Na
podlagi odloka o oskrbi z vodo na območju Občine Velike Lašče (Uradni
list RS, št. 56/96) je Občinski svet občine Velike Lašče na 32. redni
seji dne 23. januarja 1998 sprejel |
|
P R A V
I L N I K |
o
tehnični izvedbi in uporabi javnih vodovodov |
|
I.
SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen
|
S tem
pravilnikom se ureja tehnična izvedba in uporaba javnih vodovodov v
Občini Velike Lašče. |
Pravilnik se mora obvezno upoštevati pri projektiranju, gradnji in
uporabi vodovodnih naprav. |
|
2. člen
|
Vodovod
je sklop medsebojno funkcionalno povezanih naprav, objektov in
cevovodov, ki služijo za oskrbo prebivalstva s pitno vodo (v nadaljnjem
besedilu: voda). |
Vodovod
za tehnološko vodo ali tehnološki vodovod je sklop medsebojno
funkcionalno povezanih naprav, objektov in cevovodov, ki služijo
izključno za dobavo, pripravo in oskrbo s tehnološko vodo. Naprave za
tehnološko vodo so lahko v upravljanju uporabnika. |
|
3. člen
|
Naprave
in objekti vodovoda so: |
– vodni
viri, |
–
zajetje, |
–
črpališča, |
–
čistilne naprave, |
–
cevovodi, |
–
vodohrami – rezervoarji, |
–
objekti in naprave za znižanje tlaka, |
–
vodovodno omrežje, |
–
omrežje za gašenje požara – hidrantna mreža, |
– drugi
manjši objekti in naprave, ki služijo za pravilno in nemoteno
obratovanje cevovodov in jih glede na njihovo funkcijo štejemo kot njih
sestavni del. |
V tem
pravilniku uporabljeni izrazi in pojmi imajo naslednji pomen:
|
–
zajetje je objekt za zajemanje vode, |
– vodni
vir je splošen izraz za možnost zajemanja vode, |
–
črpališče je objekt, v katerem so nameščene črpalke za črpanje vode in
dezinfekcijo vode, |
–
cevovod je objekt za transport vode, |
–
vodohram – rezervoar je objekt, namenjen za akumulacijo vode,
|
–
raztežilnik oziroma razbremenilnik je objekt za znižanje obratovalnega
tlaka, |
–
vodovodno omrežje je sistem cevovodov, ki ga delimo na magistralno,
primarno in sekundarno omrežje. |
Magistralno omrežje so cevovodi ali omrežje večjih profilov za transport
vode, namenjeno za oskrbo regije ali več občin. |
Primarno
omrežje so cevovodi ali omrežje za transport vode od zajetij ali
črpališč do vodohramov oziroma do sekundarne vodovodne mreže.
|
Sekundarno omrežje so cevovodi ali omrežje manjših profilov za
oskrbovanje sosesk, delov sosesk ali manjših naselij za neposredno
priključevanje uporabnikov, |
–
zračnik je element za odzračevanje vodovoda, |
–
blatnik je element za praznenje in izpiranje cevovodov, |
– jašek
je objekt na cevovodu, ki služi za namestitev obvezno stalno dostopnim
delom na cevovodu, |
–
vodomerni jašek je objekt, v katerem je nameščen vodomer, |
– zasun
je zaporni element na cevovodu, |
–
hidrant je element na cevovodu, ki služi za odvzem vode iz vodovodnega
omrežja pri gašenju požara pa tudi za dobavo pitne vode, |
–
uporabnik je odjemalec vode iz vodovoda z mernim mestom (vodomerom)
pravna ali fizična oseba, ki uporablja pitno ali tehnološko vodo,
|
–
priključek je spojna cev v razdalji med javnim vodovodom (primarnim ali
sekundarnim omrežjem) in jaškom v katerem je vodomer, |
–
omrežje za gašenje požara je hidrantna mreža, |
– drugi
manjši objekti in naprave, ki služijo za pravilno in nemoteno
obratovanje cevovodov in jih glede na njihovo funkcijo štejemo kot
njihov sestavni del. |
|
II.
