a podlagi
61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 –
ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C) ter na podlagi 16. člena
Statuta Občine Zagorje ob Savi
(Uradni
list RS, št. 98/09 – UPB) je Občinski svet Občine Zagorje ob Savi na 16.
redni seji dne 21. 2. 2013 sprejel |
O D L O K |
o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje OP 5 ZS 37 – Jerman 1
v Zagorju ob Savi |
SPLOŠNE
DOLOČBE |
1. člen |
(podlaga
načrta) |
S tem
odlokom se ob upoštevanju usmeritev Občinskega prostorskega načrta
Občine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, št. 65/11) sprejme Občinski
podrobni prostorski načrt za območje OP 5 ZS 37 – Jerman 1 v Zagorju ob
Savi (v nadaljnjem besedilu: OPPN Jerman 1). |
OPPN
Jerman 1 je izdelalo podjetje ARHIS, d.o.o. Zagorje ob Savi pod številko
projekta 03/12 v januarju 2013. |
2. člen |
(sestavni
deli) |
Občinski
podrobni prostorski načrt sestavlja tekstualni in grafični del ter
obvezne priloge iz 19. člena ZPNačrta. |
OPIS
PROSTORSKE UREDITVE |
3. člen |
(predmet
načrta) |
(1)
Območje OPPN zajema površine stavbnih zemljišč na travniškem pobočju
zahodnega obrobja mesta Zagorje ob Savi, med Pečarjevo cesto in Prečno
cesto in se navezuje na obstoječo pozidavo. |
(2) V
skladu z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Zagorje ob Savi
(Uradni list RS, št. 65/11) je enota urejanja z oznako OP 5 ZS 37 –
Jerman opredeljena kot območje za stanovanja. Ker zavzema relativno
veliko področje je OPPN izdelan le za smiselno zaokroženi del navedene
enote urejanja in se imenuje OPPN Jerman 1. |
(3)
Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem načrtom, so: |
– novi
dovozni cesti, |
–
individualna stanovanjska gradnja, |
– vadbeni
prostor – menaža, |
–
gospodarska javna infrastruktura. |
OBMOČJE
PODROBNEGA NAČRTA |
4. člen |
(območje
načrta) |
(1)
Območje načrta obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 1076/1, 1077,
1078, 1079, 1080, 1899 – del, 1116 – del, 1103 – del, 1091 – del,
1090/9, 1090/1 – del in 1092 – del vse k.o. 1886 – Zagorje – mesto ter
parc. št. 526/3 – del k.o. 2641 – Zagorje. Površina območja meri
10.020,15 m². |
(2) Za
izvedbo priključkov novih objektov na obstoječo in predvideno
gospodarsko javno infrastrukturo bodo potrebni tudi posegi na zemljišča
zunaj podrobnega načrta, kolikor se v postopku priprave projektne
dokumentacije gospodarske javne infrastrukture, na podlagi strokovno
preverjenih rešitev, to izkaže za potrebno. |
(3) Na
območju načrta ni predvidenih odstranitev obstoječih objektov. |
UMESTITEV
NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
5. člen |
(vplivi in
povezave s sosednjimi območji) |
(1)
Območje je na severu in vzhodu obdano z obstoječo stanovanjsko pozidavo.
V okolici so kmečka gospodarstva in nepozidana zemljišča. Lokacija
narekuje načrtovanje objektov za stanovanjsko dejavnost. Zazidalna
zasnova temelji na nadaljevanju obstoječega koncepta pozidave.
Načrtovana ureditev z obstoječo pozidavo na obeh straneh Prečne poti in
Pečarjeve ceste tvori zaključeno ureditev obeh ulic, zato so v
nadaljevanju podani pogoji za umestitev in oblikovanje objektov. |
(2)
Območje se navezuje na sosednja območja preko dveh novih dovoznih cest s
priključkoma na občinsko cesto – Prečna pot. Gradbiščna cesta poteka na
relaciji od državne ceste do mesta gradnje (Cesta Otona Župančiča,
Eberlova cesta, Okrogarjeva kolonija, Prečna pot in Dolenja vas). |
(3)
Predvidene so tudi površine za širitev mestnih ulic Prečne poti in
Pečarjeve ceste. |
6. člen |
(namembnost območja) |
(1) Načrt
ureja površine na obrobju mesta, ki s priključitvijo dveh novih dovoznih
cest na Prečno pot predstavlja širitev mestnih stanovanjskih površin. |
(2) Na
ureditvenem območju se na zemljiščih za gradnjo načrtuje novo naselje
individualnih enodružinskih stanovanjskih hiš. Območje bo opremljeno z
vso potrebno prometno in komunalno infrastrukturo. |
(3) Na
območju OPPN so prostorske enote A, B, C in D namenjene za gradnjo
individualnih stanovanjskih hiš. Prostorska enota E je vadbeni prostor
za konje – menaža. Do posameznega objekta so zagotovljeni dostopi in
dovozi ter zadostno število parkirnih prostorov. |
(4) Na
območju OPPN se v stanovanjskih objektih dopušča opravljanje le
naslednjih dejavnosti: |
– 66
Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve |
– 68
Poslovanje z nepremičninami |
– 69
Pravne in računovodske dejavnosti |
– 71
