Na podlagi 117. in 119. člena v povezavi s prvo in peto alinejo
282. člena in drugo alinejo četrte točke 289. člena
Zakona o
urejanju prostora – ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17, 175/20 –
ZIUOPDVE, 199/21 – ZUreP-3), 16. člena Statuta Občine Črnomelj
(Uradni list RS, št. 83/11, 24/14 in 66/16) ter v povezavi z drugim
odstavkom 338. člena Zakona o
urejanju prostora – ZUreP-3 (Uradni list RS, št. 199/21) je Občinski
svet občine Črnomelj na svoji 31. redni seji, dne 13. 10. 2022 sprejel |
|
O D L O K |
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Majer – stanovanjska soseska
in Majer-nova pozidava, v enotah urejanja prostora ČR_10/7 in ČR_10/8 |
|
I.
UVODNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(predmet odloka) |
|
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrtMajer –
stanovanjska soseska in Majer-nova pozidava, v enotah urejanja prostora
ČR_10/7 in ČR_10/8 (v nadaljnjem besedilu: OPPN). |
(2) OPPN je izdelan na podlagi tretjega odstavka 2. člena Pravilnika o
vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega
načrta (Uradni list RS, št. 99/07, 199/21 – ZUrep-3). |
(3) OPPN se vodi pod identifikacijsko številko 2916. Prostorski akt je
izdelalo podjetje SAPO, d.o.o., pod št. OPPN-3/2021 v oktobru 2022. |
|
2. člen |
|
(vsebina in oblika OPPN) |
|
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del. Izdelana sta v digitalni in
analogni obliki. |
(2) Tekstualni del (besedilo odloka) je sestavljen iz naslednjih
poglavij: |
– opis prostorske ureditve, |
– umestitev načrtovanih ureditev v prostor, |
– splošna določila, |
– podrobna določila, |
– zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, |
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, |
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje
narave, |
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, |
– načrt parcelacije, |
– faznost izvedbe prostorske ureditve, |
– drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN, |
– odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, |
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti
podrobnega načrta. |
(3) Grafični del OPPN vsebuje naslednje načrte: |
1. Izsek iz občinskega prostorskega načrta občine Črnomelj |
2. Pregledna situacija |
3. Situacija s prikazom prostorske ureditve v širšem prostoru (DOF) |
4. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji |
5. Ureditvena situacija OPPN |
6. Ureditvene enote OPPN |
7. Prikaz prerezov terena |
8. Prometna situacija |
8.1 Prikaz predvidene in obstoječe prometne signalizacije |
9. Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro |
10. Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom |
11. Načrt parcelacije |
12. Prikaz elementov za zakoličenje. |
|
3. člen |
|
(spremljajoče gradivo OPPN) |
|
Spremljajoče gradivo OPPN: |
1. Izvleček iz hierarhično višjih aktov |
2. Prikaz stanja prostora |
3. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta |
4. Izhodišča, smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora |
5. Obrazložitev in utemeljitev akta |
6. Povzetek za javnost |
7. Okoljsko poročilo – odločba glede celovite presoje vplivov na okolje |
8. Elaborat ekonomike. |
|
4. člen |
|
(pomen kratic) |
|
Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
– EO: enostavni objekt, |
– FI: faktor izrabe gradbene parcele, |
– FZ: faktor zazidanosti gradbene parcele, |
– GJI: gospodarska javna infrastruktura, |
– NO: nezahtevni objekt, |
– OPN Črnomelj: Občinski prostorski načrt občine Črnomelj, |
– OPPN: občinski podrobni prostorski načrt. |
|
5. člen |
|
(pomen izrazov) |
|
(1) V tem OPPN so uporabljeni izrazi, kot jih določa Odlok o Občinskem
prostorskem načrtu občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 82/11, 105/11 –
teh. popr., 49/16, 70/17 – DPN in 69/18, v nadaljevanju OPN). |
(2) V tem OPPN so uporabljeni še drugi izrazi, in sicer: |
ureditvena enota: |
je sklop gradbenih parcel s skupnimi značilnostmi, predvsem glede
dopustnih dejavnosti in urbanistično-arhitekturnih pogojev za gradnjo
objektov in ostalih ureditev, |
območje za razvoj objekta(ov): |
predstavlja zemljišče, ki je omejeno s parcelnimi mejami, gradbeno mejo,
gradbeno linijo ipd., na katerem je možna gradnja enega ali več
objektov, pod pogoji, ki jih določa ta odlok. Na površini za razvoj
objekta(ov) je dopustna postavitev vseh vrst s tem odlokom dopustnih
objektov ter zunanjih ureditev, |
osnovni objekt (kubus): |
je stavba (kubus), ki s svojim položajem in volumnom opredeljuje oziroma
omejuje prostor; objekt je enotnega kubusa, če stranice niso zalomljene
ipd., lahko je sestavljen iz več kubusov; |
pomožni objekt: |
je objekt, ki dopolnjuje funkcijo osnovnega objekta in ga po njegovem
namenu in velikosti ne presega. Oblikovanje pomožnih objektov se podredi
oblikovanju osnovnega objekta; |
sekundarni kubus: |
je prizidek k obstoječemu objektu ali posamezen del objekta, ki s svojo
postavitvijo in obliko dopolnjuje tako funkcijo kot tudi podobo
osnovnega objekta (kubusa); |
gradbena linija osnovnega objekta: |
je gradbena linija, ki jo določa stranica osnovnega objekta, v primeru,
da je postavljena ob javni prostor naselja, ki ga opredeljuje glavna
dostopna pot v območje ali lokalna cesta; |
gradbena meja: |
je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo
presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v
notranjost zemljišča. |
|
II.
TEKSTUALNI DEL OPPN |
|
1. Opis prostorske ureditve |
|
6. člen |
|
(prostorske ureditve) |
|
S tem OPPN se na območju dela mesta Črnomelj načrtuje ureditev: |
– območja za stanovanjsko gradnjo, |
– območja zelenih površin, |
– pripadajočih zunanjih površin in |
– gospodarske javne infrastrukture. |
|
2. Umestitev načrtovanih ureditev v prostor |
|
7. člen |
|
(območje urejanja) |
|
(1) Območje OPPN je locirano na JV delu mesta Črnomelj, v bližini
mestnega jedra. |
(2) Območje urejanja OPPN na dan sprejema obsega naslednje zemljiške
parcele in dele zemljiških parcel, na katerih se izvedejo načrtovane
prostorske ureditve: 1273/1, 1237/2, 1237/3, 1237/4, 1254/42, 1254/1,
1254/43, 1253/1, del 1277/12, del 1273/6, 1236/1, 2630, 1273/1, 1273/4,
1273/7, 1272/2, 1272/1, 1273/3, del 1265/13 in 1265/15, del 1265/8,
1237/1, 1254/40, 1254/41, 1254/29, 1254/7 in del 2442/2, vse k.o.