PROJEKTIRANJE IN GRADNJA VODOVODOV |
|
4. člen
|
Pri
načrtovanju, gradnji in rekonstrukciji vodovoda se morajo poleg
predpisov, ki urejajo tovrstno gradnjo, upoštevati še določila tega
pravilnika ter pridobiti soglasje oziroma pogoje upravljalca.
|
|
Dimenzije cevovodov in vrste cevi |
|
5. člen
|
Pri
gradnji vodovoda se smejo uporabljati ustrezne atestirane cevi za
vodovode. |
Vrste
cevi morajo po kvaliteti odgovarjati veljavnim tehničnim predpisom in
standardom ter ustrezati pogojem upravljalca, danih s soglasji.
|
6. člen
|
Za
izvedbo hišnih priključkov se smejo uporabljati le PE cevi. |
Jeklene
cevi pa se morajo uporabljati za gradnjo cevovodov, kjer bo delovni tlak
presegel 10 barov in kjer bo cevovod križal prometno pot ali drug
nestabilen teren. |
|
7. člen
|
Pred
gradnjo morajo biti jeklene cevi antikorozijsko in katodno zaščitene.
Antikorozijska zaščita jeklenih cevi mora biti izvedena z dekorodal
trakom na prehodno svetlo očiščeno podlago. |
Cev mora
biti očiščena s peskanjem ali drugimi mehanskimi pripomočki, uporaba
kemijskih sredstev ni dovoljena. |
|
Globine
|
|
8. člen
|
Globina
jarka mora biti tolikšna, da bo nad temenom položene cevi najmanj 1 m
zasipa oziroma, da bo cev pod mejo zmrzali in v skladu s statično
obremenitvijo (porušitvijo) cevi. |
Maksimalna globina javnih cevovodov praviloma ne sme presegati 2,5 m
raščenega terena; v izjemnih primerih je na krajših odsekih dovoljena
tudi večja globina. |
|
9. člen
|
Dno
jarka mora biti izkopano in izravnano po dani niveleti + / -3 cm.
|
Na dnu
jarka, ki poteka v terenu IV., V. ali višje kategorije in v mešanem
terenu III., IV. kat. je ob polaganju cevovoda obvezno pripraviti
posteljico v debelini 10 cm iz peska granulacije do 4 mm, cev pa je
potrebno tudi prekriti z enakim materialom debeline 15 cm nad temenom.
|
|
Odmiki
|
|
10. člen
|
Odmiki
cevovoda od objektov morajo znašati najmanj: |
– čisti
objekti in oporni zidovi 2 m oziroma toliko da se obtežba objektov preko
temeljev ne prenaša na cevovod, |
–
nečisti objekti, greznice ali deponije z odpadnim materialom 3 m oziroma
naj se cevovod položi v vodotesno zaščitno cev ustrezne dolžine,
|
–
posamezna drevesa (drevored) 2 m. |
V
primeru manjših odmikov je potrebno predvideti dodatne tehnične pogoje.
|
|
11. člen
|
Odmiki
cevovoda od ostalih komunalnih vodov morajo znašati najmanj razdalje, ki
jih predpisujejo ustrezni tehnični predpisi. |
|
12. člen
|
Kolikor
zaradi terenskih razmer ni možno zagotoviti predpisanih odmikov, mora
projektant v dogovoru s pristojno strokovno službo upravljalca določiti
način izvedbe. Cevovod mora biti projektiran in izveden tako, da je
zaradi vzdrževanja in popravil na vsakem mestu možen dostop z ustrezno
mehanizacijo. |
|
Križanja
|
|
13. člen
|
Križanja
cevovodov s komunalnimi vodi morajo potekati čimbolj pravokotno.
|
Kot
križanja ne sme biti manjši od 45°. |
|
14. člen
|
Vertikalni odmiki cevovoda morajo pri križanju z drugimi komunalnimi
vodi znašati najmanj: |
a) če
poteka cevovod nad |
–
kanalizacijo 0,6 m, |
–
toplovodno kineto 0,4 m, |
–
energetskim in PTT kablom in kablom javne razsvetljave 0,4 m.
|
b) če
poteka cevovod pod |
–
kanalizacijo 0,6 m, |
–
toplovodno kineto 0,6 m, |
–
energetskim in PTT kablom in kablom javne razsvetljave 0,4 m.
|
Minimalni odmik je najkrajša razdalja med obodoma cevi. |
|
15. člen
|
Pri
križanju cevovoda z drugimi komunalnimi vodi morajo biti cevovodi po
izkopu zaščiteni pred ponovnim zasutjem s podbetoniranjem v dolžini do
raščenega terena. |
Če
poteka cevovod pod fekalno kanalizacijo se mora levo in desno od osi
kanala zaščititi s plastično cevjo v dolžini tako, da je nasprotna
kateta kota, ki ga tvorita osi kanalizacije in cevovoda, dolga najmanj 2
m. |
|
16. člen
|
Pri
križanju cevovoda z železnico mora cevovod potekati v zaščiteni cevi.