Arhitekturno in tehnično projektiranje, tehnično preizkušanje in
analiziranje |
– 73
Oglaševanje in raziskovanje trga |
– 74 Druge
strokovne in tehnične dejavnosti |
– 82
Pisarniške in poslovne storitvene dejavnosti |
– 86
Zdravstvo: samo 86.23, 86.9, 86.901, 86.909 |
– 88
Socialno varstvo brez nastanitve: samo 88.910 |
– 90
Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti: samo 90.030 |
– 91
Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti |
– 95
Popravilo računalnikov in izdelkov za široko rabo |
– 96 Druge
storitvene dejavnosti. |
7. člen |
(vrste
gradenj) |
Na območju
podrobnega načrta so dopustni posegi: |
– gradnja
novih objektov, |
– dozidave
in nadzidave do širine oziroma višine predvidene s tem odlokom, |
–
vzdrževanje objekta in redno vzdrževanje, |
–
rekonstrukcija objektov, |
–
odstranitve objektov, |
– gradnja
gospodarske infrastrukture, |
– urejanje
utrjenih zunanjih površin, |
– gradnja
enostavnih in nezahtevnih objektov. |
8. člen |
(pogoji za
urejanje okolice stanovanjskih objektov) |
(1)
Ograjevanje parcel naj bo urejeno z zasaditvijo avtohtonih grmovnic, ki
se režejo v višini 1,0 m in so lahko ojačene z žično mrežo. Možna je
tudi gradnja transparentnih ograj v kombinaciji z naravnimi materiali
(kamen, les) in so prilagojene obstoječim ureditvam do višine 1,0 m. |
(2) Pri
ograjevanju objektov in kompleksov, zaradi njihovega varovanja, je
potrebno upoštevati izvedbo in višino ograje, ki je določena z drugimi
predpisi. |
(3) V
območju nivojskega križišča občinskih cest in novih priključkov na
občinsko cesto ni dovoljeno vzpostaviti kakršnekoli vegetacije ali
postaviti objekte, naprave in druge predmete ter storiti kar koli
drugega, kar bi oviralo preglednost cest, križišča ali priključka. |
(4) Razne
zasaditve, žive meje, samostojne ograje, korita in podobna urbana
oprema, ki bo locirana v varovalnem pasu občinske ceste, ne smejo biti
nameščeni oziroma grajeni v 1 m pasu bankine in ne smejo zmanjševati
prometno tehničnih in voznih pogojev na občinski cesti ali vplivati na
preglednost ceste. Objekti za lastne potrebe morajo biti od sosednje
meje oddaljeni najmanj 1,5 m. |
(5)
Zunanji rob zasebnega parkirišča (robnik, zid …) ob občinski cesti mora
biti od roba cestnega telesa odmaknjen najmanj 1 m. |
(6)
Škarpe, zidovi, zidci, dvoriščna vrata in podobni grajeni objekti morajo
biti od roba cestnega telesa odmaknjeni najmanj 1 m. |
(7) Ob
objektu je dovoljeno izvesti nezahtevne in enostavne objekte za lastne
potrebe. Postavitev objektov je možna pod pogojem, da ni ovirano
funkcioniranje obstoječih objektov, parkiranje in manipulacija znotraj
zemljiške parcele osnovnega objekta ter da ni oviran dostop in
preglednost na cesti. |
(8)
Postavitev in oblikovna podoba nezahtevnih in enostavnih objektov mora
biti skladna z osnovnim objektom h kateremu sodijo. Naklon strehe,
kritina, fasada, naj se poistovetijo (poenoti) z osnovnim objektom.
lzjema so lahko le objekti (ute, steklenjaki, rastlinjaki, zimski
vrtovi, pohodne terase), ki jih zaradi svoje namembnosti ali zakonitosti
tehnološkega procesa, v celoti ni možno oblikovno prilagoditi osnovnemu
objektu. Fasade objektov za lastne potrebe (drvarnice, garaže, lope …)
se izvedejo v lesu. Nezahtevne in enostavne objekte se ne sme
postavljati na vedutno izpostavljenih legah. |
9. člen |
(gradbene
meje) |
Razmestitev objektov je določena z gradbeno mejo. Načrtovani objekti
gradbene meje ne smejo presegati, lahko pa se jo dotikajo ali so
odmaknjeni v notranjost zemljišča. |
10. člen |
(pogoji in
usmeritve glede lege, velikosti in oblikovanja objektov) |
(1) Vsi
objekti so zasnovani kot podolgovati kubusi orientirani vzdolžno z
daljšo stranico vzporedno s plastnicami. Objekti so sodobno zasnovani, z
dvokapnimi ali večkapnimi strehami. Strehe so v naklonu 25–35 stopinj, z
možnostjo frčad in čopov. Dovoljena je gradnja arhitekturno kvalitetnih
ter energetsko učinkovitih stanovanjskih objektov. |
(2)
Objekti so etažnosti P+M in K+P+M, izvedba kleti je mogoča, vendar v
nepropustni kesonski izvedbi. Kleti so lahko v celoti vkopane do kote
pritličja ali delno vkopane z garažo v kleti objekta. |
(3)
Gabariti objektov: |
– tlorisne
dimenzije novih objektov morajo biti izrazito podolgovate v razmerju
stranic od 1:1,5 do 1:1; |
– FZ
(faktor zazidanosti) = 0,4; FZP (faktor zelenih površin) = 10 % |
– gabariti
objekta A: |
(4)
Geomehanski pogoji in usmeritve: |
– Za
objekte A, C in D locirane na parc. št. 1090/1 in 1090/9 obe v k.o.