1541-Loka. V območje OPPN je zaradi zaključenosti območja vključen tudi
skrajni južni del parcele 1273/1, k.o. 1514-Loka in parcela 1236/2, k.o.
1541-Loka, za kateri v OPN ni določena izdelava OPPN. Območje OPPN meri
cca 5,9 ha in je prikazano v grafičnem delu OPPN. |
(3) Ureditve javne gospodarske in okoljske infrastrukture s
priključitvami lahko segajo tudi izven v tem členu navedenega območja. |
|
8. člen |
|
(ureditvene enote) |
|
Območje urejanja je razdeljeno na enajst ureditvenih enot (UE), in
sicer: |
– UE A1 – območje ob cesti Majer, namenjeno stanovanjski gradnji, s
površino cca 2.693 m², |
– UE A2, območje med cesto B in C, s površino cca 3.867 m², |
– UE B – območje JZ dela OPPN, na križišču regionalne ceste in ceste
Majer, namenjeno stanovanjski gradnji, s površino cca 2.867 m², |
– UE C – območje osrednjega dela OPPN med cesto A in C, s površino cca
10.830 m², |
– UE D1 – območje ob vstopu v OPPN z obstoječimi objekti in predvidenimi
zelenimi površinami, s površino cca 3.746 m², |
– UE D2, območje južno od ceste E, s površino 3.743 m², |
– UE D3, območje ob vstopu v OPPN, s površino 4.895 m², |
– UE E, osrednje območje OPPN med cesto A in E, s površino 13.315 m², |
– UE F, območje na SV strani OPPN, s površino 4.304 m², |
– UE G, manjše območje na V robu OPPN s površino 124 m², |
– UE H, prometu in GJI namenjeno območje, s površino 7.943 m². |
|
9. člen |
|
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) |
|
(1) Vplivi ureditve v OPPN bodo v času gradnje segali na zemljišča
znotraj in v neposredni okolici OPPN ter zemljišča potrebna za gradnjo
GJI. Po izgradnji predvidenih ureditev bo soseska sicer predstavljala
dodatne obremenitve glede prometa v območju urejanja, vendar pa bodo
nove ureditve pozitivno vplivale na prometni režim v sosednjih območjih. |
(2) Del obravnavanega območja OPPN se nahaja v varovalnem pasu
regionalne ceste III. reda, št. R3-660, na odseku 1179
Črnomelj–Dolenjci, in sicer od km 0,480 do km 0,859 na levi strani v
smeri naraščanja stacionaže državne ceste (v nadaljevanju: regionalna
cesta). Posegi v varovalni pas regionalne ceste se izvajajo v soglasju z
upravljavcem. |
(3) Nove gradnje in ureditve ne smejo imeti škodljivega vpliva na
gradbenotehnično stanje obstoječih objektov znotraj in izven območja
urejanja, morebitne poškodbe pa mora investitor sanirati. |
(4) Objekti v OPPN morajo biti projektirani, grajeni, vzdrževani in
odstranjeni tako, da je raba naravnih virov trajnostna in da se omogoča
predvsem ponovna uporaba in možnost recikliranja objektov in njihovih
delov ter gradbenega materiala po odstranitvi, dolga življenjska doba
objektov in uporaba okoljsko sprejemljivih surovin. |
|
10. člen |
|
(koncept prostorske ureditve) |
|
(1) Območje OPPN se ureja kot mirno stanovanjsko območje, namenjeno
bivanju in spremljajočim dejavnostim ter obstoječim dejavnostim.
Predvidi se 45 novih gradbenih parcel za stanovanjsko prostostoječo
gradnjo in 4 parcele za druge namene (zelene ureditve, deli pozidanih
parcel in podobno). V osrednjem delu območja, se v okviru OPPN načrtuje
zeleni pas. |
(2) OPPN določa izvedbo pozidave v ureditvenih enotah v smislu
oblikovanja urejene soseske, ki predstavlja možnost razvoja poselitve na
jugovzhodnem vstopu v mesto. |
|
3. Splošna določila |
|
11. člen |
|
(vrste dopustnih dejavnosti) |
|
(1) Na območju OPPN so v UE A1, A2, B, C, D2, E, F, in UE G ob bivanju
dopustne poslovne dejavnosti, trgovina ter storitvene dejavnosti, razen
vzdrževanja in popravila motornih vozil, ki ne motijo bivanja in ne
generirajo tovornega prometa ter z njim povezanih potreb po parkirnih
mestih (površina prostorov za dejavnost do 60 m², na območju UE F do 120
m²), dopustno je tudi sobodajalstvo in ureditev turističnih
nastanitvenih prostorov, pri čemer površina prostorov za dejavnost ni
omejena. |
– G Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, in sicer le G47
Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili, |
– I Gostinstvo, in sicer le I56 Dejavnost strežbe jedi in pijač, |
– J Informacijske in komunikacijske dejavnosti, |
– K Finančne in zavarovalniške dejavnosti, |
– L Poslovanje z nepremičninami, |
– M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, |
– N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, |
– P Izobraževanje, |
– O Dejavnost javne uprave in obrambe, |
– Q Zdravstvo in socialno varstvo, |
– R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, |
– S Druge dejavnosti, |
– T – dejavnosti gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja
za lastno rabo in sorodne dopolnilne dejavnosti na kmetiji. |
(2) Na območju OPPN se v UE D1, na parceli 26, poleg dejavnosti iz
prvega odstavka tega člena, dopušča nestanovanjske objekte za potrebe
obstoječe dejavnosti: |
– F Gradbeništvo, F43.3 Zaključna gradbena dela. |
(3) Na območju OPPN se v UE F poleg dejavnosti iz prvega odstavka tega
člena, dopušča nestanovanjske objekte za potrebe dejavnosti: |
– A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo. |
(4) Na območju OPPN se v UE D3, dejavnosti iz prvega odstavka tega člena
dopuščajo brez omejitev kvadrature, pri čemer so dopustne v okviru
poslovno stanovanjskih objektov večjih dimenzij. |
|
12. člen |
|
(vrste dopustnih objektov) |
|
(1) Na območju OPPN so dopustne gradnje naslednjih vrst objektov: |
– stanovanjske stavbe, izjemoma dvostanovanjske stavbe, |
– nestanovanjske stavbe, kot so pomožni in podobni objekti za dopolnitev
obstoječe pozidave ter funkcije osnovnega objekta, |
– komunalni objekti, pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in
drugimi nesrečami. |
(2) Ne glede na določila prvega odstavka tega člena je na območju UE D1
dopustna tudi prenova (rekonstrukcija, dozidava ipd.) obstoječih