Jeklen ali litoželezen cevovod mora biti katodno zaščiten. |
Pri
križanju cevovoda z prometno potjo mora biti ta del cevovoda izveden v
zaščitni cevi ali pa v jekleni oziroma litoželezni izvedbi. |
Zaščitna
cev pri tem ne sme biti daljša od 5 m, sicer mora biti križanje izvedeno
v jekleni ali litoželezni izvedbi. Cevovod, ki poteka pod prometno potjo
z urejenim zgornjim ustrojem (asfalt, beton) mora biti izveden v jekleni
ali litoželezni izvedbi. |
|
Zaščite
|
|
17. člen
|
Zaščitne
cevi morajo biti iz takih materialov in tako položene, da prenašajo
predvideno temensko obremenitev. |
Za
zaščitno cev se lahko uporabi tudi plastična cev, kadar se le-ta vloži v
svež beton (pri prehodu vodovoda skozi temelje objektov) ali kadar se
želi samo kontrolirati tesnost cevovoda. |
Zaščitne
cevi morajo biti na koncu zaprte s svitkom mineralne volne zavite v PVC
folijo. |
|
18. člen
|
Premer
zaščitne cevi do 50 mm mora znašati minimalno premeru cevovoda Ø 4 cm,
pri profilu cevovoda nad 50 mm pa premeru ustrezno večji premer.
|
|
19. člen
|
Če
poteka cevovod pod kanalizacijo v terenu z visoko talno vodo, mora biti
zagotovljena vodotesna izvedba kanalizacije z možnostjo kontrole.
|
|
20. člen
|
Vodovodno cev naj se obvezno položi v zaščiteno cev tam, kjer je
potrebno prestreči mehanske obremenitve in kjer teren ne dopušča enakega
pogrezanja cevi. |
Zaščita
cevovoda z obetoniranjem se uporablja le tam, kjer se istočasno
prestreza hidrodinamične sile. |
|
Vgradnja
armatur, fazonov, spojnih elementov in merno regulacijske opreme
|
|
21. člen
|
V
vodovodno omrežje se smejo vgrajevati samo standardni fazonski kosi in
spojni elementi. Kolikor je zaradi razmer na terenu nujna vgradnja
posebnega fazonskega kosa, se ta izdela iz jeklene cevi, ki mora
odgovarjati min. tlaku 10 barov. Fazonski kos mora biti antikorozijsko
zaščiten. Tako material kot tehnične rešitve morajo odgovarjati
ustreznemu standardu. |
|
22. člen
|
V stene
rezervoarjev in jaškov se smejo vgrajevati le litoželezni fazonski
komadi. |
|
23. člen
|
Vijaki,
vrata, ograje in stopnice in drugi ključavničarski izdelki, ki se
vgrajujejo v vodovodne objekte, morajo biti zaščiteni proti koroziji z
vročim cinkanjem ali izdelani iz nerjavečih materialov. |
|
24. člen
|
Zasuni
morajo biti obvezno vgrajeni na vsakem odcepu iz primarnega ali
sekundarnega cevovoda, pred in za vsako zaščito, na vsakem priključku za
hidrant, zračnik, blatnik ali čistilni kos, neposredno na cevovodu pa
tako, da je možno kontrolirati posamezne odseke cevovoda, sektorja ali
mreže. |
V
omrežje se smejo vgrajevati naslednji zaporni elementi: |
– zasuni
z elastičnim zapornim elementom – gumirani EV zasun, |
–
kroglični ventili. |
Zasuni
se smejo v omrežje vgraditi tako, da so na eni strani spojeni z
gibljivim spojem. |
Zasuni
nad 100 mm morajo biti podbetonirani. |
|
25. člen
|
Na
komunalno urejenem zemljišču se zasuni do 150 mm lahko vgrajujejo
neposredno z zasutjem z gradbeno garnituro in litoželezno cestno kapo.
