|
Na podlagi 39. člena
zakona
o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št.
18/84, 37/85, 39/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93)
in 23. člena
statuta Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 33/95,
60/95 in 23/96), je Občinski svet občine Moravske Toplice na seji dne 6.
10. 1998 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Moravske Toplice |
|
|
I. UVODNA DOLOČILA |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se določajo prostorski ureditveni pogoji (v
nadaljevanju: PUP) za območja naselij, zaselkov in odprtega prostora v
Občini Moravske Toplice, ki jih je izdelala ZEU – Družba za načrtovanje
in inženiring pod številko 2/98. |
|
|
2. člen |
|
|
PUP za območje Občine Moravske Toplice so usklajeni s
spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana Občine Murska Sobota za območje Občine Moravske
Toplice, dopolnjeni v letu l998 (Uradni list RS, št. 43/98). |
|
|
3. člen |
|
|
PUP vsebuje tekstualni del in grafične priloge v merilu
1:2500, ki se nanašajo na merila in pogoje za posege v prostor in na
prikaze iz prostorskih sestavin planov. |
|
|
Tekstualni del vsebuje: |
|
|
– splošni del s prilogami, |
|
|
– obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor. |
|
|
Grafični del vsebuje: |
|
|
– pregledno karto obravnavanega območja v merilu 1:25000, |
|
|
– ureditvena območja naselij v merilu 1:2500. |
|
|
Za odprti prostor se pri opredelitvi namenske rabe
uporabljajo tudi grafične priloge iz sprememb in dopolnitev prostorskih
sestavin planov v merilu 1:5000. |
|
|
4. člen |
|
|
Prostorski ureditveni pogoji določajo: |
|
|
– območje urejanja in veljavnost; |
|
|
– funkcijo območja; |
|
|
– pogoje in merila glede vrste posegov; |
|
|
– pogoje in merila za urbanistično oblikovanje območij; |
|
|
– splošne pogoje za arhitektonsko oblikovanje objektov in
naprav; |
|
|
– merila in pogoje za urejanje komunalnih, energetskih in
telekomunikacijskih naprav in omrežij; |
|
|
– merila in pogoje za prometno urejanje in |
|
|
– druge posege, ki trajno spreminjajo prostor. |
|
|
Prostorski ureditveni pogoji določajo tudi merila in
pogoje za: |
|
|
– ohranjanje in varovanje naravne dediščine, kulturne
dediščine ter drugih dobrin splošnega pomena; |
|
|
– varovanje in izboljšanje okolja; |
|
|
– urejanje prostora za potrebe obrambe in zaščite; |
|
|
– možna odstopanja ter |
|
|
– končna določila. |
|
|
Merila in pogoji, določeni v odloku o prostorskih
ureditvenih pogojih so podlaga za pripravo projektne dokumentacije za
posamezen poseg v prostor na območju, ki ga urejajo. |
|
|
II. OBMOČJE UREJANJA IN VELJAVNOST |
|
|
5. člen |
|
|
Meja ureditvenega območja PUP poteka po meji občine
Moravske Toplice, ki zavzema naslednje katastrske občine: Andrejci,
Berkovci, Bogojina, Bukovnica, Čikečka vas, Filovci, Fokovci, Ivanci ,
Ivanjševci, Ivanovci, Kančevci, Krnci, Lončarovci, Lukačevci, Martjanci,
Mlajtinci, Moravci, Motvarjevci, Noršinci, Pordašinci, Prosenjakovci,
Ratkovci, Selo, Sebeborci, Središče, Suhi vrh, Tešanovci, Vučja gomila. |
|
|
6. člen |
|
|
Veljavnost PUP je neomejena in začasna. Neomejeno veljajo
PUP za celotno območje katastrskih občin, naštetih v 5. členu, razen za
območja, ki se že urejajo z veljavnimi prostorskimi akti. Začasno
veljajo PUP za območja, za katera je predvidena izdelava prostorskih
izvedbenih načrtov. |
|
|
7. člen |
|
|
Območja, ki se že urejajo s prostorskimi izvedbenimi
načrti in zanje PUP ne veljajo, so: |
|
|
1. Turistično naselje Podov (odlok o zazidalnem načrtu
Turistično naselje Podov – Uradni list RS, št. 58/95), |
|
|
2. Namakanje Ivanci (odlok o ureditvenem načrtu za
namakalno polje Ivanci – Uradni list RS, št. 58/95), |
|
|
3. Zdraviliški kompleks Moravske Toplice (odlok o
spremembi ureditvenega načrta za območje zdraviliškega kompleksa v
Moravskih Toplicah (Uradni lisr RS, št. 51/97 in 22/98). |
|
|
4. ART center (odlok o sprejetju
ureditvenega načrta za Art center v Središču na Goričkem – Uradni list
RS, št. 109/99), |
|
|
5. Podov – ob potoku (odlok o
zazidalnem načrtu Podov – ob potoku – Uradni list RS, št. 36/00), |
|
|
6. Gramoznica Lukačevci (odlok o
ureditvenem načrtu za gramoznico v Lukačevcih – Uradni list RS, št.
61/00), |
|
|
7. Gramoznica Mlajtinci (odlok o
ureditvenem načrtu za gramoznico v Mlajtincih – Uradni list RS, št.
61/00), |
|
|
8. Območje Vas v Tešanovcih
(odlok o zazidalnem načrtu za območje Vas v Tešanovcih – Uradni list RS,
št. 62/00), |
|
|
9. Območje Močvar (odlok o
zazidalnem načrtu za območje Močvar v Moravskih Toplicah – Uradni list
RS, št. 66/00), |
|
|
10. Gramoznica Filovci (odlok o
ureditvenem načrtu za gramoznico Filovci – Uradni list RS, št. 77/00), |
|
|
11. Golf igrišče (odlok o
ureditvenem načrtu za območje zelenih in rekreacijskih površin vzhodno
in južno od zdraviliškega kompleksa v Moravskih Toplicah – Uradni list
RS, št. 63/01), |
|
|
8. člen |
|
|
Območja, za katera veljajo PUP
začasno do izdelave lokacijskih načrtov, so: |
|
|
1. območje zazidalnega načrta v
naselju Martjanci, |
|
|
2. območje zdravilišča Rimska
Čarda v k.o. Sebeborci, |
|
|
3. območje golf igrišča v k.o.