nestanovanjskih objektov za potrebe dejavnosti. |
(3) Obstoječi objekti v UE B se odstranijo, in sicer najkasneje pred
pridobitvijo uporabnega dovoljenja za nove objekte predvidene na
pripadajočih parcelah. |
(4) Na celotnem območju OPPN so dopustni gradbeni inženirski objekti
(gospodarske javne infrastrukture), zelene površine, podporni in oporni
zidovi, armirane brežine, ograje, stabilizacijski objekti za zadržanje
plazov ipd. |
(5) Na območju OPPN je skladno s predpisi dopustna gradnja naslednjih
nezahtevnih in enostavnih objektov: enostavni in nezahtevni objekti, ki
dopolnjujejo funkcijo osnovnega objekta, npr. nadstrešek, garaža,
drvarnica, lopa, bazen ipd., pomožni objekt v javni rabi, ograja,
podporni zid, rezervoar, vodnjak, priključek na objekte GJI, samostojno
parkirišče, kolesarska pot in pešpot, športno igrišče na prostem, vodno
zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje, objekt za
oglaševanje, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih
pojavov. |
(6) Ne glede na določila prvega odstavka, na parcelah 11 in 25 gradnje,
razen objektov gospodarske javne infrastrukture in otroških igrišč s
pripadajočo urbano opremo in sorodnimi elementi zunanjih parkovnih in
športnih površin, niso dopustne. |
(7) Na območju OPPN je skladno s predpisi, do izgradnje javne
gospodarske infrastrukture, dopustna začasna samooskrba objektov
(gradnja male komunalne čistilne naprave, kapnice, solarnih modulov
ipd.), če s tem soglašajo pristojni upravljavci GJI. |
|
13. člen |
|
(vrste dopustnih gradenj in del) |
|
(1) Na območju OPPN so dopustne naslednje vrste gradenj in del: |
– gradnje novih objektov, |
– rekonstrukcije objektov, manjše rekonstrukcije objektov, |
– sprememba namembnosti delov ali celotnih objektov v skladu z določili
tega odloka, |
– vzdrževanje objektov (obsega redno vzdrževanje in vzdrževalna dela v
javno korist), |
– odstranitve objektov oziroma njihovih delov. |
(2) Ne glede na določila prvega odstavka tega člena, se za zagotavljanje
večje preglednosti križišča lokalne ceste LK 054051 (cesta Majer) in
regionalne ceste R3/660-1179, ne dopušča manjše rekonstrukcije,
rekonstrukcije, nadomestne gradnje ali spremembe namembnosti obstoječih
objektov na parcelah 4, 9 in 12. |
|
14. člen |
|
(dopustna izraba prostora) |
|
Na območju ureditvenih enot je dopusten faktor zazidanosti gradbene
parcele največ 0,5 in faktor izrabe največ 0,7, na območju UE F, do 0,8. |
|
15. člen |
|
(odmiki od mej sosednjih zemljišč) |
|
(1) Odmiki objektov od parcelnih mej sosednjih zemljišč na robu oziroma
znotraj območja OPPN so: |
– najmanj 3,0 m – za vse zahtevne in manj zahtevne objekte, |
– najmanj 1,5 m – za vse pomožne objekte, razen za ograje, podporne in
oporne zidove, urbano opremo ter parterne ureditve, pri katerih je
najbolj izpostavljen del odmaknjen minimalno 0,5 m. |
(2) Ne glede na določila prvega odstavka tega člena so manjši odmiki
objektov od mej sosednjega zemljišča dopustni s pisnim soglasjem
lastnika sosednjega zemljišča ter v primeru prenove legalno zgrajenih
objektov. |
(3) Ne glede na določila prvega odstavka tega člena do lahko brez
odmikov od mej sosednjih zemljišč postavijo naslednji pomožni objekti: |
– utrjene dovozne poti in dvorišča, |
– pomožni infrastrukturni objekti, razen male komunalne čistilne
naprave, |
– poljska pot in kolesarska steza, |
– podzemni pomožni objekti. |
(4) Odmiki novih objektov od cestnega telesa javnih cest morajo biti v
skladu s cestno-prometnimi predpisi glede na kategorizacijo posamezne
ceste, upoštevajo določila tega odloka v zvezi z gradbenimi linijami
oziroma območjem za razvoj objektov ter zahteve za zagotavljanje
preglednosti in prometne varnosti v soglasju z upravljavci cest. |
|
4. Podrobna določila |
|
16. člen |
|
(splošni urbanistično-arhitekturni pogoji v ureditvenih enotah) |
|
(1) Objekti se gradijo v okviru območja za razvoj objektov,
vzporedno/pravokotno na dostopne poti ali vzporedno/pravokotno s
plastnicami, glede na morfologijo terena in gradbeno mejo, če je ta
določena. Objekti se postavljajo tako, da zagotavljajo enotno podobo
soseske, pri čemer je treba upoštevati urbanistično zasnovo prikazano v
grafičnem delu OPPN in predlagan višinski gabarit objekta s koto terena
(5 Ureditvena situacija). V UE D1 in D3 se na posamezni parceli dopušča
gradnja več osnovnih (stanovanjskih ali poslovno stanovanjskih
objektov), ki skupaj tvorijo zaključeno celoto. |
(2) Merila za oblikovanje objektov: |
Gabarit: |
– Dopusten je pravokotni tlorisni gabarit osnovnega kubusa, z razmerjem
stranic med 1:1,4 in 1:2 ter širino največ 9,5 m, v UE D1 in D3 do
največ 12 m. Višinski gabarit je največ (K) + P + M. Kolenčni zid je
dopusten do višine 1,0 m. V UE A1, A2 in F je dopusten višinski gabarit
do (K)+P+1, pri čemer je klet popolnoma vkopana. |
– Osnovnemu objektu je dopustno dodajati pomožne kubuse na osnovni
tloris v vzdolžni in prečni smeri, pri čemer njihov tlorisni gabarit ne
sme presegati 50 % tlorisne površine (zazidana površina) osnovnega
objekta, višinski gabarit pa ne sme presegati višine objekta oziroma
mora biti višinsko poenoten z osnovnim kubusom. V primeru pomožnega
kubusa z ravno streho, višina kubusa ne sme presegati pritličja oziroma
mansarde osnovnega objekta. |
Streha: |
– Streha osnovnega objekta je simetrična dvokapnica s slemenom
vzporednim z daljšo stranico objekta, naklona od 35 do 45 stopinj. Na
pomožnih kubusih se dopušča ravno in dvokapno streho. |
– Na strehah objektov se dopušča postavitev sončnih sprejemnikov in
fotovoltaičnih modulov oziroma podobnih elementov za funkcioniranje
objekta, ki ne smejo segati nad sleme strehe objekta. Dopustna so
strešna okna in frčade, ki se na posameznem objektu oblikujejo enotno.