Zagorje mesto je potrebna minimalna globina temeljenja 1,00 m pod bodočo
površino terena in hkrati vsaj 0,50 m v plasti srednje gostega
dolomitnega grušča. |
– Za
objekta B in E locirana na parc. št. 1077, 1078, 1079, 1080 in delno na
1076/1 vse v k.o. Zagorje mesto je potrebno izvesti še dodatne raziskave
s sondažnimi jaški in za PGD projekt izdelati geološko geotehnični
elaborat v katerem bo glede na sestavo tal določena globina temeljenja. |
(5) Fasade
so oblikovane in konstrukcijsko zasnovane z uporabo enostavnih
pravokotnih rastrov. Uporablja se omet, beton, steklo ali drugi sodobni
obložni materiali z poenoteno uporabo barv v lestvici toplih zemeljskih
barv. Prepovedana je uporaba signalnih barv, ki so moteče in izrazito
neavtohtone (citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena,
turkizno modra itd.). Uporaba svetlečih in zrcalnih kritin je
prepovedana. |
(6) Na
objektih je dovoljeno postavljati fotovoltaične elemente, vendar le v
ravnini strešin oziroma fasade. |
(7) Odmiki
regulacijskih linij: |
– odmik od
ceste min. 3,00 m |
– odmik od
parcelnih mej min. 4,00 m |
– odmik
med objekti min. 8,00 m. |
11. člen |
(zunanja
ureditev) |
Dostopi in
dovozi do objektov so predvideni iz strani dovozne ceste, kjer so
predvidene zunanje parkirne in manipulativne površine. Okolice objektov
so zatravljene in zasajene z okrasnimi grmovnicami in nizkim drevjem. |
12. člen |
(zelene
površine) |
Prostorska
enota namenjena vadbenemu prostoru za konje – menaža predstavlja zeleni
pas, ki mora ohranjati prvine obstoječe krajine oziroma z ureditvijo še
izboljšati stanje krajinske podobe. Za zasaditev je potrebno uporabiti
avtohtone vrste. Zelene površine so sestavni del ureditve območja. |
POGOJI
PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO
JAVNO DOBRO |
13. člen |
(splošni
pogoji priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno
javno dobro) |
(1) Vsi
objekti znotraj območja podrobnega načrta morajo biti praviloma
priključeni na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko
infrastrukturno omrežje in sicer minimalno na kanalizacijsko, vodovodno,
ter elektroenergetsko omrežje. |
(2)
Praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po prometnih
in intervencijskih površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je
omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav. |
(3) V
primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega
zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na
njegovem zemljišču; upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora za
to od lastnika pridobiti služnost. |
(4) Pred
predvideno gradnjo je treba zakoličiti obstoječo komunalno, energetsko
in telekomunikacijsko infrastrukturo na kraju samem. |
(5) Trase
komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih objektov, vodov in naprav
morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih
odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur. |
(6)
Dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s
programi upravljavcev infrastrukturnih vodov in morajo biti izvedene
tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega
infrastrukturnega voda po njeni izgradnji. |
(7)
Obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno
zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati
zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob
upoštevanju veljavnih predpisov. |
(8)
Dopušča se uporaba alternativnih virov za energetsko oskrbo objektov
(geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. |
14. člen |
(cestno
omrežje) |
(1)
Območje OPPN – Jerman 1 se prometno navezuje na občinsko cesto – Prečna
pot. Priključevanje območja se na vzhodni strani uredi z priključkom
nove dovozne ceste II. na obstoječo kategorizirano javno občinsko cesto
JP 982401 in na zahodni strani z priključkom nove dovozne ceste I. na JP
982351. |
(2)
Karakteristični normalni profil novih dovoznih cest znaša: |
–
bankina 1 x 0,50 m, |
–
vozišče 1 x 5,00 m, |
–
bankina 1 x 0,50 m, |
– skupna
širina 6,00 m. |
(3) Prečni
sklon ceste je 2,0 %. Cesta ni robničena, tako da se padavinske vode
izlivajo enakomerno po terenu in v bankinah ter poniknejo v zelenicah. |
(4) Pred
asfaltiranjem ceste je potrebno izvesti vse komunalne, energetske in
telekomunikacijske vode ter hišne priključke, ki predvidoma potekajo pod
asfaltnimi površinami. |
15. člen |
(parkiranje) |
Stanovanjski objekti morajo imeti minimalno dve parkirni mesti na lastni
parceli. Če se v stanovanjskem objektu opravlja s tem odlokom dovoljena
dejavnost, se za vsakih začetih 20 m2 neto površine, ki jo ima
dejavnost, določi eno parkirno mesto. Vadbeni objekt – menaža ima
zagotovljena štiri parkirna mesta. |
16. člen |
(vodovodno
omrežje) |
(1) Za
zagotavljanje zadostne količine pitne in požarne vode se območje OPPN
Jerman – 1 priključi na nov vodovod, ki je zaradi reliefne lege in s tem
večje višinske razlike med posameznimi pozidavami, razdeljeno na dve
višinski coni. V grafični prilogi je prikazan potek oskrbovalnega
cevovoda iz PE 110, ki poteka v čim večji meri po bodočih javnih
površinah, kjer pa to ni primer pa bo pred izdajo gradbenega dovoljenja
potrebno pridobiti služnost gradnje in vzdrževanja le-tega s pripadajočo
ostalo opremo. |
(2)
Število in lokacija nadtalnih hidrantov je določena skladno z veljavnim
Pravilnikom o zunanjih hidrantnih omrežjih in so prikazani v grafični
prilogi. |
(3) Hišni
priključki so predvideni v tipski izvedbi, tj. z navrtnim zasunom,
teleskopskim nastavkom in LTŽ cestno kapo, priključnim cevovodom iz PE
32 in tipskim vodomernim jaškom iz PE 50 cm z vso potrebno vodovodno