Vučja gomila, Bukovnica in Bogojina, |
|
|
4. območje zdravilišča Osišče v
k.o. Bukovnica, |
|
|
5. Razširjeno igrišče za golf pri
Moravskih Toplica, |
|
|
6. Kmetijsko-gospodarski center z
rastlinjaki v k.o. Tešanovci. |
|
|
III. FUNKCIJA OBMOČJA |
|
|
9. člen |
|
|
Celotna površina območja obdelave zavzema poselitvena
območja naselij in območja vinskih kleti ter odprti prostor, ki se deli
po namenu na kmetijska zemljišča, gozdove, vodne površine, območja
infrastrukturnih objektov in ostala območja. |
|
|
Poselitvena območja so območja naselij in zaselkov ter
posameznih objektov in vključujejo vse dejavnosti, ki so vezane na
bivanje in delovanje prebivalstva v poselitvenih območjih. V pretežni
meri je to kmetijska dejavnost in to v večini naselij v območju
obdelave. |
|
|
Območja vinskih kleti so površine znotraj vinorodnih
območij, ki so definirana v planskih aktih in opredeljena kot vinogradi
in sadovnjaki, kjer je možna gradnja gospodarskih objektov (vinskih
kleti) in vikendov (sekundarna bivališča). |
|
|
Največ površin odprtega prostora zavzemajo kmetijska
zemljišča, v nižinskem delu večinoma trajno namenjena kmetijski rabi. Na
teh površinah so delno izvedene agro in hidromelioracije. |
|
|
Gozdne površine so predvsem v severnem, hribovitem delu
občine in so proizvodnega značaja. |
|
|
Ostala območja so poleg vodnih površin (reke, potoki,
jezera, gramoznice) in površin infrastrukturnih objektov (ceste,
koridori) še površine za izkoriščanje rudnin (gramoznice, peskokopi) in
rekreacijske površine (igrišča, opuščene gramoznice). |
|
|
Tako poselitvena območja kot odprti prostor sta poleg
primarne rabe v določenih mejah opredeljena tudi kot zavarovana ali
varovalna območja. To so varovalni pasovi zajetij pitne vode, koridori
in varnostni pasovi posameznih infrastrukturnih objektov, območja
naravne in kulturne dediščine ipd. Celotno območje obdelave je
opredeljeno tudi kot raziskovalni prostor za nafto in plin ter
geotermalno vodo. |
|
|
IV. POGOJI IN MERILA GLEDE VRSTE POSEGOV |
|
|
10. člen |
|
|
Vrsto posegov delimo glede na funkcijo prostora v
ureditvenih območjih naselij in v odprtem prostoru po naslednjih
območjih: |
|
|
A) Poselitvena območja (ureditvena območja naselij in
območja razpršene gradnje), |
|
|
B) Vinorodna območja, |
|
|
C) Območja odprtega prostora, |
|
|
– kmetijska zemljišča, |
|
|
– območja gozdov, |
|
|
– vodne površine, |
|
|
– infrastrukturni objekti, |
|
|
– ostala območja. |
|
|
D) Območja, ki segajo preko ostalih območij, |
|
|
– območja naravne dediščine, |
|
|
– zavarovana območja kulturne dediščine, |
|
|
– raziskovalni prostor za nafto in plin. |
|
|
A) Ureditvena območja naselij in območja razpršene gradnje |
|
|
11. člen |
|
|
Na območjih naselij in delov naselij, ki so v prostorskih
sestavinah planov opredeljena kot poselitvena območja in za katera
veljajo PUP neomejeno so dopustni naslednji posegi: |
|
|
– sanacije, adaptacije in vzdrževalna dela na obstoječih
objektih, napravah in površinah; |
|
|
– novogradnje, dograditve in nadomestne gradnje
infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij; |
|
|
– novogradnja vseh vrst objektov (dopolnilna gradnja); |
|
|
– novogradnja pritiklin kot samostojnih objektov ali
prizidkov v sklopu že obstoječih objektov; |
|
|
– sprememba namembnosti objektov in prostorov za
proizvodno, kmetijsko, obrtno, servisno, trgovsko in gostinsko
dejavnost; |
|
|
– odstranitev dotrajanih objektov in naprav; |
|
|
– postavitev začasnih montažnih kioskov in stojnic za
sezonsko prodajo; |
|
|
– postavitev začasnih montažnih objektov za turistične,
športne ali druge prireditve; |
|
|
– postavitev obeležij, spomenikov in reklamnih objektov; |
|
|
– vodnogospodarske ureditve. |
|
|
Na območjih, kjer so stanovanjske pozidave predvidene z ZN
se ne dovoli gradnja proizvodnih kmetijskih objektov. |
|
|
Večje gospodarske objekte (nad 10 glav živine, oziroma 20
svinj) v strnjenih naseljih, se lahko gradi in preureja le ob ustrezni
izdelavi presoje vplivov na okolje. |
|
|
12. člen |
|
|
Na območjih predvidenih izvedbenih načrtov je dopustna: |
|
|
– gradnja posamičnih stanovanjskih objektov na že
formiranih stavbnih parcelah ob pogoju, da je do parcele urejena
minimalna komunalna oprema in da je zagotovljen dovoz na javno cesto
in da gradnja ne ovira
poznejše kompleksne ureditve; |
|
|
– sanacije, adaptacije in vzdrževalna dela na obstoječih
objektih, napravah in površinah; |
|
|
– dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih
objektov, naprav in omrežij; |
|
|
– sprememba namembnosti objektov za dejavnost, ki je v
skladu z namembnostjo izvedenega načrta, |
|
|
– začasna ureditev površin za rekreacijske namene, |
|
|
–
pripravljalna dela kot so ureditev dovoznih poti, vodnogospodarske
ureditve in postavitev zaščitnih ograj. |
|
|
B) Vinorodna območja |
|
|
13. člen |
|
|
Na območjih, ki so v prostorskih sestavinah planov
opredeljena kot vinorodna območja so dopustni naslednji posegi: |
|
|
– sanacije, adaptacije in tekoča vzdrževalna dela na
obstoječih objektih, napravah in površinah, |
|
|