Frčade so pravokotnih oblik, trapezne, trikotne in polkrožne niso
dopustne. Dopustno je tudi odvzemanje volumna strehe zaradi
osvetljevanja prostorov v mansardi. |
– Dopustna je kritina opečno rdeče, sive in temno sive nebleščeče barve
(opečna, betonska, kovinska itd.). |
Fasade: |
– Fasada objekta se oblikuje sodobno, uporabi se arhitekturne elemente
pravilnih pravokotnih geometrijskih oblik. |
– Dopustna je horizontalna in vertikalna členitev fasad in odprtin, ki
naj bo enostavna in poenotena na fasadi osnovnega objekta in pomožnih
kubusov. |
– Dopustna je uporaba ometa, vidnega betona, lesa (rezan les, brune se
ne dopuščajo), kovine in stekla. Barve fasad naj bodo v pastelnih
odtenkih od rumene do rjave ter bele in sive barve. |
(3) Ne glede na določila prvega in drugega odstavka tega člena, se
dopušča rekonstrukcija obstoječih objektov v UE D1, D2 in D3 v
obstoječih gabaritih. Fasade se oblikuje sodobno, ohranja se naravne
materiale. |
(4) Oblikovanje pomožnih objektov se podredi oblikovanju stanovanjskega
objekta, pomožni objekti imajo lahko poleg ravne strehe tudi blago
enokapnico. |
|
17. člen |
|
(podrobni urbanistično-arhitekturni pogoji v UE D1 in D3) |
|
(1) Objekte, ki se postavljajo neposredno ob regionalni cesti se
oblikuje mestotvorno, in sicer tako, da se južna fasada oblikuje kot
javna fasada, tudi v primeru, ko objekt nima vhodov z južne strani. V
delu ob regionalni cesti se pred gradbeno linijo osnovnega objekta ne
postavlja servisnih in pomožnih objektov, razen pergol in senčnic ter
zimskih vrtov in vrtnih ut. |
(2) Na območju parcele 25 v UE D1, se ob predvidenih ureditvah za
potrebe GJI (črpališče, ekološki otok) uredi javne zelene površine,
otroško igrišče in/ali skupnostni prostor za druženje prebivalcev.
Prostor se zazeleni z visokoraslo avtohtono vegetacijo. Na severnem robu
UE D3 (proti UE D2) se zasadi zelena bariera (avtohtona listnata
drevesa, lahko tudi sadna). |
|
18. člen |
|
(podrobni urbanistično-arhitekturni pogoji v UE F) |
|
(1) Objekti se postavljajo tako, da je sleme objekta vzporedno z
dostopno potjo in tvorijo objekti na parcelah v ureditveni enoti F rob
soseske, zaradi izrazite lege pa tudi rob tega dela naselja. Fasade
objektov proti severu, ki so v veduti pomembnih javnih površin mesta
(Park Griček), se oblikuje nevpadljivo (uporaba lesa in naravnih
materialov, nebleščeči materiali in omet umirjenih barv ipd.), robovi
parcel se na severni strani zasadijo z avtohtonim visokoraslim drevjem. |
(2) Kmetijski objekti v enoti se postavljajo vzporedno ali pravokotno na
stanovanjski objekt, tlorisni gabarit ne sme presegati širine 12 m in
dolžine 20 m, višinski pa ne (K) + P. Oblikovani naj bodo sodobno,
enostavno. Streha se prilagodi strehi osnovnega objekta, tako z naklonom
kot tudi z vrsto kritine, fasada naj bo lesena oziroma obita z lesom. |
|
19. člen |
|
(zunanje ureditve) |
|
(1) Zelene površine se uredijo tako, da funkcionalno in oblikovno
dopolnjujejo sosesko. Dopustna je zasaditev z avtohtonimi drevesnimi
vrstami kot so lipa, javor in druge. Na javnih površinah se ne dopušča
uporaba strupenih in alergenih rastlin. Žive meje se na območjih ob
dostopnih cestah dopustijo do višine 1 m, drugod lahko tudi višje. Odmik
žive meje od cestišča je najmanj 1 m, od pločnika 0,5 m, zasajena je
lahko le tako, da ne ovira preglednosti v prometu. Površine se lahko
delno tlakujejo, uredijo z urbano opremo in podobnimi ureditvami.
Uporaba barvno agresivnih ali drsečih materialov ni dopustna. |
(2) Urbana oprema javnega prostora mora biti poenotena (svetilke,
ograje, klopi, koši za smeti in podobno) in se izbere skladno s
katalogom mestne opreme za mesto Črnomelj. |
(3) Pri urejanju okolice objektov se upošteva obstoječa konfiguracija
terena, oziroma se pri preoblikovanju terena upošteva načelo čim bolj
smotrne prerazporeditve mas ter prilagoditve obstoječemu reliefu na
mejah območja urejanja. Dopustni so nasipi in vkopi do največ 3,0 m
glede na obstoječi teren. |
(4) Višinske razlike na zemljišču se urejajo s travnatimi, tudi
armiranimi brežinami. Oporni zidovi so dopustni do višine 1,5 m, in
sicer v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin, možna je
tudi izvedba v terasah (več zaporednih nižjih opornih zidov). Gradnja
višjega opornega zidu, do višine 2,5 m je dopustna le v primerih, kadar
ni mogoča druga rešitev in kadar gre za ukrep varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami. Oporne zidove se ozeleni. |
(5) Višinske razlike ob cesti morajo biti premoščene z ozelenjenimi
brežinami z ustrezno protierozijsko zaščito. Kjer to zaradi
konfiguracije terena ni mogoče, so dopustni oporni zidovi z višino do
2,0 m. |
|
5. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov
na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
|
20. člen |
|
(splošne določbe) |
|
(1) Predvideno pozidavo se veže na obstoječe in predvideno
infrastrukturno omrežje. Pri načrtovanju se upošteva naslednje
dokumente: |
– OPN Občine Črnomelj, Strateški del, Prikaz prostorskih izvedbenih
pogojev za prečne profile javnih cest: pregledna situacija javnih cest,
za katere je določen prečni profil na območju UN Črnomelj; |
– PZI za kanalizacijo, Kanalizacije mesta Črnomelj-priključitev dela
naselja Majer, Ambiens d.o.o., št. proj. 60/2018, januar 2021. |
(2) Na mestih križanja načrtovanih ureditev z GJI se upoštevajo ustrezni
tehnični pogoji ter pogoji upravljavcev posamezne vrste GJI. Pri
nadaljnji projektni obdelavi se vsa križanja in vzporedni poteki
načrtovanih ureditev z vodi GJI obdelajo ter se zanje pripravijo
ustrezne tehnične rešitve. |
(3) V primeru, da se med izvedbo ugotovi, da je potrebno za posamezni