armaturo, postavljenim na lahko dostopnem mestu, na nepovoznih površinah
čim bližje javnim površinam. |
(4) Ker je
na obravnavanem območju dovoljeno graditi objekte posamezno, se lahko do
izgradnje novega javnega vodovodnega omrežja posamezni stanovanjski
objekti z ustreznimi tehničnimi rešitvami priključijo na obstoječe
vodovodno omrežje skladno s soglasjem za priključitev pristojnega
upravljavca. |
(5) Po
sredini obravnavanega območja v smeri sever – jug poteka obstoječi javni
vodovod, ki se po izgradnji novih vodovodnih povezav ukine. |
17. člen |
(kanalizacija) |
(1) Na
območju OPPN – Jerman 1 je predviden sistem mešanega kanalizacijskega
sistema za odpadne sanitarne vode, meteorne vode iz dvoriščnih in javnih
površin. |
(2)
Meteorne vode iz strešnih površin je priporočljivo zbirati v zbiralnikih
deževnice. Višek le-te pa se odvede v priključno kanalizacijo javnega
kanalizacijskega sistema. |
(3) Za
potrebe predvidene fazne gradnje območja OPPN – Jerman 1 je za
funkcioniranje javnega kanalizacijskega sistema in s tem možnost
priklopa posameznih objektov na le- tega, potrebno zgraditi posamezne
odseke javne kanalizacije ter na enem delu samostojni hišni priključek
na obstoječo javno kanalizacijsko omrežje.) |
(4) V
občini je predvidena izgradnja centralne ČN. Za posamezni stanovanjski
objekt v območju OPPN – Jerman 1 ni potrebno načrtovati samostojnih ČN. |
(5) Za
opremljanje komunalne infrastrukture so predvidene kanalizacijske cevi
in revizijski jaški iz armiranega poliestra in povozni LTŽ pokrovi na
zaklep. Cevi hišne priključne kanalizacije so lahko iz PVC materialov. |
(6)
Onesnažene padavinske vode iz javnih površin, zemljišč, dvorišč,
parkirišč, cestnega priključka ali objekta morajo biti pred iztekom v
javni kanalizacijski sistem predhodno ustrezno prečiščene (peskolovi in
lovilci olj). |
(7) Pri
načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se mora
upoštevati vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in
pravilniki o oskrbi z vodo in kanalizacijo ter o odvajanju komunalnih in
padavinskih odpadnih voda. |
(8) Ker je
na obravnavanem območju dovoljeno graditi objekte posamezno, se lahko do
izgradnje novih odsekov javne kanalizacije posamezni stanovanjski
objekti z ustreznimi tehničnimi rešitvami priključijo na obstoječe
kanalizacijsko omrežje, skladno s soglasjem za priključitev pristojnega
upravljavca. |
18. člen |
(električno omrežje) |
(1) Na
območju urejanja OPPN – Jerman 1 ni prisotne elektroenergetske
infrastrukture. |
(2) Zunaj
območja urejanja, na parc. št. 1074, k.o. Zagorje mesto, stoji nosilni
drog, do katerega poteka nizkonapetostni podzemni kablovod iz TP
Okrogarjeva kolonija. |
(3) Za
napajanje predvidenih objektov z električno energijo je predviden
podzemni kablovod. Potekal bo od obstoječega nosilnega doga na parc. št.
1074, preko parc. št. 1080 nato prečkal lokalno cesto na parc. št. 1899
in nadalje potekal preko parcele 1091 do priključne omarice PMO 1. |
(4) Od PMO
1 do PMO 2-7 so predvidene kabelske povezave. Na delih, kjer trasa
poteka pod voznimi površinami je potrebno izvesti kabelsko kanalizacijo |
(5)
Lokacije PMO so locirane na parcelnih mejah tako, da je mogoče
odčitavanje porabljene energije brez posega na privatno zemljišče. |
(6) Zunaj
območja urejanja, na parc. št. 1092, k.o. Zagorje mesto, stoji
nizkonapetostni nosilni drog, katerega je potrebno prestaviti na skrajni
južni del iste parcele. |
(7)
Kolikor bo zaradi izgradnje stanovanjskih hiš potrebno izdelati
morebitne prestavitve vodov, demontaže, ureditve mehanskih zaščit
elektroenergetske infrastrukture, je potrebno le-to projektno obdelati v
skladu z veljavnimi tipizacijami distribucijskih podjetij, veljavnimi
tehničnimi predpisi in standardi, ter pridobiti upravno dokumentacijo. |
(8)
Elektro energetska infrastruktura v lasti Elektra Ljubljana, d.d., ki je
predvidena za demontažo se odstrani šele po izgradnji nadomestnih
elektroenergetskih objektov ter po podpisu pogodbe med investitorjem in
upravljalcem distribucijskega omrežja o predaji le-teh v osnovna
sredstva upravljalca distribucijskega omrežja. |
(9) Pred
izdelavo posameznih projektnih dokumentacij za pridobitev gradbenega
dovoljenja in pred izdajo gradbenega dovoljenja oziroma dovoljenj, mora
investitor v skladu z 71. členom Energetskega zakona (Uradni list RS,
št. 27/07, 70/08) in 4. členom Splošnih pogojev za dobavo in odjem
električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije
(Uradni list RS, št. 126/07) pridobiti soglasje za priključitev, v
katerem bodo natančno določeni tehnični pogoji in parametri priklopa. |
(10) Vso
elektroenergetsko infrastrukturo (eventualne prestavitve vodov, ureditve
mehanskih zaščit, novogradnja elektroenergetske infrastrukture) je
potrebno projektno obdelati v posebni mapi v skladu s tehničnimi pogoji,
veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, jo
uskladiti z Elektro Ljubljana, d.d. ter zanjo pridobiti gradbeno
dovoljenje. |
19. člen |
(TK
omrežje) |
(1) Pri
vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega TK omrežja,
katerega je potrebno glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev
ustrezno zaščititi ali prestaviti. |
(2)
Priključitev novih objektov je možna na obstoječe TK omrežje, točka
priključitve se določi skupaj s predstavnikom Telekom Slovenije. |
20. člen |
(kks
omrežje) |
(1) Na
robu območja OPPN – Jerman 1 poteka obstoječe kabelsko – kks omrežje. |
(2) V
grafični prilogi je prikazano že zgrajeno najbližje kks omrežje in
možnost nadaljevanja tega do novo zgrajenih objektov. Od kks omarice št.