– novogradnje, dograditve in nadomestne gradnje
infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij, |
|
|
– novogradnja gospodarskih objektov (vinskih kleti,
shramb) in vikendov (sekundarna bivališča)
ter objektov za gostinsko
in turistično dejavnost, |
|
|
– novogradnja prizidkov k obstoječim objektom, |
|
|
– sprememba namembnosti objektov za gostinsko ali
turistično dejavnost, |
|
|
– vodnogospodarske ureditve. |
|
|
Gospodarski objekti so vinske kleti in shrambe za potrebe
vinogradništva in vinarstva. Vikendi so sekundarna začasna bivališča in
niso vezana na gospodarsko dejavnost. |
|
|
Gradnja samostojnih pritiklin ni možna. |
|
|
C) Območja odprtega prostora |
|
|
14. člen |
|
|
1. Kmetijska zemljišča |
|
|
a) Na najboljših kmetijskih zemljiščih, ki so trajno
namenjena kmetijski rabi, so poleg primarne rabe dopustni naslednji
posegi: |
|
|
– manjše dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih
objektov in naprav, |
|
|
–
novogradnje, dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih objektov,
naprav in omrežij, |
|
|
– gradnja dopolnilnih kmetijskih objektov pri obstoječih
kmetijah, |
|
|
– vodnogospodarske ureditve, |
|
|
– vzdrževalna dela na obstoječih objektih, napravah in
površinah, |
|
|
– ureditev utrjenih površin za potrebe kmetijstva, |
|
|
– postavitev ograj, |
|
|
– širitev pokopališč, |
|
|
– postavitev začasnih montažnih objektov za potrebe
kmetijstva (rastlinjaki), |
|
|
– ureditev travnatih igrišč. |
|
|
b) Na ostalih kmetijskih zemljiščih so dopustni naslednji
posegi: |
|
|
– gradnja in dograditev infrastrukturnih objektov in
naprav, |
|
|
–
novogradnje, dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih objektov,
naprav in omrežij, |
|
|
– gradnja dopolnilnih kmetijskih objektov pri obstoječih
kmetijah, |
|
|
– ureditev utrjenih površin za potrebe kmetijstva, |
|
|
– ureditev rekreacijskih in športnih površin, |
|
|
– vodnogospodarske ureditve, |
|
|
– širitev pokopališč, |
|
|
– postavitev začasnih montažnih objektov za potrebe
kmetijstva, turizma, športnih in drugih prireditev, |
|
|
– postavitev ograj, |
|
|
– odstranitev obstoječih objektov in naprav, |
|
|
– ureditev manjših zajetij za ureditev ribnikov. |
|
|
15. člen |
|
|
2. Območja gozdov |
|
|
Na območju gozdov so dopustni naslednji posegi: |
|
|
– novogradnja ali dograditev objektov in naprav za
gozdarsko, lovsko, turistično ali športno dejavnost, |
|
|
– dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih
objektov in naprav, |
|
|
– novogradnje, dograditve in nadomestne gradnje
infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij, |
|
|
– vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah, |
|
|
– vodnogospodarske ureditve. |
|
|
Za večje posege v območjih gozdov je potrebno pridobiti
soglasje Zavoda za gozdove. |
|
|
16. člen |
|
|
3. Območja vodnih površin |
|
|
Na območjih vodnih površin in na površinah, ki jim
pripadajo so dopustni naslednji posegi: |
|
|
– tekoča vzdrževalna dela na obstoječih površinah,
objektih in napravah, |
|
|
– vodnogospodarske ureditve, |
|
|
– ureditve manjših zajemališč požarne vode, |
|
|
– ureditev manjših zajetij za ureditev ribnikov. |
|
|
17. člen |
|
|
4. Koridori in varovalni pasovi infrastrukturnih objektov |
|
|
Na območjih infrastrukturnih objektov (ceste) so dopustni
naslednji posegi: |
|
|
– tekoča vzdrževalna dela, |
|
|
– rekonstrukcije, |
|
|
– gradnja oziroma postavitev avtobusnih postajališč, |
|
|
– gradnja kolesarskih in peš površin, |
|
|
– gradnja in rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih
komunalnih in energetskih objektov in omrežij. |
|
|
Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so
dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen
objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljalec tega objekta. |
|
|
Varovalni pasovi infrastrukturnih objektov in naprav so
določeni z zakonodajo, ki ureja posamezen infrastrukturni objekt ali
napravo. |
|
|
18. člen |
|
|
5. Ostala območja |
|
|
Na območjih za izkoriščanje rudnin (gramoznice, peskokopi)
so dopustni naslednji posegi: |
|
|
– tekoča vzdrževalna dela, |
|
|
– postavitev začasnih pomožnih objektov in naprav, |
|
|
– postavitev ograj, |
|
|
– odstranitev in ponovna zasaditev visoke vegetacije, |
|
|
– ureditev manjših zajemališč požarne vode, |
|
|
– turistični objekti v skladu s projektom revitalizacije. |
|
|
Na območjih opuščenih gramoznic, ki so urejena v
rekreacijske namene in na drugih rekreacijskih površinah so dopustni
naslednji posegi: |
|
|
– ureditev manjših športnih igrišč, |
|
|
– zasaditev vegetacije, |
|
|
– vodnogospodarske ureditve. |
|
|
D) Območja, ki segajo preko ostalih območij |
|
|
19. člen |
|
|
Zavarovana območja kulturne dediščine |
|
|
Območja in objekte kulturne dediščine ureja odlok o
razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju
Občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 8/91).Pri
posegih v prostor je potrebno upoštevati
tudi vsa območja in objekte iz registra kulturne dediščine. |
|
|
Na zavarovanih območjih kulturne dediščine so dopustni