Za vse večje zasune se mora zgraditi betonski jašek. |
Na
komunalno opremljenem zemljišču morajo biti vsi zasuni, ne glede na
dimenzijo in število, vgrajeni v jašek. |
Skupina
dveh ali več zasunov mora biti obvezno vgrajena v jašek, ne glede po
kakšnem zemljišču poteka cevovod. |
|
26. člen
|
Nepovratni ventili so vgrajeni na priključkih za vodomerom, da je
preprečen povratek vode oziroma onesnaževanje javnega omrežja iz naprav
uporabnika in povsod tam, kjer se želi preprečiti, da bi se cevovod ne
izpraznil, kadar ni pod tlakom. Objekti, ki imajo dva ali več
priključkov, morajo imeti na vseh priključkih vgrajene nepovratne
ventile. |
|
27. člen
|
Čistilni
kosi morajo biti obvezno vgrajeni pred večjimi vodomeri od 50 mm.
|
|
28. člen
|
Pri
projektiranju novega cevovoda je potrebno proučiti potrebo in lokacijo
merilnega mesta oziroma mesta za odvzem vzorcev glede na število
predvidenih porabnikov in dolžino cevovoda. |
V
dokumentaciji morajo biti predvidena mesta za sektorske meritve
pretokov. |
|
29. člen
|
Na vseh
mestih na cevovodu, kjer se lahko nabira zrak, morajo biti vgrajeni
zračniki. Zračniki morajo biti nameščeni v betonskem jašku in so lahko
avtomatski z eno ali dvema kroglama. Pred zračnikom je potrebno
montirati zasun. |
|
30. člen
|
Cevovodi
morajo biti na najnižjih točkah opremljeni z blatniki oziroma izpusti.
Izpust blatnika mora biti obvezno opremljen z žabjim pokrovom.
|
|
31. člen
|
Litoželezne kape morajo biti obvezno obbetonirane. |
Velikost
betonske plošče pod cestno kapo mora znašati 40 x 40 x 10 cm z odprtino
sredi plošče, prilagojeni velikosti cestne kape. |
|
Jaški
|
|
32. člen
|
V sklopu
vodovodnega omrežja se za sektorske zasune, odcepne zasune, blatnike,
zračnike, merilne jaške in jaške za vodomere morajo vgraditi betonski
jaški. Dimenzije in velikost jaškov morajo biti projektno določene.
|
|
33. člen
|
Velikost
jaškov je naslednja: |
–
dolžina: vsota dolžin vseh vgrajenih elementov oziroma fazonov +40 cm,
vendar najmanj 120 cm na cevovodih do 150 mm, najmanj 150 cm na
cevovodih do 220 mm, |
–
širina: vsota širin vseh vgrajenih elementov na odcepu + 1/2 cevi v osi
cevovoda + 80 cm, vendar najmanj 120 cm na cevovodih do 150 mm, najmanj
150 cm na cevovodih do 220 mm, |
–
višina: višina jaška mora biti praviloma najmanj 100 cm, |
– dno
jaška mora biti iz gramoznih krogel (10–50 mm) v debelini najmanj 20 cm.
|
V
primeru, da obstaja možnost, da podtalna voda doseže koto višjo od dna
jaška, je obvezna izvedba jaška z betonskim dnom: |
–
velikost vstopne odprtine mora biti 60 x 60 cm. Locirana mora biti v
kotu jaška. Zapirati pa se mora s standardnim litoželeznim pokrovom
težke oziroma lahke izvedbe, odvisno od obremenitve. |
Če so v
jašku vgrajeni fazonski elementi, težji od 150 kg, mora jašek imeti tudi
montažno odprtino velikosti 80 x 80 cm, neposredno nad elementom,
|
–
montažno odprtino se mora zapirati z litoželeznim pokrovom, pri čemer
mora teža pokrova odgovarjati prometni ureditvi, |
– če na
jašku ni montažne odprtine, se napravi strop jaška iz armiranobetonskih
gredic ali plošč, ki jih je možno odstraniti, |
– vstop
v jašek mora biti opremljen z lestvijo. Nosilna drogova lestve morata
biti pritrjena na steno jaška. |
– jaški
v terenih s talno vodo morajo biti vodotesni. Vrh vstopne (montažne
odprtine) mora biti obvezno nad visokim nivojem vode. V dnu jaška mora
biti poglobitev za črpanje vode, |
– nad
ploščo jarka mora biti minimalno 20 cm nasipa. |
|
34. člen
|
Merilni
jašek služi za odvzemanje vzorcev vode, meritev tlaka in pretoka. Za
odvod iztečene vode mora imeti urejeno drenažo ali odtok. |
|
Hidranti
|
|
35. člen
|
Hidranti
so podzemni in nadzemni. Nadzemni se vgrajujejo povsod, kjer ne ovirajo
prometa in ne omejujejo funkcionalnosti zemljišča. |
Podzemni
hidrant se sme zasipati le z gramoznim materialom. Vrh glave podzemnega
hidranta mora biti 10–20 cm pod niveleto terena. Hidrantne kape pri
podzemnih hidrantih morajo biti podbetonirane. Velikost betonske plošče
pod hidrantno kapo mora znašati 40 x 50 x 10 cm z odprtino v sredi za
hidrantno kapo. Podbetoniran mora biti tudi N-kos, na katerem je
hidrant. |
|
36. člen
|
Kontrolo
uporabnosti mora zagotoviti upravljalec vodovoda. |
|
37. člen
|
Omrežje,
ki služi za napajanje hidrantov, se deli na: |
–
interno hidrantno omrežje, ki ga vzdržuje uporabnik, |
– javno
hidrantno omrežje je namenjeno izključno za gašenje požarov in ga
vzdržuje upravljalec ne uporablja pa se za pitno vodo, |
– javno
hidrantno omrežje, ki poleg oskrbe s sanitarno in pitno vodo po potrebi
oskrbuje tudi hidrante. |
Vzdržuje
ga upravljalec. |
|
38. člen
|
Zasuni
in hidranti morajo biti obvezno označeni z označevalnimi tablicami.
