalna kanalizacija priključi na kolektor , v
kolikor pa le ta ne bo izgrajen se ob južno vzhodnem delu obrtne cone
izvede začasna čistilna naprava, ki mora zagotavljati izpuste v skladu z
veljavno zakonodajo. |
|
|
Meteorna kanalizacija –
zbirni cevovod preseka 450 mm, priključni 200 in 300 mm. Felkalna
kanalizacija primarni kanali preseka 250 mm, priključni kanali preseka
200 mm. Na mestih križanja, loma ali priključka drugih kanalov se izvede
revizijske jaške preseka 100 mm na razdalji 50 m. |
|
|
Vsi priklopi na na
kanalizacijski sistem morajo zadostiti parametrom določenim za izpust v
kanalizacijski sistem po zakonu o varstvu okolja in pravilnikom
upravljalca. |
|
|
Kanalizacija mora biti
izvedena v vodotesni izvedbi SBC, duktil, PVC ali tesal. |
|
|
Meteorne vode se bodo
preko ustrezno dimenzioniranih peskolovov, lovilcev olj in maščob
izlivale v ponikovalnico. |
|
|
Peskolovi na cestnih in
ostalih tlakovanih površinah se izvedejo v preseku 450 mm z lovilno
globino najmanj 750 mm in skupno globino 1500 mm. Peskolovi za vodo iz
strešin se izvedejo z BC preseka 300 mm globine 1000 mm. Revizijski
jaški se izvedejo v preseku 800 mm, na mestih vklapljanja drugih kanalov
preseka 1000 mm, na razdalji največ 70 m. Klasični lovilci olj –
separatorji ogljikovodikov so preseka 240 mm. |
|
|
Trasa meteorne
kanalizacije poteka vzporedno s traso fekalne kanalizacije. |
|
|
Vrsta in profili cevi,
objekti, revizijski jaški in odmiki od ostalih infrastrukturnih vodov
bodo določeni s posebnim projektom za sanitarne in meteorne vode. |
|
|
20. člen |
|
|
Ogrevanje |
|
|
Tehnični opis
predvidenega stanja |
|
|
Glede na to, da
pričakujemo izgradnjo obrtne cone v večih fazah, se ogrevanje izvede
individualno s kurilnim oljem ali plinom. |
|
|
Ogrevanje objektov in
sanitarne vode v njih se izvede za vsak objekt posebej, možna je tudi
uporaba skupinskih kotlovnic in toplotnih postaj. |
|
|
Za ogrevanje se kot
energent lahko uporablja kurilno olje, utekočinjen plin ali biomasa –
lesni odpadki. V primeru ogrevanja z lahkim kurilnim oljem mora biti
cisterna v objektu, prostor pa oljetesen do višine, ki omogoča ulov
celotne vsebine cisterne in z direktnim izhodom na prosto; kotlovnica
mora biti od tega prostora ognjevarno ločena. Cisterna mora biti
ustrezno odzračena, oljevodna instalacija mora biti položena v oljetesni
kineti. Objekti in naprave morajo biti izvedeni skladno z določili
pravilnika o spravljanju in shrambi kurilnega olja (Uradni list SFRJ,
št. 45/67). |
|
|
V primeru plinskega
ogrevanja se plinska cisterna postavi zunaj objekta, tako da ne bo
predstavljala nevarnosti za ljudi in okolje, kakor tudi pod pogojem
vizualnega maskiranja cisterne z intezivno obsaditvijo. Postavitev je
ležeča, na točkovnih temeljih ali peščenem nasipu, minimalni odmik
cisterne od objektov znaša 3 metre. Ob cisterni je potrebno zagotoviti
sklenjen pas 0,60 m praznega prostora. V pasu 3 metre okoli prostora s
cisterno ni dovoljeno instaliranje virov vžiga niti odlaganje vnetljivih
materialov. Pokrovi eventualnih kanalizacijskih in drugih jaškov v
oddaljenosti do 3 metre morajo biti plinotesne izvedbe. V primeru
električne instalacije mora biti le-ta skladna s predpisi o električnih
napravah na nadzemnih mestih, ogroženih z eksplozivnimi mešanicami;
eventualni strelovod mora biti ustrezno izveden in ozemljen. Plinsko
postajo je potrebno opremiti z ustreznimi opozorilnimi napisi. Pri
projektiranju in izvedbi je potrebno upoštevati tudi ostala določila
pravilnika o utekočinjenem naftnem plinu (Uradni list RS, št. 71/93).