posegi na obstoječih objektih, napravah in površinah pod pogoji, ki jih
predpisuje varstveni režim za varovanje kulturne dediščine
in območjih ter objektih iz
registra kulturne dediščine. |
|
|
Za vse posege na varovanih območjih je potrebno pridobiti
soglasje pristojne varstvene službe (Zavod za varstvo naravne in
kulturne dediščine, Maribor). |
|
|
20. člen |
|
|
Raziskovalni prostor |
|
|
Na celotnem območju obdelave so dopustna raziskovalna
vrtanja za pridobitev nafte, plina in geotermalne vode, pod pogoji, ki
jih navajajo strokovne podlage za raziskovalni prostor za nafto in plin
(št. 1/86-SP/MS) izdelana na Zavodu za ekonomiko in urbanizem ter pod
pogoji iz zakona o rudarstvu. |
|
|
Dopustne so tudi raziskave ležišč drugih rudnin in
surovin. |
|
|
Na celotnem območju so dopustna tudi geološka vrtanja pod
pogojem, da vrtanja trajno ne spreminjajo obstoječega stanja na površini
in podtalju. |
|
|
V. SPLOŠNI POGOJI IN MERILA ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČIJ |
|
|
21. člen |
|
|
Merila in pogoji za urbanistično oblikovanje območij
določajo: |
|
|
– velikost in lego gradbenih parcel; |
|
|
– odmike med objekti in parcelami; |
|
|
– lego objektov in naprav; |
|
|
– ureditev parcele. |
|
|
Merila in pogoji se nanašajo na zazidana in nezazidana
stavbna zemljišča. |
|
|
22. člen |
|
|
Stavbna parcela se določa ob upoštevanju koncepta
obstoječe tlorisne zasnove določenega območja, naselja ali zaselka, ter
zavisi od namembnosti, velikosti in zmogljivosti objektov in naprav na
predmetnem zemljišču. |
|
|
Širina gradbene parcele za samostojne objekte s
pritiklinami znaša najmanj 16 m. Parcela mora biti praviloma
podolgovata, ožja stranica naj bo ob cesti. |
|
|
Velikost
gradbene parcele zavisi od velikosti in
namembnosti objekta in znaša za stanovanjske objekte 3 m od fasade
(razen ob manjšem odmiku od parcelne meje), širina dovoza je 3 m. Za
proizvodne objekte znaša
gradbena parcela 4 m od fasade (razen ob
manjšem odmiku od parcelne meje). Širina dovoza je 4 m. Za vinske kleti
in vikende znaša gradbena parcela 1 m od fasade. Širina dovoza je
najmanj 2,5 m. |
|
|
Gradbena parcela mora zagotavljati vse potrebne površine za dejavnost v
obstoječih in bodočih objektih. Če celotne
gradbene parcele ni možno zagotoviti znotraj obravnavane
gradbene parcele, se lahko predvidijo tudi druge površine stavbnih
zemljišč. |
|
|
Pri razporeditvi objektov in naprav se mora dosledno
upoštevati obstoječi koncept zazidave in obstoječe urejene površine. |
|
|
Stanovanjski objekti v naseljih in zaselkih se morajo
graditi ob cesti, ostali (gospodarski objekti, pritikline in pomožni
objekti) pa v notranjosti parcele. Izjemoma se stanovanjski objekti
lahko gradijo v notranjosti parcele le, če so na sosednjih parcelah že
taki objekti in če imajo zagotovljen dovoz z javne ceste. |
|
|
Ob cesti se lahko gradijo tudi proizvodni in servisni
objekti, ob pogoju, da s svojo dejavnostjo ne vplivajo negativno na
sosednje stanovanjske objekte. |
|
|
Gospodarski in stanovanjski objekti v vinorodnih območjih
se morajo graditi v liniji obstoječih objektov ob dovoznih poteh. Kjer
še ni objektov, se mora predvidena pozidava zastaviti v liniji pod
grebenom ali vrhom. Gradnja objektov na izpostavljenih legah ni
dopustna. |
|
|
23. člen |
|
|
Odmiki objektov in naprav od sosednih parcelnih mej morajo
biti tolikšni, da omogočajo normalno vzdrževanje, omogočajo tudi
pozidavo sosednjih parcel in ne smejo poslabšati bivalnih pogojev v
objektu. |
|
|
Pri določanju odmikov od sosednjih parcelnih mej je
potrebno dosledno upoštevati obstoječi zaporedni sistem odmikov. |
|
|
Odmiki od objektov morajo biti tolikšni, da je
zagotovljena osončenost sosednje parcele in bivalnega objekta. |
|
|
V strnjeni vrstni zazidavi se novi objekti locirajo na
mejo. |
|
|
Najmanjši odmik od sosednje parcelne meje je 1 m. |
|
|
Odmiki od vseh javnih prometnih poti in cest morajo biti
praviloma 4 m. Od kategoriziranih cest pa tudi v skladu s
cestno-prometnimi predpisi. |
|
|
Odmiki med objekti znotraj stavbne parcele morajo biti
tolikšni, da omogočajo varnost pred požarom in zagotavljajo sanitarne in
druge pogoje. Odmik med objekti na sosednjih parcelah ne sme biti manjši
kot znaša maksimalna višina sosednjih objektov. |
|
|
Pri odmikih od vodnogospodarskih objektov in naprav je
potrebno upoštevati določila zakona o vodah glede določanja meje
priobalnih zemljišč, erozijskih območij in morske obale ter si od
lastnikov ali upravljalcev vodnogospodarskih objektov pridobiti
soglasje. |
|
|
Ventilacijske odprtine in okna na proizvodnih kmetijskih
objektih naj ne bodo orientirana proti bivalnim prostorom ali sosednjem
dvorišču. |
|
|
24. člen |
|
|
Vsak objekt na zaključeni stavbni parceli mora imeti
zagotovljen in urejen prost in varen dovozni priključek na javno cesto v
skladu z veljavnimi predpisi o javnih cestah. |
|
|
Objekti ob kategoriziranih cestah morajo imeti po možnosti
za več objektov skupaj skupni priključek. |
|
|
Javni objekti in lokali morajo imeti glede na svojo
dejavnost zadostno število parkirnih mest. |
|
|
25. člen |
|
|
V strnjenih naseljih in zaselkih morajo biti smeri slemen