Oblika in velikost označevalne tablice je predpisana z ustreznim
standardom. Označevalne tablice so pritrjene na vidnem mestu najbližjega
objekta. Če v bližini ni objekta, se tablico postavi na drog.
|
Drog za
pritrditev označevalnih tablic je iz pocinkane cevi višine 2,7 m. Pod
robom je pritrjena vroče cinkana ploščica za pričvrstitev označevalne
tablice. |
|
Preizkušanje cevovoda |
|
39. člen
|
Tlačni
preizkus se mora opraviti na vsakem novo zgrajenem cevovodu. O uspešno
opravljenem tlačnem preizkusu se napiše zapisnik, ki ga mora podpisati
nadzorni organ in vodja gradbišča. |
Tlačni
preizkus je časovno in tehnološko točno določen postopek, s katerim se
preverja vodotesnost in kvaliteta zgrajenega vodovoda. |
Zapisnik
je sestavni del investicijsko tehnične dokumentacije. |
|
40. člen
|
Pri
tlačnih preizkusih vodovodov se upošteva navodilo proizvajalca
cevovodnega materiala. Tlačni preizkus cevovoda iz jeklenih cevi se
izvede na dvakratni delovni tlak vendar ne manj kot 10 bar in
rentgenskim snemanjem zvarov – do 10% zvarov. |
Tlačni
preizkus cevovoda iz litoželeznih cevi se izvede na 1,5-kratni delovni
tlak, toda ne manj kot 6 barov. Tlačni preizkus mora trajati najmanj 2
uri oziroma 60 min/100 m cevovoda. |
|
III.
VODNI VIRI |
|
41. člen
|
Vodni
vir je rezervat vode, ki ga uredimo za namen organizirane preskrbe s
pitno vodo. Za to območje se predpiše režim varovanja, cona najstrožjega
režima pa se določi z hidrogeološkim poročilom. Ločimo naslednje vodne
vire: |
– izvir,
|
–
podtalnica v naplavinah, |
–
podzemne vode v zakraselih in razpokanih kameninah, |
–
površinske akumulacije, |
– reke.
|
|
IV.
ZAJETJE |
|
42. člen
|
Zajetje
je gradbeni objekt, s pomočjo katerega se higienično zajema voda za
javno preskrbo prebivalstva s pitno vodo. Glede na tip vodnega vira
ločimo naslednje vrste zajetij: |
–
točkovno zajetje studencev in podzemnih kraških voda, |
–
drenažno zajetje površinskih voda preko prodnatih slojev, |
–
zajetje podtalnice preko vodnjakov, |
–
globinsko zajetje v razpokanih kameninah preko vrtin, |
–
površinska akumulacija. |
|
43. člen
|
Zajetje
mora biti v najožjem pasu, ki predstavlja cono z najstrožjim režimom
varovanja (zajema najmanj površino 10 x 10 m, pri drenažnih zajetjih pa
se za vsak objekt posebej določi površino varovanja): |
–
ograjeno in opremljeno z opozorilnimi tablami, |
–
zemljišče last upravljalca vodovoda, |
–
varovano pred kakršnimkoli posegom, razen za potrebe vodovoda,
|
– na
celotnem območju varstvenega pasu zasajeno z drevjem in grmičevjem,
|
–
zavarovano pred kakršnimikoli gnojili in pesticidi. |
Dostop
na zajetje ima lahko le pooblaščena oseba vodovoda in izjemoma ekipa za
vzdrževanje vodovoda v spremstvu pooblaščene osebe. |
Vsako
novo zajetje pitne vode mora biti v fazi študijsko-raziskovalnih del
pregledano in analizirano najmanj štirikrat letno v enakih časovnih
presledkih v obsegu, ki je naveden v pristojnem pravilniku o načinu
odvzemanja vzorcev in metodah za laboratorijsko analizo pitne vode.
|
|
V.