obstoječi ali predvideni vod GJI zagotoviti dodatne ukrepe, se to izvede
v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca oziroma lastnika določenega
infrastrukturnega voda. |
(4) Pred izvedbo načrtovanih ureditev se obstoječi vodi, naprave in
objekti GJI zakoličijo in ustrezno zaščitijo. Pri izvajanju del na
mestih križanj in vzporednih potekih investitor zagotovi sodelovanje
upravljavca oziroma lastnika določene GJI. |
(5) V varovalnem pasu vodovoda in kanalizacije ni dopustno dodajati ali
odvzemati zemljine, kar bi imelo za posledico zviševanje ali zniževanje
globine vodovoda oziroma kanalizacije od predpisane. Sajenje dreves z
globokimi koreninami v varovalnih pasovih objektov GJI ni dopustno,
oziroma mora znašati odmik dreves od vodovoda in kanalizacije najmanj
2,00 m. |
|
21. člen |
|
(podrobne določbe glede prometnih ureditev) |
|
(1) Območje OPPN se na jugu navezuje na regionalno cesto R3/660-1179
(Črnomelj–Dolenjci), zahodno od območja OPPN poteka lokalna cesta LK
054051 (R3 660 – Črnomelj – PC). Preko območja poteka javna pot JP
554271, ki se jo deloma uporabi za prometno omrežje znotraj območja
OPPN. |
(2) V varovalnem pasu regionalne ceste je raba prostora omejena, posegi
v varovalni pas ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi, ne smejo
prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene morebitne
širitve zaradi razvoja prometa ter njenega videza. Z namenom rezervacije
prostora za rekonstrukcijo regionalne ceste in umestitev obojestranskega
pločnika in kolesarske steze, se v OPPN v UE B, C in D2, določi gradbena
meja, ki je na novo predvideni objekti ne smejo preseči. |
(3) Pri načrtovanju se upošteva ugotovitve Kapacitetne analize
priključevanja nove soseske na regionalno cesto R3-660/1179
Črnomelj–Dolenjci v sklopu priprave Občinskega podrobnega prostorskega
načrta (OPPN) Majer, CUINCO, Simon Detellbach s.p., marec 2022 ter se
zagotovi: |
– varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu, |
– opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu
pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa, |
– opremljenost s cestno razsvetljavo, |
– upoštevanje obstoječih in načrtovanih komunalnih vodov. |
(4) Znotraj območja OPPN se predvidi cestno omrežje, in sicer: |
– Cesta A: Dostop do območja OPPN se zagotovi z gradnjo nove dostopne
ceste iz regionalne ceste R3/660-1179. Predvidi se nov priključek v
stacionaži km 0,7+20 za potrebe dostopa do območja. Cesta A poteka proti
severnemu robu OPPN, kjer se v križišču z javno potjo JP 554271
nadaljuje proti zahodu po trasi javne poti JP 554271 in v nadaljevanju
po trasi nekategorizirane javne poti do zahodnega roba OPPN, kjer se
naveže na lokalno cesto LK 054041 (Majer), na mestu obstoječega
priključka nekategorizirane javne poti. Gradnja javne ceste je v javno
korist. Izvede se v minimalnem karakterističnem profilu 7,50 m (vozišče
1 x 5,00 m, pločnik 1 x 1,50 m, bankina 2 x 0,50 m). Križišče ceste A z
regionalno cesto se izvede kot štirikrako križišče brez posebnega pasu
za leve zavijalce, po potrebi se lahko izvede kot krožno križišče. Na
cesti A se po potrebi predvidi avtobusno postajališče. |
– Cesta C, D, E in F: Predvidi se izgradnja dostopnih cest do posameznih
parcel v območju OPPN. Gradnja javne ceste je v javno korist. Izvede se
v minimalnem karakterističnem profilu 5,00 m (vozišče 1 x 4,00 m,
bankina 2 x 0,50 m). |
– Cesta B: Poteka od križišča interne ceste A in JP 554271 proti vzhodu
in sledi trasi nekategorizirane javne poti v smeri gozda. Od meje OPPN
poteka naprej kot gozdna pot, ki se ne ureja, dolgoročno se predvidi
razširitev in povezava s sosesko širše. Gradnja javne ceste je v javno
korist. Izvede se v minimalnem karakterističnem profilu 5,00 m (vozišče
1 x 4,00 m, bankina 2 x 0,50 m). |
(5) Po izgradnji novega cestnega omrežja v območju OPPN se ukine
obstoječi priključek JP 554271 na regionalno cesto R3/660-1179
(Črnomelj–Dolenjci) v km 0,5+26 regionalne ceste. Do izgradnje novega
cestnega omrežja predvidenega v OPPN je mogoče uvoze na predvidene
parcele organizirati iz obstoječega priključka ob upoštevanju korekcij
začasnih uvozov ob izgradnji novih ureditev prometnega omrežja. |
(6) Ceste in priključki se umestijo v teren z vkopi, nasipi in opornimi
zidovi. Predvidene ceste se asfaltira. Imeti morajo ustrezne prečne in
vzdolžne naklone ter urejeno odvodnjavanje (mulde, vtoki pod robnikom).
Parkirna mesta za posamezno stavbo in manipulativne površine se
zagotavljajo na pripadajoči gradbeni parceli. |
(7) Cesti R3/660-1179 (Črnomelj–Dolenjci) ter LK 054051 (R3 660 –
Črnomelj – PC) se nahajata izven območja OPPN. Ob meji OPPN se
zagotavlja prosti pas zemljišč za rekonstrukcijo cest skladno s
strateškim delom OPN (kolesarska steza in hodnik za pešce), pri čemer je
do izgradnje novega cestnega omrežja predvidenega v OPPN mogoče začasne
uvoze na predvidene parcele organizirati iz obstoječih cest, ob soglasju
upravljavcev. |
(8) Površine za pešce so zagotovljene na obodni ulici – Cesta A. Ob
internih cestah jih ne načrtujemo posebej. Površine za kolesarje so
predvidene ob regionalni cesti in lokalni cesti. Posebnih ureditev za
javni promet znotraj območja ni potrebnih. Ob obstoječi obodnih cestah
je izvedena cestna razsvetljava. |
|
22. člen |
|
(vodovodno omrežje) |
|
(1) Območje OPPN je delno vendar neprimerno opremljeno z vodovodnim
omrežjem. Nov vodovod se na lokaciji regionalne ceste (Ločka cesta) in
ulice Majer priključi na obstoječe vodovodno omrežje. Razvod javnega
vodovodnega omrežja v območju OPPN je predviden v cestnem telesu. Trasa
vodovoda v cesti A predstavlja glavno krožno oskrbno linijo. Ostali
odcepi v cestah B, C, D1, D2 in E so predvideni kot slepi kraki.