usklajene z obstoječo zazidavo. Praviloma so smeri slemen na objektih,
ki mejijo na cesto vzporedne s cesto. |
|
|
Nepozidan del parcele mora biti urejen glede na funkcijo
objekta. Zasaditev naj upošteva domačo avtohtono vegetacijo. |
|
|
26. člen |
|
|
Parcela ali deli parcele znotraj naselja, zaselka ali za
posamezni objekt je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena znotraj
parc. meje, ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Ograje v
ureditvenih območjih naselij morajo biti ob cesti praviloma žive ali
lesene in ne smejo presegati višine 1,20 m. |
|
|
Postavitev ograje zunaj ureditvenih območij naselij je
dopustno ob zemljiščih, ki jih je potrebno zavarovati, oziroma
preprečiti dostop. Višina in izvedba ograje se prilagodi namenu. |
|
|
Za postavitev ograj ob vodnogospodarskih objektih ali
napravah in ob javnih cestah si je potrebno od lastnikov ali
upravljalcev vodnogospodarskih objektov pridobiti soglasje. |
|
|
Višina zemljišča ob parcelni meji mora biti prilagojena
višini sosednjega zemljišča. |
|
|
27. člen |
|
|
Kmetijski objekti za proizvodnjo (hlevi) morajo biti
najmanj 15 m oddaljeni od stanovanjskih objektov. |
|
|
Proizvodni objekti z večjo kapaciteto se lahko gradijo le
na robu ali izven strnjenega naselja. |
|
|
Gnojne jame in gnojišča morajo biti oddaljena od
stanovanjskih objektov oziroma objektov, kjer bivajo ljudje najmanj 15
m. |
|
|
Posamični komunalni objekti in naprave morajo biti
postavljen tako, da ne vplivajo negativno na sosednje objekte in
okolico. |
|
|
Obstoječi vodnjaki se ne smejo zasipati. Odvajanje
odpadnih voda v opuščene vodnjake ni dopustno. |
|
|
VI. SPLOŠNI POGOJI ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV |
|
|
28. člen |
|
|
Merila in pogoji za oblikovanje objektov in naprav
določajo: |
|
|
– tlorisne oblike in velikosti objektov, |
|
|
– višinske gabarite, |
|
|
– obliko in naklon strehe ter kritine. |
|
|
Merila in pogoji veljajo za novogradnje in za obstoječe
objekte, ki se preurejajo (prizidave, nadzidave, sanacije itd.). |
|
|
29. člen |
|
|
Tlorisna oblika novih stanovanjskih in drugih objektov ter
objektov, ki se preurejajo v ureditvenih območjih naselij in v zaselkih
mora biti podolgovata v razmerju stranic od 1:1,2 do 1:2 ali več. Enako
razmerje se mora upoštevati tudi pri gradnji pritiklin. |
|
|
Tlorisna velikost objekta mora biti prilagojena velikosti
parcele oziroma velikosti in legi funkcionalnega zemljišča. |
|
|
Višina predvidenih objektov in objektov, ki se nadzidavajo
ne sme presegati višine bližnjih obstoječih objektov. |
|
|
V naseljih, zaselkih in posamičnih gradnjah višina
individualnih stanovanjskih objektov ne sme presegati 2 stanovanjski
etaži nad terenom. |
|
|
Višina objektov, ki bodo namenjeni proizvodni, obrtni ali
drugi poslovni dejavnosti je lahko višja, vendar le tam, kjer je višina
že obstoječih objektov višja, in če to dopuščajo odmiki od sosednjih
parcelnih mej. |
|
|
Vsi predvideni objekti in objekti, ki se preurejajo morajo
imeti streho v naklonu (enakostranične, dvokapnice). Enokapne, ustrezno
oblikovane so dovoljene le nad prizidanimi pomožnimi objekti in
pritiklinami v smeri slemena osnovnega objekta. |
|
|
Ravne strehe so dopustne le na objektih namenjenih
proizvodni dejavnosti (industrijski objekti) ter na manjših pomožnih
objektih. |
|
|
Naklon strehe mora biti od 35–45 stopinj, v nobenem
primeru pa ne sme biti manjši od 30 stopinj. Kritina mora biti opečna,
oziroma iz materiala, podobnega opeki. |
|
|
Smeri slemen morajo biti vzporedne z daljšo stranico
objekta. |
|
|
Pri obdelavi fasad predvidenih in obstoječih objektov je
možno uporabiti vse razpoložljive materiale, vendar prilagojeno že
obstoječim objektom. |
|
|
Na območju
kmetijsko-gospodarskega centra z rastlinjaki se tlorisna oblika, višina,
oblika in naklon strehe in obdelava prilagodi namembnosti objektov. |
|
|
30. člen |
|
|
Gospodarski objekti, vikendi in stanovanjski objekti na
vinorodnih območjih morajo imeti tloris v razmerju stranic od 1:1,5 do
1:2. |
|
|
Višina teh objektov ne sme presegati 1,5 etaže nad terenom
(na odprti strani), kletni del mora biti vkopan. |
|
|
Streha mora biti dvokapna z naklonom 45 stopinj, kritina
obvezno opečna. Na svislih so lahko čopi. Smer slemena mora biti
vzporedna z daljšo stranico objekta. |
|
|
Fasade naj bodo ubito bele barve, lahko so obdelane z
lesom. Na oknih so lahko polkna. Barva lesenih delov naj bo temna. |
|
|
Izpostavljene fasade na grebenih in vrhovih morajo biti
zasajene z domačim avtohtonim rastlinjem. |
|
|
VII. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE KOMUNALNIH, ENERGETSKIH IN
TELEKOMUNIKACIJSKIH NAPRAV IN OMREŽIJ |
|
|
31. člen |
|
|
Predvideni gradbeni posegi (novogradnje, dozidave,
nadzidave, rekonstrukcije) so dopustne le na komunalno opremljenih
zemljiščih ali zemljiščih, ki jih je možno opremiti. |
|
|
Komunalno opremljeno zemljišče je zemljišče, ki ima
zagotovljen dovoz na javno cesto in ima v bližini priključke za
elektriko ter rešeno vodooskrbo in odvajanje vseh odpadnih voda v skladu
s tem odlokom. |
|