ČRPALIŠČE |
|
44. člen
|
Črpališče mora biti grajeno iz trdnih gradbenih materialov (opeke,
beton) ter pokrito s streho. Dostop do črpališča mora biti ograjen z
dvometrsko ograjo iz vinogradniških AB stebričkov in aluminijevega
žičnega prediva. |
Tla in
stene črpališča morajo biti obložene s keramičnimi ploščicami.
|
Do
neposredne bližine črpališča mora biti zagotovljen dostop tovornega
vozila. V primeru, da je črpališče pod nivojem terena mora biti
konstrukcija grajena tako, da je kasneje možna premontaža oziroma
demontaža črpalk in opreme. |
Dostop
do vhodnih vrat mora biti tlakovan v širini najmanj 100 cm. Izdelana
mora biti ozemljitev vseh kovinskih delov. Ozemljitvena upornost mora
biti manjša od 10. |
|
45. člen
|
V
črpališču mora biti poleg standardne opreme obvezno vgrajeno tudi:
|
–
merilec pretoka s kazalcem za trenutno vrednost in impulznim števcem
pretečenih količin v 1000 l |
–
impulzni števec obratovalnih ur črpalk, |
–
merilec tlaka, |
–
indikator klora v objektu, če je poleg črpališča tudi klorna postaja,
|
–
preklopni modul na jeklenkah za klor, |
– fazni
vektor proti izpadu faze. |
Vsa
oprema mora imeti analogni izhod 0-20 mA ali 4-20 mA. |
V
primeru nevarnosti pojava vodnega udara se predvidi tlačni kotel
ustrezne dimenzije. |
|
46. člen
|
Delovanje črpalk se mora izvesti z avtomatiko, in sicer: |
– glede
na nivo vode v rezervoarju preko dvojne meritve: tlačne sonde ter
nivojskih stikal (hrušk), |
– glede
na visoko in nizko tarifo električnega toka. |
Delovanje črpalk se izvede na način: |
–
stikalo avtomatsko 1, |
–
stikalo ročno 2. |
|
47. člen
|
Signalni
kabel za komunikacijo – signalizacijo med črpališčem in rezervoarjem
mora biti zemeljski TK 10 x 2 x 0,8. |
Vse
linije morajo biti zaščitene z zaščito signala ter zaščito linije.
|
|
VI.
REZERVOAR |
|
48. člen
|
Rezervoar mora biti grajen iz trdih in higieničnih gradbenih materialov
in sicer: |
–
armaturna komora z opeke in betona, |
– vodna
celica iz nepropustnega armiranega betona uglajena do črnega sijaja.
|
Notranja
površina vodne celice mora biti premazana z atestiranim higienskim
vodotesnim premazom, tla in stene prostora nad armaturno komoro pa
morajo biti obložene s keramičnimi ploščicami. V stene rezervoarja se
sme vgrajevati le litoželezne fazonske komade, ki morajo biti
zabetonirani neposredno ob betoniranju stene. |
Dotočna
cev mora biti opremljena s plovcem. |
Dostop
do rezervoarja mora biti ograjen z ograjo višine 2 m iz vinogradniških
AB stebričkov ter aluminijevega žičnega prediva. Ograja mora biti
oddaljena od vznožja nasipa najmanj 100 cm. |
|
49. člen
|
Rezervoar mora biti opremljen z električnim priključkom NN, razsvetljavo
in vtičnicami. Izvedena mora biti ozemljitev kovinskih delov in
armature. Ozemljitvena upornost mora biti manjša od 10. |
50. člen
|
Vodotesnost vodne celice je potrebno dokazati z izvedenim tlačnim
preizkusom, ki mora trajati najmanj 24 ur, nivo vode pa se ne sme
zmanjšati za več kot 1% skupne višine vode v rezervoarju. Višina
prekrivnega sloja nad vodno celico mora biti najmanj 50 cm. Zunanje
stene morajo biti premazane z ibitol premazom in zaščitene z izotekt
varjenim slojem. |
|
VII.