Dimenzije cevovodov so DN 100 mm za sekundarni cevovod, cevi so iz
nodularne litine. Obstoječi hišni priključki se prilagodijo in navežejo
na nove cevovode. Hišni vodomerji se vgradijo v zunanje jaške, ki so na
vedno dostopnem mestu upravljavcu vodovoda. |
(2) Območje se oskrbuje s pitno in požarno vodo. Hidrante v nadzemni
izvedbi se izvede ob ulicah na vedno dostopnih mestih. |
(3) Dopustno je zbiranje in uporaba deževnice. |
(4) Pri projektiranju in izvedbi se upošteva odlok, ki v občini Črnomelj
ureja oskrbo s pitno vodo in ustrezne tehnične pravilnike in razvojne
programe vodooskrbe v občini Črnomelj. |
|
23. člen |
|
(kanalizacijsko omrežje) |
|
(1) Na širšem območju OPPN je predvidena kanalizacija v ločenem sistemu.
Komunalna odpadna voda se preko vej kanalizacije vodi v predvideno javno
fekalno kanalizacijo, ki je predvidena za gradnjo v sklopu projekta
»Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Kolpe – Občina Črnomelj,
podprojekt: Dograditev kanalizacije v mestu Črnomelj«, za območje
»Kanalizacija za del območja Majer«. Upošteva se PZI za kanalizacijo,
Kanalizacije mesta Črnomelj-priključitev dela naselja Majer, Ambiens
d.o.o., št. proj. 60/2018, januar 2021, ki je predviden v območju ceste
C in delno A, od križišča s cesto B. Celotna soseska se v največji meri
naveže na predvideno kanalizacijo, saj je ta predvidena za izgradnjo
pred izgradnjo ostalih predvidenih ureditve v okviru OPPN. Območja
ureditvenih enot na robovih OPPN se lahko navežejo tudi na
kanalizacijsko omrežje ob cesti R3/660-1179 (Črnomelj–Dolenjci) ter LK
054051 (R3 660 – Črnomelj – PC). |
(2) Razvod javnega kanalizacijskega fekalnega omrežja v območju OPPN je
predviden v cestnem telesu oziroma v raščenem terenu gravitacijsko,
delno (od križišča cest A in B proti jugu) se predvidi tlačni vod s
črpališčem na parceli 25 (ekološki otok in črpališče). Ureditev območja
pri predvidenem črpališču se predvidi z ločenim uvozom iz ceste z
ureditvijo dovolj obsežne manipulativne površine (traktor s cisterno) za
potrebe vzdrževanja in obratovanja črpališča (krožna pot) in odlaganja
odpadkov. |
(3) V UE D3 se ob regionalni cesti, na parceli 34, zaradi predvidenih
gradenj, predvidi prestavitev javne kanalizacije mešanega sistema. |
(4) Do izgradnje kanalizacijskega omrežja v območju je dopustna gradnja
malih komunalnih čistilnih naprav ustrezne kapacitete. Pred načrtovanjem
je potrebno izdelati hidro-geološko analizo prevodnosti meteornih in
prečiščenih odpadnih vod v ponikovalnico. Za obratovanje male čistilne
naprave se sklene pogodba z izvajalcem javne službe. |
(5) Za odvod padavinske vode s streh objektov in površin se padavinska
voda spelje v ponikovalnice ali uporabi za sanitarne in druge potrebe.
Za odvod padavinske vode s prometnih površin se predvidi meteorno
kanalizacijo. Večje ponikovalno polje se predvidi na območju lokacije
črpališča za fekalno kanalizacijo in ekološki otok, na parceli 25.
Manjše ponikovalnice se predvidijo na privatnih parcelah, pri čemer se
lahko le-te združijo s ponikalnicami za objekte predvidene za gradnjo na
njih. |
(6) Pri projektiranju se upošteva odlok, ki v občini Črnomelj ureja
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode ter ustrezne
tehnične pravilnike. |
|
24. člen |
|
(ogrevanje) |
|
(1) Ogrevanje in priprava tople sanitarne vode se ureja individualno. |
(2) V kolikor se pridobijo vsa soglasja in dovoljenja, je dopustno
urejanje skupnega ali daljinskega ogrevanja, npr. daljinsko ogrevanje na
lesno biomaso. |
|
25. člen |
|
(elektroenergetsko omrežje) |
|
(1) Objekti se priključujejo na elektroenergetsko omrežje na obstoječi
transformatorski postaji TP Butorajska 1978, locirani na zemljišču s
parc. št. 1232/6, k.o. 1541-Loka, do katere se zgradi novo EKK s PVC
cevmi fi 160 mm, kabel tipa NA2XY-J2x 240 +1,5 mm². Za potrebe
informatike se po celotni trasi EKK predvidi še dvojček 2x fi 50 mm. |
(2) Razvod elektro omrežja v območju OPPN je predviden v podzemni
izvedbi v cestnem telesu oziroma v raščenem terenu. |
(3) Celotno elektroenergetsko infrastrukturo (eventualne prestavitve
vodov, ureditve mehanskih zaščit, novogradnja elektroenergetske
infrastrukture) se v fazi projektne dokumentacije projektno obdela v
skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi
predpisi in standardi. |
(4) Javna razsvetljava je predvidena ob cesti A, po potrebi pa tudi ob
ostalih sekundarnih cestah. Javna razsvetljava se zasnuje ob uporabi
navzdol usmerjenih svetil, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru. |
|
26. člen |
|
(telekomunikacijsko omrežje) |
|
(1) Na območju OPPN je obstoječe telekomunikacijsko omrežje, ki se ga
dogradi za potrebe nove soseske. |
(2) Razvod telekomunikacijskega omrežja v območju OPPN je predviden v
podzemni izvedbi v cestnem telesu. |
(3) Celotno telekomunikacijsko omrežje (eventualne prestavitve vodov,
ureditve mehanskih zaščit, novogradnja omrežja) se v fazi projektne
dokumentacije projektno obdela v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno
tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi. |
|
27. člen |
|
(odstranjevanje odpadkov) |
|
(1) Uredi se odvoz komunalnih odpadkov s prevzemnih mest, ki morajo biti
opremljena z zabojniki za odpad po navodilih upravljavca. Lokacije
odvzemnih mest so ob dostopnih poteh na območju OPPN. Ostali odpadki
(kosovni, nevarni in drugi) se zbirajo in odvažajo v skladu z določbami
odloka, ki v občini Črnomelj ureja ravnanje s komunalnimi odpadki. |
(2) Na območju OPPN se določi ena zbiralnica ločeno zbranih in bioloških
odpadkov – ekološki otok, in sicer ob vstopu v območje po cesti A, na
zemljišču s parc. št. 1273/1, k.o. 1541-Loka (v OPPN parcela 25) |
(3) V času izvajanja gradbenih del morajo investitorji z gradbenimi
odpadki ravnati na način, ki je predpisan z uredbo, ki ureja način
ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih. |
|
6. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
|
28. člen |
|
(ohranjanje kulturne dediščine) |
|
(1) Na območju OPPN ni registrirane dediščine oziroma kulturnih
spomenikov in njihovih vplivnih območij. V neposredni bližini območja
OPPN se nahaja registrirana dediščina (priporočilno) Črnomelj –