2.1 se pokoplje nova kanalizacija z stigmat1ex cevmi do vsakega novega
objekta z vmesnimi jaški ter ustreznimi LŽ pokrovi. Jaški so lahko iz
bet. cevi FI-600 mm in globine 500 mm. Postavi se tudi nova INOX KKS-S4
samostoječa omarica iz katere gre do vsakega novega objekta svoj kks
kabel. Jaški so med seboj povezani z stigmat1ex fi-110 mm. Vsi odcepi iz
jaškov do novih objektov pa z fi-63 mm. Objekt pod obstoječim kozolcem
pa se lahko priključi iz kks omarice št. 3.203, kjer se ravno tako od
kks omarice do objekta predvidi stigmat1ex cev fi-63 mm. |
21. člen |
(javna
razsvetljava) |
(1) Javna
razsvetljava se uredi ob novih dovoznih cestah. Izvede se s tipskimi
kandelabri in svetilkami, ki ustrezajo obstoječi zakonodaji. |
(2) Javna
razsvetljava mora zagotavljati ustrezen nivo varnosti cestnega prometa,
razsvetljava javnih površin mora zagotavljati ustrezen nivo splošne
varnosti ljudi in premoženja. |
(3)
Predvideni kablovodi so tipa NAYY – J 4 x 16 do 25 mm2. Izvedejo se v
zemeljski kanalizaciji ustreznega premera in z uvodnimi jaški pri
drogovih ter ozemljijo. Drogovi JR morajo biti standardne tipske ravne
izvedbe, višine med 4,0 do 7 m ter v celoti pocinkani. |
(4)
Razdalja med kandelabri bo 20 do 30 m. Oddaljenost od roba cestišča
znaša od 0,5 m do 1 m. |
(5) Kjer
je primerno se uredi redukcija svetlobnega toka v nočnem času oziroma
popolni izklop posameznih svetilk. |
(6) Nova
javna razsvetljava se lahko priključi na obstoječe omrežje, če to
dopuščajo karakteristike obstoječega omrežja JR (moč, padci napetost!
…), v nasprotnem primeru se mora urediti novo odjemno mesto JR. |
(7)
Izbrana morajo biti takšna svetila z visokimi izkoristki, čim manjšo
porabo el. energije, nizkimi stroški vzdrževanja in dolgo življenjsko
dobo, s popolnoma ravnim steklom oziroma svetilke brez sevanja svetlobe
nad vodoravnico in brez bleščanja ter sevanja svetlobe v bivalne
prostore, ki bodo preprečevala svetlobno onesnaženje okolja, skladno z
odlokom o urejanju javne razsvetljave na območju Občine Zagorje ob Savi
(Uradni list RS, št. 101/06). Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 ter
priporočili SDR – razsvetljava in signalizacija za promet PR 5/2-2000. |
22. člen |
(plinovod) |
(1) Do
območja OPPN Jerman 1 je že zgrajeno distribucijsko plinovodno omrežje
delovnega tlaka do 250 mbar Veja 21 PE90. |
(2) Za
energetsko oskrbo predvidenih objektov je za potrebe ogrevanja možna
tudi priključitev na nizkotlačno plinovodno omrežje. Za to bo potrebno
podaljšati plinovod po Pečarjevi ulici. Lastnik in investitor
plinovodnega omrežja bo sistemski operater distribucijskega omrežja. |
(3)
Gradnja plinovodnega omrežja bo izvedena na osnovi določil koncesijske
pogodbe ter sprejetih aktov sistemskega operaterja. |
(4) Trasa
plinovoda do objektov znotraj OPPN se predvidi v koridorju z ostalimi
komunalnimi vodi po predhodnem dogovoru s sistemskim operaterjem.
Predvidene trase komunalnih vodov morajo omogočiti morebitno ločeno
gradnjo priključnih plinovodov po zaključeni gradnji komunalne
infrastrukture, zato morajo biti predvideni zadostni odmiki pri
vzporednem poteku različnih komunalnih in energetskih vodov. |
(5)
Plinomeri se postavijo na mesto in način, ki ga določi predstavnik
distributerja. Mesto postavitve plinomerov mora biti vedno dostopno za
odčitavanje in nadzor (v fasadnih omaricah). |
(6) Pri
projektiranju in izgradnji je potrebno upoštevati parametre v skladu s
Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje
plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list
RS, št. 26/02, 54/02) ter tehnične predpise in smernice sistemskega
operaterja plinskega omrežja. |
23. člen |
(ogrevanje) |
(1)
Znotraj območja je predvideno individualno centralno ogrevanje
stanovanjskih objektov. Pri načrtovanju novih stanovanjskih objektov naj
se predvidi uporaba sodobnih tehnologij za ogrevanje, prezračevanje in
klimatizacijo stavb ter okolju prijaznih sistemov za energetsko oskrbo,
s poudarkom na obnovljivih virih energije (toplotne črpalke, geosonde,
sončni kolektorji, fotovoltaične elektrarne ipd.). |
(2) Kot
vir ogrevanja je možno uporabljati tudi plin, kurilno olje, les ipd.,
vendar emisije iz kurilnih naprav, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo
presegati mejnih koncentracij vsebnosti snovi, določenih z Uredbo
navedeno v 25. členom tega odloka. |
REŠITVE IN
UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
24. člen |
(kulturna
dediščina) |
(1)
Obravnavano območje ne posega na registrirane enote kulturne dediščine,
zato ni posebnih dodatnih usmeritev. |
(2)
Priporoča se, da je območje že v času priprave prostorskega akta
predhodno arheološko raziskano: |
– najprej
se opravi historično analizo prostora; |
– nato se
opravi ekstenzivni terenski pregled; |
– na
podlagi rezultatov terenskih pregledov se določi obseg in način
arheoloških raziskav, ki morajo potekati po določilih sedemindvajsete
alineje 3., 31., 33., 34. in 85. člena ZVKD-1; |
– Po