VODOVODNI PRIKLJUČKI |
|
51. člen
|
Priključek je razdalja med javnim vodom in jaškom, v katerem je nameščen
števec. Dimenzijo priključka določi upravljalec vodovoda glede na
število izlivnih mest, predvideno porabo ali projektirano porabo za
obrtne in industrijske obrate. |
---------------------------------------------------------------- |
Število
izlivnih mest Vrsta in dimenzija priključka |
---------------------------------------------------------------- |
10 PEHD 3/4 |
10–15 PEHD 1/1 |
nad
15 PEHD 6/4 |
---------------------------------------------------------------- |
Če se
predvideva ob upoštevanju vseh podatkov iz projekta interne instalacije
oziroma tehnološkega projekta večja količina porabe kot 1l/sek, se
dimenzionira priključek s hidravličnim izračunom. |
|
52. člen
|
Priključek naredi upravljalec, lahko pa tudi obrtnik ali podjetje na
podlagi soglasja upravljalca vodovoda. |
Za
izvedbo vodovodnega priključka se smiselno uporabljajo odločbe iz
poglavja II Projektiranje in gradnja vodovoda in posebnega navodila
upravljalca, ki je sestavni del pravilnika. Vodovodni priključek lahko
poteka v celoti ali deloma po javnem ali zasebnem zemljišču. Kadar gre
po zasebnem zemljišču, mora biti na zemljišču, ki ne spada k
funkcionalnemu zemljišču objekta, ki se priključuje, v zemljiški knjigi
vknjižena služnost vodovoda. |
|
53. člen
|
Spoj
vodovodnega priključka na vodovodno cev se izvede: |
a) na
cev do premera 40 mm z: |
–
odcepnim kosom, |
–
zapornim elementom, |
–
vgradbeno garnituro in |
– cestno
kapo; |
b) na
cev premera 50 mm in več z: |
–
navrtno objemko in odcepnim kosom, |
–
zapornim elementom, |
–
vgradbeno garnituro in |
– cestno
kapo. |
Višina
gradbene garniture mora biti prirejena tako, da je vrh garniture od 10
do 15 cm pod terenom. |
|
54. člen
|
Merno
mesto je situirano izven objekta, razen v več stanovanjskih objektih
(blokih) kjer je na dopustnem mestu v objektu. |
Merno
mesto je lahko kot: |
–
betonski ali steklocementni jašek ob objektu, |
– zidna
niša v objektu, |
–
vodomerni jašek v večstanovanjskih objektih. |
|
55. člen
|
Vodomerne jaške izven objekta gradimo v terenih s talno vodo. Kolikor se
terenu ne da izogniti, mora biti jašek vodotesen s poglobitvijo na dnu
za črpanje vode. Talni jaški izven objekta so tipski. |
|
56. člen
|
Vodomerni jašek mora biti lociran v prostoru, kjer ni nevarnosti zalitja
z odplakami ali tekočimi snovmi s temperaturo nad točko zmrzovanja in
stalno dostopen. |
Talni
jaški v objektu so tipski. |
|
57. člen
|
Zidna
niša v objektu se napravi v podkletnih prostorih v zunanji steni ali čim
bližje zunanji steni. Zidna niša v objektih se uporablja za vodomere do
40 mm. |
Zidne
niše so tipske. |
|
Način
vgraditve vodomerov |
|
58. člen
|
Načini
vgraditve vodomerov so razvidni iz navodila o prevzemu hišnega
priključka v upravljanje, ki ga dobi investitor ob izdaji soglasja pri
upravljalcu vodovoda. |
|
59. člen
|
Mimovod
se izvede takrat, kadar je poraba vode majhna, priključek pa mora
zagotavljati požarno vodo. |
V teh
primerih se na merilnih mestih vgradijo kombinirani vodomeri. Mimovod se
lahko odpre v primeru požara ali za odvzem vode za dovoze s cisternami.