|
|
|
Za potrebe biomase –
lesnih odpadkov je potrebno urediti posebno deponijo. Le-ta mora biti
nadkrita, ograjena in ustrezno tlakovana. Emisije in imisije v prostor
morajo ustrezati zakonsko predpisanim določilom. Ogrevanje na biomaso –
lesne odpadke je lahko individualno ali skupinsko – odvisno od interesa
in zmogljivosti glede na količino biomase. |
|
|
21. člen |
|
|
Električna energija
|
|
|
Tehnični opis
predvidenega stanja |
|
|
Na območju zazidalnega
načrta se predvidi izgradnja nove transformatorske postaje moči 700 kW,
ki bo locirana ob južnem delu parkirišča za osebne avtomobile ob vzhodni
obodni cesti in se bo vzankala v prestavljeni 20 KV daljnovod
Ponikve–Predstruge. Prestavljeni daljnovod bo potekal po severnem robu
južne dovozne poti in se na začetku in na koncu prestavitve – meje
zazidave naveže na obstoječi daljnovod z dograditvijo z novima
drogovoma. |
|
|
Kolikor se izkažejo
potrebe po večji moči, je možno vzankati še drugo transformatorsko
postajo ob zahodnem delu dovozne ceste. |
|
|
NN napajanje
|
|
|
Nizkonapetostni razvod
napajanja bo potekal iz transformatorske postaje po zelenici severne in
južne obodne ceste ter po zahodnem delu zelenice sredinske prečne
napajalne ceste nazaj do transformatorske postaje. |
|
|
Ves NN razvod bo
potekal v kabelski kanalizaciji skupaj z javno razsvetljavo.
|
|
|
Vsi detajli, prerezi,
odmiki bodo določeni v elektro projektu. |
|
|
22. člen |
|
|
Javna razsvetljava
|
|
|
Tehnični opis
predvidenega stanja |
|
|
Novo prižigališče bo
predvidoma v novi trafo postaji. |
|
|
Javna razsvetljava bo
potekala iz prižigališča ob novi TP po zelenici severne in južne obodne
ceste ter po zahodnem delu zelenice sredinske prečne napajalne ceste
nazaj do prižigališča v transformatorski postaji. |
|
|
Ves razvod javne
razsvetljave bo potekal v kabelski kanalizaciji skupaj z NN razvodom.
|
|
|
Izbrani bodo
dvosistemski viri, ki omogočajo ob reducirani celonočni razsvetljavi
enako stopnjo enakomernosti kot pri večerni. Avtomatsko se bo prižigala
celonočna in večerna razsvetljava. Večerna razsvetljava bo del javne
razsvetljave ob določenem času avtomatsko izključila. |
|
|
Izbrati pa je potrebno
svetilko, ki bo dovolj trpežna in odporna na vremenske in druge
neprilike. Izbrana svetilka mora ustrezati tudi po svetlobnotehničnih
karakteristikah. |
|
|
23. člen |
|
|
TT omrežje |
|
|
Tehnični opis
predvidenega stanja |
|
|
Za potrebno število
telefonskih priključkov se bo treba navezati na novi jašek, ki se bo
napajal iz telefonske centrale Videm. |
|
|
Telefonska kanalizacija
po obrtni coni bo potekala iz jaška glavne kabelske kanalizacije ob
regionalni cesti, čez regionalno cesto, ob robu izvozno-uvozne ceste in
naprej po pločniku severne in južne obodne ceste, ter po zahodnem
pločniku sredinske prečne napajalne ceste. |
|
|
Ob izgradnji novih
objektov se bo moralo dograditi tudi notranje telefonsko omrežje.
|
|
|
Ko bodo znane
namembnosti posameznih prostorov in njihova razporeditev, se določi
število potrebnih telefonskih priključkov in predvidi njihovo napajanje.
|
|
|
V času gradnje je
potrebno zagotoviti nemoteno telefonsko povezavo. |
|
|
Vse detajle, preseke,
odmike se določi v projektu prestavitve telefonske kanalizacije, ki ga
izvede upravljalec. |
|
|
IX. POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA |
|
|
24. člen |
|
|
Varstvo pred hrupom,
onesnaževanjem zraka in voda |
|
|
Za preprečitev
poslabšanja kakovosti zraka je potrebno zagotoviti plinifikacijo
celotnega zazidalnega območja ali ogrevanje z kurilnim oljem, ohranitev
zelenih površin in zasaditev novih drevoredov ob glavnih notranjih
cestah in parkiriščih. Za obrtne delavnice in storitveno dejavnost je
potrebno pridobiti predhodno ekološko oceno. |
|
|
V območju je potrebno
upoštevati maksimalno dovoljen nivo hrupa 55 dB za dan in 45 dB za noč.