določilu že citiranega 34. člena mora arheološke raziskave zagotoviti
investitor posega v prostor. |
(3) V
primeru, da predhodne arheološke raziskave ne bodo opravljene je
zahtevano, da se omogoči strokovni konservatorski arheološki nadzor nad
zemeljskimi deli (56. člen ZVKD-l). Zaradi priprave konservatorskega
nadzora je investitor (oziroma izvajalec) o točnem datumu zemeljskih del
dolžan pisno obvestiti pristojno območno enoto ZVKDS štirinajst dni pred
samim pričetkom zemeljskih del. |
(4)
Stroški strokovnega konservatorskega arheološkega nadzora ne bremenijo
investitorja. |
REŠITVE IN
UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE |
25. člen |
(varovanje
okolja) |
(1) Na
obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali
območij pomembnih za biotsko raznovrstnost. Na osnovi petega odstavka
97. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – UPB2 v
nadaljevanju ZON) za območje, ki se ureja z obravnavanim prostorskim
načrtom izdelava naravovarstvenih smernic in izdaja naravovarstvenega
mnenja nista potrebni. V primeru, da gre za pripravo prostorskega akta
na območjih strnjene poselitve, je ne glede na to, da izdelava
naravovarstvenih smernic zanje ni potrebna, treba upoštevati določila
36. člena ZON. |
(2)
Varstvo pred hrupom: Pri projektiranju in izvedbi objektov je vsak
investitor dolžan upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v
okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10), na podlagi
katere območje obravnave sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom, kjer
je dovoljena mejna raven hrupa 60 (dBA) podnevi in 50 (dBA) ponoči. Ker
gre za stanovanjsko območje ni dopusten noben poseg v okolje, ki je
moteč zaradi povzročanja hrupa. Stanovanjske objekte je potrebno graditi
z ustrezno zvočno izolacijo sten, oken in vrat. |
(3)
Varstvo ozračja: Učinkovito varstvo zraka na območju OPPN se izvaja z
gradnjo energetsko učinkovitih stanovanjskih objektih (gradnja
nizkoenergijskih in pasivnih stavb) ter uporabo sodobnih tehnologij za
ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo stavb. Za potrebe po toplotni
energiji naj se uporabljajo ekološko nesporni ter obnovljivi viri
energije. Pri gradnji je potrebno upoštevati zakonska določila o varstvu
zraka in zagotoviti, da z novimi posegi ne bodo prekoračene dovoljene
vrednosti emisij. Emisije iz kurilnih naprav, ki se izpuščajo v ozračje,
ne smejo presegati mejnih koncentracij vsebnosti snovi, določenih z
Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav
(Uradni list RS, št. 23/11). |
(4)
Varovanje tal: Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi
površine na katerih so tla manj kvalitetna. Prst se odstrani in deponira
na robu izkopa ter se uporabi za sanacijo razgaljenih površin. Prst se
odstrani in premesti na drugo lokacijo tako, da ne pride do onesnaženja
s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom. Deponije prsti se
izvede tako, da se ohrani njena rodovitnost in količina, pri tem ne sme
priti do mešanja mrtvice in živice. |
26. člen |
(odpadki) |
(1) Na
celotnem območju občine so na primerno dostopnih mestih urejene
zbiralnice za ločeno zbiranje odpadkov in zbirni center za ločeno
zbiranje komunalnih odpadkov, v skladu s programom storitev in oskrbe
prebivalstva z infrastrukturo v občini in v skladu z veljavnimi
predpisi. Najbližji ekološki otok je v bližini Prečna pot 18 ali
Pečarjeva ulica 9. |
(2)
Komunalni odpadki se zbirajo v za to namenjenih tipskih posodah in
odvažajo v skladu z ustreznimi občinskimi predpisi. Odjemna mesta morajo
biti prometno dostopna, ne smejo pa biti na prometnih površinah. |
(3)
Organski odpadki se zbirajo ločeno in odvažajo na kompostarno. |
(4)
Gradbene odpadke, ki nastajajo med gradnjo, objekta je potrebno
deponirati in ravnati z njimi skladno z Uredbo o obremenjevanju tal z
vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 34/08, 61/11). |
(5)
Posebni in nevarni odpadki se do odvoza na končno odlagališče tovrstnih
odpadkov zbirajo in hranijo v sklopu zemljišča za gradnjo, v posebnih
posodah ali skladiščih. |
REŠITVE IN
UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI,
VARSTVO PRED POŽAROM |
27. člen |
(vodnogospodarski ukrepi) |
Ureditveno
območje OPPN se nahaja izven vodovarstvenega območja. |
28. člen |
(varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
(1) Pri
načrtovanju objektov je potrebno upoštevati smernice in pravilnike s
področja gradnje objektov v potresnih območjih za območje seizmične
intenzitete VII. stopnje MSC lestvici. |
(2) Za
zaščito ljudi in premoženja pred vojnimi in drugimi nevarnostmi je
potrebno kot dopolnilna zaščita ojačitev prve plošče. |
(3)
Območje urejanja ne leži na ogroženem območju erozivnosti in
plazovitosti in ne leži na ogroženem območju poplavnosti ter visoke
podtalnice. |
29. člen |
(varstvo
pred požarom) |
(1) V OPPN
so s področja varstva pred požarom upoštevani in prikazani prostorski,
gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred požarom, zlasti pa so