Gospodarsko poslopje Rožičevega gradu (EŠD 18603, v nadaljevanju:
gospodarsko poslopje Rožičevega gradu). |
(2) Na stičnem območju UE C, s cesto A na severu in višje z območjem
gospodarskega poslopja Rožičevega gradu, se ohranja širši nepozidan
ambient z oblikovanjem drevoreda (visokorasla avtohtona vegetacija, lipe
ipd.) in jasnim odmikom od načrtovane grajene strukture. |
|
7. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje
narave |
|
29. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
Na območju OPPN ni območij ali objektov ohranjanja narave. |
|
30. člen |
|
(varstvo tal in voda) |
|
(1) Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji,
ki so tehnično brezhibni, ter le materiali, za katera obstajajo dokazila
o njihovi neškodljivosti za okolje. Upoštevajo se veljavni predpisi za
področje varstva voda. |
(2) Komunalne odpadne vode se odvajajo v skladu s 24. členom tega
odloka. Odvajanje in ponikanje padavinske odpadne vode se uredi v skladu
z določili veljavnih predpisov. Odvod vseh odpadnih in padavinskih voda
na erozijskem območju prikazanem v grafičnem delu akta (6 Prikaz
ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom) je potrebno načrtovati na
tak način, da ne bo ogrožena stabilnost zemljišča in s tem preprečena
erozija terena. Odnašanje zemljine na sosednje parcele ni dopustno. |
|
31. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
(1) Med gradnjo se na območjih v okolici gradbišča prepreči preseganje
mejnih vrednosti prašnih usedlin v zrak (vlaženje odkritih površin na
gradbišču in na transportnih poteh, preprečevanje nekontroliranega
raznosa gradbenega materiala z območja urejanja, prekrivanje sipkih
tovorov pri transportu itd.). Uporabljajo se tehnično brezhibna gradbena
mehanizacija, delovne naprave in transportna sredstva, ki se redno
vzdržujejo. V primeru ustavljanja vozil, transportnih sredstev in
delovnih naprav za daljši čas se motor ugasne. |
(2) Po končani gradnji se zagotovi učinkovita raba energije in uporaba
goriv, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin ali biomasa) in
zagotavljanje energetske učinkovitosti novih objektov. |
(3) Objekti, ki bi povzročali prekomerno onesnaženje zraka na območju
OPPN, niso dopustni. |
(4) Pri ureditvi ogrevanja objektov je potrebno upoštevati veljavno
uredbo, ki ureja emisije snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih
naprav. Vse dimovodne naprave morajo biti zgrajene iz materiala, ki
zagotavlja dobro vleko in zgrajen dimnik z ustrezno višino. |
|
32. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
(1) Na območju UEB, UEC ob regionalni cesti, UED1, UED3 in UEH se v
skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju in
veljavnim OPN, v območju OPPN določi III. stopnja varstva pred hrupom. |
(2) Na območju UEA1, UEA2, UEC, razen parcel 14 in 19, UED2, UEE in UEF,
se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju in
veljavnim OPN, v območju OPPN določi II. stopnja varstva pred hrupom. |
(3) Zakonsko določene ravni hrupa ne smejo biti presežene. Za zmanjšanje
hrupa v okolju se med gradnjo uporablja sodobna gradbena mehanizacija,
ki je opremljena s certifikati o zvočni moči in ne presega s predpisi
določenih mejnih vrednosti. Protihrupno zaščito zagotavlja vsakokraten
investitor posameznih objektov oziroma ureditev v varovalnem pasu
regionalne ceste. |
|
33. člen |
|
(ravnanje s plodnim delom tal) |
|
Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine
tal. Organizacija gradbišča mora obsegati čim manj površin in zagotoviti
kar najmanjše poškodbe tal. Rodovitna zemljina se odstrani in deponira
ter uporabi za sanacijo degradiranih tal in za urejanje zelenih površin
na območju urejanja ali pa se odpelje na ustrezno deponijo. |
|
34. člen |
|
(varstvo pred onesnaženjem z odpadki) |
|
Pri izvajanju gradbenih del se morajo gradbeni odpadki v največji možni
meri ločevati že pri samem postopku nastajanja. Na območju OPPN se v
času gradnje zagotovi ločeno zbiranje odpadkov tako za gradbene kot
komunalne odpadke. Komunalne odpadke se zbira ločeno v za to namenjenih
zabojnikih ter se pri komunalnem podjetju uredi odvoz ločeno zbranih
odpadkov. Odvečni gradbeni material in gradbeni odpadki se odpeljejo na
ustrezno deponijo oziroma se predajo pooblaščenemu zbiralcu gradbenih
odpadkov. |
|
35. člen |
|
(učinkovita raba in obnovljivi viri energije) |
|
Pri oskrbi načrtovanih objektov z energijo za ogrevanje prostorov in
sanitarne vode, se zagotovi učinkovito rabo in izrabo obnovljivih virov
energije (npr. lesna biomasa, sončna energija ipd.). |
|
8. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom |
|
36. člen |
|
(ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
|
(1) Na območju OPPN ni opredeljenih omejitev kot so poplavnost in visoka
podtalnica. |
(2) V kolikor se na delih območja OPPN zaradi načrtovanih gradenj
(zasipanje terena ipd.) načrtuje preoblikovanje terena, je pri pripravi
projektne dokumentacije treba zagotoviti geološko-geotehnično poročilo,
s katerim se ugotovi stopnja tveganja za načrtovani poseg. Na podlagi
poročila se izbere ustrezno temeljenje objektov, in sicer tako, da se
zaradi posega v zemljišče ne bo sproščala erozija zemljine ali kako
drugače ogrozila stabilnost zemljišča. |
(3) V primeru naravnih nesreč in morebitne vojne nevarnosti se je
potrebno ravnati v skladu z veljavnimi občinskimi in državnimi predpisi
oziroma programi. |
|
37. člen |
|
(varstvo pred požarom) |
|
(1) Požarno varstvo območja OPPN se ureja v skladu z veljavnimi
požarno-varstvenimi predpisi. |
(2) Vse ureditve in objekti v okviru območja OPPN morajo biti zgrajeni
tako, da upoštevajo dopustne odmike od meje parcel in med objekti
oziroma predpisane protipožarne ločitve. |
(3) V primeru požara mora biti zagotovljena možnost varnega umika ljudi
in živali. Zagotovi se neoviran in varen dostop z vozili za intervencijo
ter delovne površine za intervencijska vozila oziroma razmeščanje opreme
za gasilce. |
(4) Vode za gašenje požara se zagotavljajo iz javnega vodovodnega
omrežja s hidranti. |
|
38. člen |
|
(potresna varnost) |
|
(1) Pri dimenzioniranju načrtovanih objektov in ureditev se upošteva
projektni pospešek tal 0,150 g in uvrščenost območja v območje VII.