|
32. člen |
|
|
Vodooskrba |
|
|
Vsi obstoječi in predvideni objekti v naseljih Martjanci,
Moravske Toplice, Noršinci, Lukačevci, Mlajtinci, Ivanci, Bogojina,
Tešanovci, Filovci, Sebeborci, Prosenjakovci, Motvarjevci, Pordašinci in
Berkovci morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje, če to že
izgrajeni sistemi vodovodov v teh naseljih omogočajo, oziroma, se morajo
priključiti takoj ko bo to tehnično mogoče in dobijo dovoljenje ali
poziv upravljalca. Do takrat se stanje obstoječih porabnikov ne menja,
novi objekti pa se lahko gradijo le, kolikor upravljalec obstoječih
vodovodnih sistemov lahko zagotovi potrebne količine vode. |
|
|
Primarno zajetje za ravenski del občine je na lokaciji
k.o. Mlajtinci za kar se določi v skladu s strokovnimi izsledki ustrezni
varovalni pas, v katerem se omejuje uporaba kemičnih in drugih sredstev
v kmetijstvu, ki povzročajo onesnaževanje podtalnice. |
|
|
Na goričkem delu občine se določijo v skladu s študijo
vodooskrbe za navedeno območje lokacije pomembnejših zajetij z
ustreznimi varovalnimi območji. |
|
|
Gradnja objektov v katerih se predvideva večja poraba vode
je možna po predhodni proučitvi zadostnih količin ustrezne vode. V
območjih urejanja namenjenih poselitvi, kjer vodovodno omrežje in
naprave ne zagotavljajo zadostnih količin požarne vode in ustreznega
pritiska, je potrebno urediti ustrezne požarne bazene, oziroma
zagotoviti odvzem iz obstoječih vodnjakov, oziroma vodnih površin. |
|
|
Pri gradnji objektov in drugih posegov je potrebno
upoštevati minimalne odmike od cevovodov javnega vodovoda. |
|
|
Do sistema vodooskrbe za celotno občino je potrebno vse
obstoječe vodne vire, iz katerih se oskrbujejo naselja in zaselki,
ustrezno sanirati ter zagotoviti stalen zdravstveni nadzor. |
|
|
33. člen |
|
|
Odvajanje odpadnih voda |
|
|
V naseljih, kjer je zgrajena kanalizacija, se morajo vsi
predvideni stanovanjski, poslovni, proizvodni in drugi objekti, ki so
ali bodo priključeni na vodovodno omrežje, priključiti tudi na
kanalizacijsko omrežje. |
|
|
V ureditvenih območjih naselij, zaselkov in ob posamičnih
gradnjah, kjer ni kanalizacije, se odvod fekalne vode rešuje z
individualnimi ali skupinskimi vodotesnimi, triprekatnimi greznicami
brez odtoka, ki se po potrebi praznijo. V ta sklop naselij spadajo
Krnci, Andrejci, Ivanovci, Kančevci, Ratkovci, Lončarovci, Ivanjševci,
Središče, Fokovci, Selo, Suhi Vrh, Čikečka vas, Vučja Gomila in
Bukovnica. |
|
|
Vsebina greznic se ob praznenju mora odvažati na komunalno
čistilno napravo Lukačevcih. Do izgradnje čistilnih naprav v vseh
ostalih naseljih, kjer teh še ni, velja, da se fekalne vode odvažajo na
komunalno čistilno napravo v Lukačevcih, s tem, da so investitorji
dolžni izgraditi začasne greznice v minimalni dimenziji glede na
velikost in namembnost objekta. V primeru, da je le-ta preveč oddaljena,
pa se odplake iz greznic lahko odvažajo na obdelovalne kmetijske
površine. |
|
|
Vsebina greznic se ne sme izpuščati direktno v vode,
melioracijske jarke ali druge odvodnike površinskih voda. |
|
|
V ureditvenih območjih naselij in zaselkov, kjer se bodo
urejale večje utrjene površine ali gradili objekti večjih dimenzij, se
mora urediti odvodnja meteornih odpadnih voda. Odvod se mora urediti
ločeno od fekalne kanalizacije in obvezno preko lovilcev maščob v
bližnje površinske odvodnike, za kar je potrebno pridobiti soglasje od
ustreznega organa. |
|
|
Objekti z agresivnejšimi odpadnimi vodami in termalne vode
iz kopališč morajo imeti svoj sistem čiščenja. |
|
|
Komunalno in
tehnološko odpadno vodo iz območja kmetijsko-gospodarskega centra z
rastlinjaki je treba odvajati v javno kanalizacijo. |
|
|
34. člen |
|
|
Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s
kmečkih gospodarstev se ureja individualno (gnojnične jame in gnojišča). |
|
|
Gnojnične jame in gnojišča morajo biti neprepustna, brez
odtoka. Razredčena vsebina gnojničnih jam in gnoj se lahko odvaža na
obdelovalne kmetijske površine v skladu z gnojilnim načrtom. Gnojevka se
mora takoj podorati. |
|
|
V naseljih, zaselkih in ob posamičnih stanovanjskih ali
gospodarskih objektih, kjer so gnojnične jame in gnojišča neurejena, se
le-ta morajo primerno sanirati v sklopu ostalih ureditev na parceli. |
|
|
35. člen |
|
|
Zbiranje in odstranjevanje odpadkov |
|
|
Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov je
urejeno z ustreznimi predpisi in jih izvaja pristojna komunalna
organizacija. |
|
|
Dovoljeno je zbiranje manjših količin organskih odpadkov
na vrtovih in njivah za predelavo v kompost. |
|
|
36. člen |
|
|
Oskrba z električno energijo |
|
|
Objekti se priključijo na elektro omrežje pod pogoji, ki
jih določi upravljalec v svojem soglasju. |
|
|
V strnjenih naseljih in večjih zaselkih ter pomembnejših
posameznih objektih, površinah in območjih se mora v skladu s potrebami
urediti javna razsvetljava. |
|
|
37. člen |
|
|
Telekomunikacijsko omrežje in sistemi zvez |
|
|
Telefonsko omrežje se bo izgrajevalo na podlagi planskih
usmeritev. Za posamezno medkrajevno povezavo bo izdelana ustrezna
lokacijska dokumentacija oziroma lokacijski načrt. |