zagotovljeni: |
– pogoji
za varen umik ljudi, živali in premoženja iz objektov – zagotovljeno je
zadostno število ustrezno razmeščeni izhodov, ki vodijo do zunanjih
evakuacijskih poti in na predvidena zunanja zbirna mesta, ki niso v coni
nevarnosti, |
– potrebni
odmiki od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve z
namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte, 3. člen
Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04,
10/05, 83/05 in 14/07) – stanovanjski objekti so od sosednjih parcelnih
mej oddaljeni min. 4,00 m, |
– prometne
in delovne površine za intervencijska vozila so za celoten kompleks
zagotovljene z ustreznimi dostopi, zadostno nosilnostjo vozišč in
ustreznim režimom prometa, širino poti, uvozno izvoznimi radii na uvozih
do objektov (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču, 6. člen
Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04,
10/05, 83/05 in 14/07)), |
– viri za
zadostno oskrbo z vodo za gašenje se zagotovijo z novim vodovodom in
zunanjim hidrantnim omrežjem skladno s Pravilnikom o tehničnih
normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (6. člen Pravilnika o
požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in
14/07) in zahteve od 3. do 12. člena II. poglavja in III. poglavja
Pravilnika o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje
požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/1991, Uradni list RS, št. 83/05) na
vodovodnem omrežju bodo nameščeni nadzemni hidranti, |
– vsi
intervencijski dostopi, predvidene tehnične rešitve požarne zaščite ter
sistem zunanjega hidrantnega omrežja, so razvidni iz grafičnih prilog. |
(2) Za
zagotavljanje požarne varnosti, je potrebno upoštevati načrtovano
prometno in komunalno ureditev. |
(3) Na
osnovi izračuna požarne obremenitve je pri projektiranju in izvedbi
objektov potrebno upoštevati takšne materiale in naprave, ki ustrezajo
varnosti objekta in njegovih naprav pred požarom. Način varovanja pred
požarom za objekt in dobrine se opredeli v PGD projektu (zasnova požarne
varnosti) in bo skladen z določili predpisov s področja varstva pred
požarom. |
(4) Ukrepi
in zahteve v zvezi s požarno zaščito se smiselno uporabijo tudi v
primeru drugih nesreč, kot so katastrofalni potres ali vojna. |
30. člen |
(erozivna
in plazovita ogroženost) |
(1) Za
območje OPPN – Jerman 1 je izdelan geološko geotehnični elaborat, ki je
kot priloga sestavni del tega načrta. |
(2)
Območje OPPN – Jerman 1 je locirano na položnejšem grebenu na severni
polovici obravnavanega pobočja. Na tem delu je pobočje napeto in ne kaže
znakov nestabilnosti. V preteklosti je bilo podvrženo vplivom
rudarjenja, vendar so se deformacije umirile. |
(3) Iz
geološko geotehničnega elaborata, ki je kot priloga sestavni del OPPN,
je glede na obstoječe podatke o geološki zgradbi, ugotovljeno sestavo
tal in soglasja Rudnika Zagorje v zapiranju razvidno, da na parc. št.
1090/1, 1090/9 in 1091, vse k.o. Zagorje mesto ni pričakovati
deformacij, ki bi bile posledice rudarjenja in da so parcele primerne za
gradnjo. |
(4) OPPN –
Jerman 1 zajema tudi parcele 1077, 1078, 1079, 1080 in delno 1076/1, vse
k.o. Zagorje mesto, na katerih pa ni bilo izvedenih geoloških raziskav,
soglasje Rudnika v zapiranju Zagorje pa jih ne obravnava. Vseh pet
parcel se nahaja na območju, kjer ni opaziti znakov nestabilnosti,
temeljno podlago pa podobno kot na parcelah pod Prečno potjo (1090/1 in
1090/9, obe k.o. Zagorje mesto) gradi pobočni grušč dolomita. Smatra se,
da so tudi te parcele za gradnjo primerne, pod pogojem, da se tudi za
njih pridobi pozitivno soglasje Rudnika Zagorje v zapiranju. |
(5) V
elaboratu so že podani geomehanski pogoji in usmeritve za stanovanjske
objekte A, C in D. |
(6) Za
objekta B in E locirana na parc. št. 1077, 1078, 1079, 1080 in delno na
1076/1 vse v k.o. Zagorje – mesto je potrebno izvesti še dodatne
raziskave s sondažnimi jaški in za PGD projekt izdelati geološko
geotehnični elaborat, v katerem bo glede na sestavo tal določena globina
temeljenja. |
(7) Za
potrebe PGD dokumentacije so v geološko geotehničnem elaboratu podani
osnovni podatki za temeljenje objektov, opomih in podporniih
konstrukcij: |
–
Minimalna potrebna globina temeljenja objektov in opornih ter podpornih
konstrukcij je 1 m pod bodočo površino terena in hkrati vsaj 0,5 m v
plasti srednje gostega grušča trdne laporaste gline ali laporja.
Dopustno obtežbo tal v srednje gostem grušču po JUS-u se ocenjuje na 0,2
MPa. Izračun po Eurocode-7 bo možen, ko bodo znani podatki o temeljih in
obtežbah objektov. |
–
Geotehnične karakteristike materiala, ki naj se upoštevajo za
dimenzioniranje zalednih sten, opornih in podpornih konstrukcij, so
razvidne iz geotehničnega elaborata. |
– Izza
zalednih sten objektov in konstrukcij je obvezna izvedba drenaže. |
– Izkop in
izvedba zalednih sten objektov ter konstrukcij sta obvezna v kampadah
maksimalne dolžine 4 m. Naklon gradbene jame naj ne preseže naklona 2:1.