Pri tem je potrebno upoštevati tudi uredbo o hrupu v naravnem in
življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 in 66/96). |
|
|
Ohranjati je potrebno
značilne biotope ob suhi strugi potoka z ureditvijo ograje ter kontrolo
vodotokov. |
|
|
V obrtni coni je lahko
locirana le čista obrtna dejavnost, ki ne potrebuje tehnološke vode in
iste ne onesnažuje. Upoštevati je potrebno probleme z oskrbo požarne
vode. Območje ob suhi strugi je poplavno ogroženo pri visokih vodah
Rašice, ki že sedaj ogroža cesto Rašica–Dobrepolje zaradi propusta pod
železniško progo. Predvideni novi most na suhi strugi Rašice mora
omogočati s svojo višinsko niveleto pretok najvišje računsko določene
vode. Objekti morajo biti locirani izven poplavnih voda. Objekte je
potrebno čim bolj prilagoditi terenu ter hortikulturno primerno urediti
okolico. |
|
|
Tehnološko onesnažene
vode posameznih obratov (obrt, industrija) je pred iztokom v javni kanal
potrebno očistiti do mere kot to zahteva upravljalec skupne čistilne
naprave. |
|
|
Uporabniki obrtne cone,
ki na svojem zemljišču vršijo manipulacijo oziroma skladiščijo razlivne
ali razsipne snovi lahko to opravljajo le v nadkritih prostorih.
Manipulacijske površine morajo biti urejene tako, da se ob eventualnem
razlitju ali razsutju snovi lahko ta v celoti prestreže. |
|
|
Vse obrtne dejavnosti,
industrijski in drugi objekti morajo biti opremljeni s kontejnerji, tako
da je možno sortiranje vseh vrst odpadkov. Za kontejnerje je potrebno
zagotoviti reden odvoz odpadkov v za to določena odlagališča.
|
|
|
Varstvo pred požarom:
|
|
|
Pri industrijskih
obratih, kjer obstoja velika nevarnost požara, je funkcionalne površine
(utrjene) potrebno urediti tako, da se v primeru požara s posebnimi
zaporami prepreči izliv požarne vode (ali drugih intervencijskih
sredstev) v javni kanal ali odprti vodotok. |
|
|
Hidrantno omrežje
temelji na krožni vodovodni povezavi kompleksa iz katerih se izvede v
skladu z elaboratom o požarni ogroženosti interna požarna mreža za
posamezne objekte. |
|
|
Na javnem hidrantnem
omrežju se izvedejo nadzemni hidranti na oddaljenosti največ 80m. Vsak
hidrant naj bo izveden v profilu najmanj O80mm in opremljen z zasunom.
Interno hidrantno omrežje mora biti izvedeno preko merilnih mest.