|
|
V naseljih je v skladu s predpisi dopustna gradnja
kabelskih TV in drugih sistemov, vendar le na podlagi ustreznih
strokovnih podlag. |
|
|
Za posamezen poseg v prostor, s katerimi so tangirane
telekomunikacijske naprave, je potrebno pridobiti telekomunikacijsko
soglasje. |
|
|
VIII. MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE |
|
|
38. člen |
|
|
Urejanje prometnega omrežja mora biti načrtovano in
izvajano v skladu s predpisi, ki urejajo promet. |
|
|
V varovalnih pasovih, obstoječih prometnih površin ni
dopustna gradnja nadzemnih objektov. |
|
|
Postavitev nadzemnih prometnih, turističnih in drugih
objektov ter gradnja podzemnih naprav v cestnem telesu ali cestnem pasu
je dopustna le s soglasjem upravljalca ceste. |
|
|
Rekonstrukcija obstoječih cest se mora izvajati na podlagi
ustrezne dokumentacije in v skladu s predpisi. |
|
|
Predvideni priključi na cesto ali sanacija obstoječih,
morajo biti izvedeni tako, da ne ovirajo prometa in da se ne poškoduje
cestno telo. |
|
|
Prometne površine in dovozi morajo biti urejeni tako, da
omogočajo dostope za primer intervencije. |
|
|
Pri lokaciji novih objektov in površin je treba glede na
možnosti predvideti skupne priključke za več objektov. |
|
|
Parkiranje javnih prometnih vozil (avtobusov) in
tovornjakov na območju naselij ni dopustno, razen na mestih, ki so za to
določena. |
|
|
Parkirni prostori, kolesarske steze in pločniki morajo
biti fizično ločeni od cestišča. |
|
|
Objekti, ki so locirani v neposredni bližini ceste ali
pločnika oziroma drugega prostora za vožnjo oziroma peš hojo, morajo na
strešni kritini imeti snegobrane. |
|
|
IX. MERILA IN POGOJI ZA DRUGE POSEGE, KI TRAJNO SPREMINJAJO PROSTOR |
|
|
39. člen |
|
|
Merila in pogoji za druge posege, ki trajno ali začasno
spreminjajo prostor se nanašajo na urejanje površin in območij, za
katera ni predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, in sicer: |
|
|
– ureditev manjših ribnikov in požarnih odjemališč, |
|
|
– manjše hidromelioracije in agromelioracije v sklopu že
obstoječih (do velikosti 10 ha), |
|
|
– namakanje kmetijskih površin do velikosti 10 ha, |
|
|
– manjše regulacije, |
|
|
– gradnja mostov, |
|
|
– ureditev začasnih delovišč za izvajanje raziskovalnih
gradbenih ali drugih posegov, |
|
|
– druge ureditve, ki jih trenutno ni možno predvideti. |
|
|
Poleg že navedenih pogojev je pri naštetih ureditvah
potrebno upoštevati vse pogoje varovanja naravne dediščine, in sicer: |
|
|
– ohranitev značilne krajinske podobe območja, |
|
|
– ohranitev značilne trase obstoječih strug vodotokov, |
|
|
– ohranitev kvalitetne obvodne vegetacije. |
|
|
Pri urejanju območij za začasno rabo za določen namen, je
potrebno območje po izvedbi posega primerno sanirati in ga vzpostaviti v
prvotno stanje. |
|
|
Za vse predvidene posege je potrebno izdelati ustrezne
strokovne podlage. V postopku priprave sodelujejo vsi prizadeti in vse
pristojne inšpekcijske službe, ki jih določi upravni organ, pristojen za
urejanje prostora. |
|
|
Izkop gramoza, gline, peska ali drugih naravnih surovin je
dopusten le v sklopu že obstoječih površin za izkoriščanje, ki so
evidentirane v planskih aktih v smislu sanacije le-teh, in na podlagi
ustrezne prostorske dokumentacije (lokacijska dokumentacija, ureditveni
načrt). |
|
|
Odpiranje novih izkopov za raziskovalno dejavnost je
dopustno le do velikosti, podane v planskih aktih in na podlagi
predhodnih strokovnih podlag. |
|
|
X. MERILA IN POGOJI ZA OHRANJANJE IN VAROVANJE NARAVNE DEDIŠČINE,
KULTURNE DEDIŠČINE TER DRUGIH DOBRIN SPLOŠNEGA POMENA |
|
|
40. člen |
|
|
Naravna dediščina na območju občine še ni zavarovana. Že
evidentirana ali predlagana območja in objekte je potrebno ohranjati,
evidentirana pa je v naravovarstvenih smernicah za Občino Moravske
Toplice. Za
posege na teh območjih ali v njihovi bližini pa je potrebno pridobiti
mnenje varstvene službe ali izdelati strokovne podlage vplivov na
okolje, ki so obvezna podlaga za nadaljnje posege na teh območjih. |
|
|
41. člen |
|
|
Kulturna dediščina je v območju, ki ga obravnavajo
prostorski ureditveni pogoji, zavarovana z odlokom o razglasitvi
nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine
Murska Sobota ter
evidentira v registru kulturne dediščine. |
|
|
Pri izdelavi
projektne dokumentacije se morajo upoštevati
varstveni režimi iz zgoraj navedenega odloka, če gre za posege na
zavarovanih objektih in območjih ali v njihovi bližini. |
|
|
Pri posegih na zavarovanih in nezavarovanih objektih je
potrebno v postopku
pridobitve dovoljenja za gradnjo
pridobiti soglasje pristojne varstvene
službe (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, Maribor). Za
posege na zavarovanih in nezavarovanih območjih je potrebno izdelati
strokovno podlago vplivov na okolje oziroma program strokovnih posegov v
prostor. |
|
|
Vsa območja in objekti (zavarovana in nezavarovana) so
razvidna iz grafičnega dela PUP. |
|
|
XI. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE OKOLJA |
|
|
42. člen |
|
|
Odstranjevanje in odvažanje plodne zemlje ni dovoljeno.