Pri globljih vkopih je potrebno predvideti varovanje gradbenih jam z
zagatnicami. |
– Odtoke
meteornih voda iz streh in ravnih objektov je potrebno speljati v
kanalizacijo. |
(8) Za
vsak objekt posebej bo za potrebe PGD potrebno izdelati geološko
geotehnični elaborat, v katerem bodo podani bolj natančni pogoji
temeljenja in izvedbe glede na konstrukcijo posameznega objekta, koto
tlaka in geološke zgradbe na mikrolokaciji objeka. Za izdelavo geološko
geotehničnih elaboratov za objekte A, C in D, se bodo lahko uporabili
podatki raziskav s sondažnimi jaški za OPPN, za objekta B in E pa bo
potrebno izvesti še dodatne raziskave s sondažnimi jaški. |
(9) Pri
izvedbi zemeljskih del in temeljenju objektov je obvezen stalen
geomehanski nadzor. |
(10)
Pogoji izvedbe dovoznih cest in zunanje ureditve: |
(11) Pri
izvedbi dovoznih cest in zunanje ureditve je potrebno upoštevati, da bo
potrebno vse nasipe in vkope, višje od 1,5 m, zaščititi z opornimi in
podpornimi konstrukcijami, ki pa jih je obvezno temeljiti vsaj v srednje
gostem dolomitnem grušču z glinenim vezivom. Material iz izkopov bo za
nasipe večji del uporaben, odstraniti bo potrebno le plast humusa in
gline pomešane z gruščem, ki leži neposredno pod površino. Za nasipe ne
bo primeren! Za nasipe naj se gruščnat material granulacije tP 0 do 15
cm, komprimiran v plasteh po 20–30 cm. Izpod nasipov je potrebno
odstraniti plast humusa in gline v debelini do 0,5 m, podlago pa
nekoliko zastopničiti. Naklon brežin nasipov naj ne preseže naklona
1:1,5, naklon vkopnih brežin pa naj ne preseže naklona 1:2,5. Po končani
izvedbi je brežine nasipov in vkopov obvezno zaščititi s humusiranjem in
zatravitvijo. |
– Ob
vznožju vkopnih brežin cest je obvezna izvedba drenaže globine 0,9 m. |
– Spodnji
ustroj cest bo izveden delno v grušču dolomita z glinenim vezivom, v
katerem se ocenjuje CBR = 7 %. |
– Pri
izvedbi zemeljskih del in temeljenju opornih in podpornih konstrukcij,
je obvezen stalen geomehanski nadzor. |
31. člen |
(načrt
parcelacije) |
(1) Na
ureditvenem območju se izvede nova parcelacija zemljišč. Načrt
parcelacije je sestavni del grafičnega dela. |
(2)
Površine načrta se delijo na: |
– parcele
namenjene pozidavi stanovanjskih hiš z oznakami objektov A, B, C, in D, |
– parcela
namenjena vadbenemu prostoru za konje – menaži z oznako prostora E, |
– parcele
namenjene gospodarski javni infrastrukturi z oznakami 1 in 7, |
– ostalo
namenjeno zelenim površinam z oznakami 6 in 11. |
32. člen |
(etapnost
prostorske ureditve) |
Objekti se
gradijo posamezno. Pred izgradnjo se zemljišče komunalno opremi. |
DRUGI
POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE |
33. člen |
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) |
(1)
Morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale
zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške. |
(2) Poleg
obveznosti iz predhodnih določil, morajo investitorji in izvajalci: |
– pred
začetkom del obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in
telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in
zaščititi obstoječe infrastrukturne vode, |
–
zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem
omrežju cest in poti, |
– sanirati
oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi
uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane, |
–
zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov po
obstoječih infrastrukturnih omrežjih, objektih in napravah, |
– v času
gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo
gradbišča, da se prepreči onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo
zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih
škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode, |
– vsi
navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje
pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja
ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje. |
VELIKOST
DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV |
34. člen |
(dopustna
odstopanja) |
(1) Pri
realizaciji podrobnega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih
rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem preučevanju
prometnih, tehnoloških, geoloških, geomehanskih in drugih razmer
poiščejo primernejše tehnične rešitve, s katerimi se ne smejo poslabšati
prostorske in okoljske razmere. Odstopanja od tehničnih rešitev ne smejo
biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in
organizacije, ki jih le-ta zadevajo. |
(2)
Dopustna so tudi odstopanja: |
– tlorisni
in višinski gabariti načrtovanih stanovanjskih objektov lahko odstopajo
do ±10 % v vse smeri, ne smejo pa presegati faktorja zazidanosti,
regulacijskih linij in minimalnih odmikov od sosednjih parcelnih mej; |
–
nezahtevne in enostavne objekte je dovoljeno postavljati bližje
sosednjim zemljiščem ob soglasju lastnikov le-teh in upoštevanju
veljavnih predpisov; |
– od tras
vodov gospodarske infrastrukture kolikor ta zahteva prilagoditev terenu,
obstoječim trasam vodov in naprav in sami tehnologiji izvedbe. |
PREHODNE
IN KONČNA DOLOČBA |
35. člen |
(prenehanje veljavnosti) |
Z
uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati določila Odloka UN za
sanacijo rudniških površin na območju Cilenca, Orlek, Podstrana in
Ruardi, odlok št. 352-5/93, (Uradni vestnik Zasavja, št. 18/94 in 8/01
in (Uradni list RS, št. 81/08), ki se nanašajo na parc. št. 1076/1,
1077, 1078, 1079, 1080, 1899 – del, vse k.o. Zagorje – mesto. |
36. člen |
(vpogled) |
OPPN je
stalno na vpogled pri Oddelku za okolje in prostor Občine Zagorje ob
Savi. |
37. člen |
(nadzor) |
Nadzorstvo
nad izvajanjem tega odloka opravlja občinska uprava in inšpekcijske
službe. |
38. člen |
(veljavnost odloka) |
Odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
350-5/2012 |
Zagorje,
dne 21. februarja 2013 |
|
Župan |
Občine Zagorje ob Savi |
Matjaž Švagan l.r. |
|