|
|
|
Profili cevi za
sekundarne vode, priključki ter interna hidrantna mreža bodo določeni s
posebnim projektom za izgradnjo vodovoda, ki mora upoštevati predpisane
odmike od ostalih infrastrukturnih vodov. |
|
|
X. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE |
|
|
25. člen |
|
|
Merila in pogoji za
varovanje naravne in kulturne dediščine so |
|
|
Pri izvajanju posegov
in ureditev na območju, za katerega veljajo pogoji varovanja naravne in
kulturne dediščine potrebno upoštevati navodila Ljubljanskega
regionalnega ZVNKD. Ob ureditvi zelenih površin je potrebno uporabiti
drevesno vegetacijo obstoječega gozda, tako da se posamezne cone umesti
v gozdni prostor. Predvsem naj se ohrani pas gozda proti regionalni
cesti tako, da se doseže manjši negativen vizualni vpliv cone v
prostoru. |
|
|
XI. PREHODNE DOLOČBE |
|
|
26. člen |
|
|
V območju zazidalnega
načrta obrtne cone Predstruge, ki se ureja z zazidalnim načrtom so do
dokončne realizacije dopustna: |
|
|
– tekoča vzdrževalna
dela na vseh objektih in napravah, |
|
|
– vzdrževanje gozdnih
poti in drugih ureditev in naprav namenjenih gozdarstvu, |
|
|
– postavitve začasnih
objektov in naprav po posebnem preudarku, |
|
|
– odstranitve objektov
in naprav, ki so predvidene za rušenje, |
|
|
– gradnje in ureditve
prometnih, komunalnih in energetskih objektov in naprav ter objektov in
naprav za zveze, |
|
|
– ureditev javnih in
zasebnih talnih površin, |
|
|
– na območjih
predvidenih za gradnjo novih objektov in ureditev ni dopustno izvajanje
nikakršnih posegov, ki bi kakorkoli ovirali bodoče gradnje in ureditve,
|
|
|
– na območju ni
dopustna dejavnost, ki bi presegala maksimalno dovoljeno raven hrupa
55dB, |
|
|
– ureditve zelenih
površin skladno z ureditveno situacijo in drugimi merili in pogoji za
urejanje tega območja. |
|
|
XII. ZAPOREDNOST IZVAJANJA |
|
|
27. člen |
|
|
Zazidalni načrt je
mogoče izvajati v več medsebojno neodvisnih etapah |
|
|
Novogradnje lahko
potekajo neodvisno in na faznost izgrajevanja niso vezane, vendar je
potrebno predhodno izgraditi dovozno cesto z novim mostom. Ena etapa
izgradnje mora obsegati vsaj en otok z vsemi obodnimi cestami in
navezavo na dovozno cesto z urejeno infrastrukturo. |
|
|
28. člen |
|
|
Režim in začasna
namembnost zemljišč |
|
|
Ker gre za kompleksno
ureditveno območje je le načeloma označena tudi etapnost izvajanja
zazidalnega načrta. Kljub temu ni potrebno, da se celotni načrt izvede
naenkrat, temveč se lahko izvaja postopoma in po potrebi po označenih
zazidalnih poljih. Znotraj posameznega zazidalnega polja ni mogoča
etapna gradnja, temveč je potrebno nameravani poseg izvesti naenkrat
tako, da se pozida in komunalno ter prometno uredi celoten otok z
dovozno in obodnimi cestami, pri zazidavi prvega otoka pa se mora
obvezno zgraditi novi most ter glavna dovozna cesta. |
|
|
XIII. TOLERANCE PRI GABARITIH |
|
|
29. člen |
|
|
Tolerance pri
gabaritih, ki jih pri lokacijskem dovoljenju lahko dopusti upravni organ
|
|
|
Horizontalne gabarite
za predvidene objekte določa gradbena črta. Odmiki objektov od gradbene
črte in zamiki gradbene črte preko regulacijske niso dopustni. Pri
dopolnilnih gradnjah se mora gradbena črta novih objektov prilagajati
smeri in zamikom obstoječih objektov. |
|
|
Vertikalni gabariti
predvidenih objektov se prilagajajo celotni zasnovi nove zazidave.
Gabariti za posamezne objekte so razvidni v grafičnem delu zazidalnega
načrta. |
|
|
XIV. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV |
|
|
30. člen |
|
|
Obveznosti
investitorjev in izvajalcev |
|
|
Zagotoviti je potrebno
usklajeno in racionalno izvajanje komunalne infrastrukture. |
|
|
Izvajanje posameznih
posegov in ureditev načrta spremlja strokovna organizacija, ki je
izdelala zazidalni načrt. |
|
|
31. člen |
|
|
Pred izdajo lokacijske
dokumentacije je potrebno pridobiti posebne strokovne podlage za vsako
lokacijo posebej skladno z določili tega ZN. Investitor mora pridobiti
PVO, ki mora biti pozitivna. V strokovne podlage je vnesti smernice in
določila iz ekoloških presoj. Posebne strokovne podlage morajo biti
pripravljene tako, da ni potrebno spreminjati ali dopolnjevati
komunalnih vodov. |
|
|
XV. KONČNE DOLOČBE |
|
|
32. člen |
|
|
Zazidalni načrt je
stalno na vpogled pri Občinski upravi občine Dobrepolje. |
|
|
33. člen |
|
|
Izvajanje tega odloka
nadzoruje pristojna inšpekcijska služba. |
|
|
34. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati
osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
Št. 352-1/97 |
|
|
Dobrepolje, dne 21.
septembra 1999. |
|
|
Župan |
|
|
Občine Dobrepolje
|
|
|
Anton Jakopič l. r. |
|