stopnje MCS (Mercali-Cancani-Sieberg) lestvice, ki velja na tem območju
v skladu z določili pravilnika, ki ureja mehansko odpornost in
stabilnosti objektov. |
(2) Pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju objektov se upošteva
določila predpisov glede mehanske odpornosti in stabilnosti objektov ter
določila ostalih predpisov glede varstva pred potresom. |
|
9. Načrt parcelacije |
|
39. člen |
|
(parcelacija) |
|
(1) Za gradnjo stavbe se določi gradbena parcela glede na namembnost in
velikost ter obliko načrtovanega objekta. Načrt gradbenih parcel je
prikazan v grafičnem delu akta (8 Načrt parcelacije). |
(2) Gradbene parcele se lahko po potrebi delijo ali združujejo, pri
čemer parcela za gradnjo stanovanjskega objekta ne sme biti manjša od
450 m², združita pa se lahko največ dve parceli. Ob združevanju in
deljenju parcel se površine za razvoj objektov smiselno prilagodijo novi
situacij |
(3) Za parcele, kjer gradbene parcele niso določene, se upošteva
obstoječe zemljiške parcele, ki se lahko po potrebi delijo ali
združujejo. |
(4) Dopustno je odstopanje od parcelacije, določene v grafičnem delu
akta (prilagajanje parcelacije), v primeru izvedbe zemeljskih del pri
gradnji prometne infrastrukture (vkopi, nasipi, obstoječi objekti ipd.). |
|
10. Faznost izvedbe prostorske ureditve |
|
40. člen |
|
(faznost izvedbe) |
|
(1) Faznost izvedbe ureditev in gradenj se predvidi tako, da so
posamezne faze zaključene funkcionalne celote, ki lahko služijo svojemu
namenu tudi brez izgradnje ostalih delov prostorske ureditve. |
(2) Za gradnjo na posameznih parcelah predvidenih v OPPN, ki niso vezane
na izvedbo dostopne ceste v območje in posameznih sekundarnih cest, so
dopustne tudi začasne rešitve priključevanja na javno gospodarsko
infrastrukturo, in sicer tako, da ne ovirajo predvidene ureditve za
komunalno urejanje celotnega območja. |
|
11. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN |
|
41. člen |
|
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) |
|
(1) Objekti se priključujejo na infrastrukturno omrežje po pogojih
upravljavcev. |
(2) Promet med gradnjo se organizira tako, da na cestnem omrežju ne bo
zastojev. V času gradnje ne smejo biti prekoračene kritične ravni hrupa.
Med gradnjo je potrebno zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in
organizacijo na gradbišču, da se prepreči onesnaženje okolja. |
(3) Vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na
njihovo sestavo. |
(4) Vsa z gradbenimi deli tangirana zemljišča znotraj in izven območja
urejanja se po končanju del čim prej ustrezno sanirajo. |
(5) Investitor mora v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne
ukrepe in organizirati gradbišče tako, da bo preprečeno onesnaževanje
okolja (zraka, tal, površinskih in podzemnih voda, prometnih površin
itd.) zaradi emisij hrupa, transporta, skladiščenja in uporabe tekočih
goriv ter drugih škodljivih snovi. V primeru nezgode (npr. ob razlitju
nevarnih tekočin ali razsutju drugih materialov) je potrebno zagotoviti
takojšnje ukrepe oziroma posredovanje pristojnih služb. |
|
12. Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev |
|
42. člen |
|
(dopustna odstopanja) |
|
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih in
oblikovalskih rešitev, določenih z OPPN, če se poiščejo tehnične
rešitve, ki so primernejše s tehnološkega, prometno- tehničnega ali
okoljevarstvenega vidika. |
(2) Odstopanja od funkcionalnih, oblikovnih in tehničnih rešitev iz
prejšnjega odstavka ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na
območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju
z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati
soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja. |
(3) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi
odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnih prilogah, ki so posledica
podrobnejše stopnje obdelave projektov oziroma določil geodetskega
certifikata. |
(4) Pri objektih in trasah prometne, komunalne in energetske
infrastrukture ter telekomunikacij je dopustno odstopanje od predvidenih
tras, lokacij, višinskih kot, globine polaganja, medsebojnih razmikov,
materialov, zmogljivosti in priključkov na gospodarsko javno
infrastrukturo, če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva
zemljišč ali ustreznejše tehnološke rešitve. |
(5) Mikrolokacije priključnih in javnih infrastrukturnih vodov je možno
prilagoditi v primeru tehnično ustreznejše rešitve in s soglasjem
upravljavca infrastrukture. |
(6) Pri gradnji manipulacijskih površin v območju OPPN je dopustno
odstopanje od poteka cest v prostoru, prečnega profila in višinskih kot
zaradi terenskih pogojev, vendar se mora dimenzioniranje izvesti na
osnovi veljavne zakonodaje. |
|
13. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti
podrobnega načrta |
|
43. člen |
|
(prenehanje veljavnosti OPPN) |
|
Po prenehanju veljavnosti tega OPPN, o čemer s sklepom odloči Občinski
svet občine Črnomelj, se območje ureja s prostorskim aktom, ki ureja
območje mesta Črnomelj. |
|
III.
KONČNE DOLOČBE |
|
44. člen |
|
(vpogled v OPPN) |
|
OPPN je na vpogled v analogni in digitalni obliki na sedežu Občine
Črnomelj. V primeru odstopanj med analogno in digitalno obliko velja
analogna oblika. |
|
45. člen |
|
(nadzorstvo) |
|
Nadzor nad izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe. |
|
46. člen |
|
(začetek veljavnosti) |
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
ID: 2916 |
|
Št. 3500-0029/2021 |
Črnomelj, dne 13. oktobra 2022 |
|
Podžupan |
Občine Črnomelj |
Dubravko Čengija |