Prav tako ni dovoljeno nekontrolirano odpiranje gramoznic in odvažanje
gramoza ali peska izven količin, ki so dovoljene z načrtom sanacij
oziroma revitalizacije teh območij. |
|
|
Za zagotovitev kvalitetnejših pogojev bivanja in varovanja
okolja je potrebno sanirati vse obstoječe vire onesnaženja kot so: |
|
|
– nekontrolirano izpuščanje odpadnih voda; |
|
|
– prekomerno izpuščanje zračnih emisij; |
|
|
– nezavarovana ali neustrezna skladišča tekočih goriv; |
|
|
– divja odlagališča komunalnih odpadkov; |
|
|
– nelegalne gramozne jame, peskokope, glinokope ipd. |
|
|
Pri razvrščanju novih dejavnosti ali objektov je potrebno
upoštevati bližino obstoječih objektov in predvidene vplive na te
objekte. |
|
|
Proizvodna ali obrtna območja ali objekti, ki povzročajo
prekomerne emisije (hrup, smrad ipd.) morajo biti locirani izven
stanovanjskih območij, praviloma na robu naselja. Za vse tovrstne posege
mora v skladu z zakonom o varstvu okolja in na podlagi uredbe o vrstah
posegov v okolje, za katere je potrebna presoja vplivov na okolje
(Uradni list RS, št. 66/96) biti izdelano poročilo o vplivih na okolje. |
|
|
43. člen |
|
|
Vse trajne spremembe v krajini, povzročene z gradnjo
objektov in naprav ali s spremembo kmetijske rabe na kmetijskih in
gozdnih zemljiščih morajo biti ovrednotene tudi z vidika dolgoročnih
posledic na okolje. |
|
|
Posegi v krajino, ki trajno spreminjajo njeno podobo brez
ustreznega dovoljenja pristojne službe niso dovoljeni, četudi gre za
vzdrževalna dela, razen, ko gre za izvajanje vzdrževalnih del na
vodotokih, ki so nujna za zagotavljanje zahtevane poplavne varnosti
prebivalstva. |
|
|
XII. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE PROSTORA ZA POTREBE OBRAMBE IN
ZAŠČITE |
|
|
44. člen |
|
|
Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati vse
predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi
in drugimi naravnimi nesrečami. |
|
|
V
postopku pridobitve
dovoljenja za gradnjo je za vsak poseg za katerega to
določi Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
potrebno definirati osnovne in dodatne vire požarne vode. Definirati je
potrebno tudi interventne poti ter možnost evakuacije v primeru požara. |
|
|
XIII. ODSTOPANJA |
|
|
45. člen |
|
|
Dopustna so odstopanja od posameznih določil odloka, in
sicer: |
|
|
V funkciji območja (9. člen) |
|
|
Izjemoma je na posebej označenih vinorodnih območjih (v
grafičnih prilogah označena z U–V) dopustna tudi gradnja stanovanjskih
objektov ob pogojih: |
|
|
– da so na območju že stanovanjski objekti; |
|
|
– da velikost parcele zagotavlja minimalno funkcionalno
zemljišče in |
|
|
– da je zagotovljena minimalna komunalna oprema. |
|
|
Pod enakimi pogoji je dopustna tudi sprememba namembnosti
obstoječih objektov (kleti, vikendov) v stanovanjske objekte. |
|
|
Pri oblikovanju stanovanjskih objektov je potrebno
upoštevati pogoje iz 30. člena tega odloka. |
|
|
V merilih in pogojih za urbanistično oblikovanje območij
(22. člen) |
|
|
Odstopanja v širini in obliki parcele so dopustna, če gre
za že odmerjeno parcelo in če so z gradnjo na ožji parceli zagotovljeni
odmiki, definirani v tem odloku. |
|
|
Odstopanja v velikosti in odmikih funkcionalnega zemljišča
in v razporeditvi objektov na parceli so možna, če ni možno zagotoviti v
22. členu definiranih pogojev in če se z odstopanji ne poslabšajo pogoji
funkcioniranja objektov na obravnavani in na sosednjih parcelah. |
|
|
Odstopanja v odmikih od javnih cest so možna le v soglasju
z upravljalcem. |
|
|
Odstopanja v odmikih med objekti so dopustna, če tako
narekuje sistem zazidave, obstoječa razporeditev objektov ter
konfiguracija terena in če niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in
drugimi predpisi. |
|
|
Odstopanje v višini in izvedbi ograje je možno tam, kjer
so ograje ob sosednjih parcelah že drugačne. |
|
|
Arhitektonsko oblikovanje objektov |
|
|
(29. in 30. člen)
|
|
|
Odstopanja v tlorisni obliki in višini objektov so
dopustna v večjih naseljih, kadar gre za gradnjo objekta, ki bo zaradi
svoje vsebine (namembnosti) dominiral v bližnjem okolju (javni objekti). |
|
|
Odstopanja v obliki, naklonu in obdelavi strehe (kritina)
so možna izjemoma v večjih urbaniziranih območjih pod pogojem, da
objekti ne rušijo značilne pozidave in da ne spreminjajo značilne vedute
naselja. |
|
|
Pri oblikovanju drugačnih objektov mora sodelovati
urbanist – arhitekt. |
|
|
Odstopanja v oblikovanju objektov iz 30. člena niso
dopustna. |
|
|
Za naprave za
proizvodnjo električne energije (fotovoltaika) do moči 50 kw, ki se
nahajajo na strehah, se dovolijo enokapne strehe s poljubnim naklonom. |
|
|
XIV. KONČNA DOLOČILA |
|
|
46. člen |
|
|
Prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Moravske
Toplice so na vpogled na sedežu Občine Moravske Toplice. |
|
|
47. člen |
|
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne
inšpekcijske službe. |
|
|
48. člen |
|
|
Z veljavnostjo tega odloka preneha veljati odlok o
prostorskih ureditvenih pogojih za območje Goričkega v občini Murska
Sobota (Ur. objave, št. 10/90) v delu, ki se nanaša na območje Občine
Moravske Toplice in odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za južni
ravninski del Občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 23/91), v delu, ki
se nanaša na območje Občine Moravske Toplice. |
|
|
49. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
RS. |
|
|
Št. 278/98 |
|
|
Moravske Toplice, dne 6. oktobra 1998. |
|
|
Predsednik
Občinskega sveta
občine Moravske Toplice
Štefan Kuhar l. r. |
|