Odpiranje mimovoda mora uporabnik v 24 urah javiti upravljalcu.
|
|
Tipi in
dimenzije vodomerov |
|
60. člen
|
Vrsto in
tip vodomerne naprave ki se uporablja za merjenje porabljene vode določi
upravljalec vodovoda z soglasjem in mora imeti atest pooblaščene
organizacije. |
61. člen
|
Dimenzije vodomera določi upravljalec vodovoda na osnovi podatkov o
porabi vode oziroma številu izlivnih mest bodočemu uporabniku vode po
naslednjih kriterijih: |
---------------------------------------------------------------- |
št. izlivnih
mest dimenzija vodomera |
---------------------------------------------------------------- |
do
10 3/4 |
10–15 1/1 |
nad
15 6/4 |
---------------------------------------------------------------- |
|
62. člen
|
Če se
predvideva večja poraba kot 1 l/sek, se dimenzionira vodomer na podlagi
predvidenih maksimalnih pretokov v l/sek in predvidene povprečne dnevne
porabe v m3/dan. |
|
63. člen
|
Upravljalec vodovoda lahko na podlagi predvidene porabe vode upoštevajoč
pri tem dinamiko in konico odjema pitne vode pri uporabniku ter
hidravlične razmere v vodovodnem omrežju, določi za vgradnjo tudi druge
dimenzije vodomerov |
|
Vzdrževanje in menjava vodomerov |
|
64. člen
|
Redno
kontrolo in vzdrževanje vodomerov opravlja po prevzemu hišnega
priključka upravljalec vodovoda. Uporabnik vode lahko zahteva pregled
vodomera kadar meni, da vodomer napačno registrira porabo vode.
|
|
65. člen
|
Popravilo in zamenjava vodomera, pokvarjenega zaradi okvare instalacije
pri uporabniku ali okvare vsled povratnega učinka tople vode,
nepravilnega odtaljevanja zamrznjene instalacije, hidravlične
preobremenitve ali mehanske poškodbe vodomera, bremeni uporabnika.
|
|
VIII.
TEHNIČNO DOBAVNI POGOJI |
|
66. člen
|
Priključitev uporabnika na vodovod je možna ob naslednjih pogojih:
|
– če je
kota tlačne črte pri Q max v vodovodnem omrežju najmanj 15 m nad koto
najvišjega izliva v objektu, |
– če
bodoči uporabnik s predvidenim odvzemom vode ne bo presegel pretočnih
zmogljivosti sekundarnega omrežja. |
V
primeru, da ti pogoji niso izpolnjeni, količina vode pa je zadostna,
lahko uporabnik zgradi objekt za dviganje tlaka. |
|
67. člen
|
Za vsak
objekt s svojo tehnično dokumentacijo se izdela samostojen priključek na
sekundarno omrežje. |
Če je v
objektu več različnih vrst uporabnikov (gospodinjstvo, gospodarstvo,
obrt) je obvezno izvesti za vsako dejavnost ločen priključek.
|
|
68. člen
|
Ob
priključitvi na javno vodovodno omrežje je potrebno izvesti fizično
ločitev internih instalacij s ciljem ločiti uporabnikove dosedanje vodne
vire (kapnica, vaški vodovod) od vode iz javnega sistema. Fizična
ločitev se izvede s prerezom cevi in montiranjem zamaška (X-kosa).
|
|
69. člen
|
Začasni
priključek na javni vodovod je možen: |
– za
uporabnika ki odpira gradbišče (gradbiščni priključek), |
– za
bodoče uporabnike na zazidalnih kompleksih ob pogojih: |
– da z
izgradnjo začasnega priključka ni motena oskrba z vodo, |
– da je
izgradnja sekundarne mreže na zazidalnem kompleksu predvidena s
srednjeročnim planom občine, |
– da
uporabnik pred izvedbo podpiše posebno pogodbo z upravljalcem vodovoda o
obveznostih uporabnika, |
– da
uporabnik predloži ustrezno dokumentacijo, na podlagi katere upravljalec
vodovoda odloči o začasnem priključku. |
|
70. člen
|
Naprave
za zvišanje tlaka v objektih so del interne instalacije in se lahko
vgradijo le s posebnim soglasjem upravljalca, ki jih ta določi za vsak
primer posebej. |
|
IX.
NADZOR, TEHNIČNI PREGLED IN PREVZEM V UPRAVLJANJE |
|
71. člen
|
Dodatni
nadzor izvaja bodoči upravljalec le takrat, kadar opravlja nadzor nad
gradnjo oziroma rekonstrukcijo druga organizacija. |
Izvajalec nadzora je dolžan poklicati pooblaščenega predstavnika
upravljalca: |
– pri
izvedbi peščene posteljice, |
– pri
priključitvi na obstoječe omrežje, |
– pri
zasipu cevovoda 30 cm nad temenom cevi, |
– pri
tlačnem preizkusu cevovoda, |
– pri
dezinfekciji cevovoda. |
|
72. člen
|
Tehnični
pregled v smislu teh določil je preverjanje izpolnitve zahtevkov
upravljalca danih s soglasji in pogoji tega pravilnika in ga opravi
pooblaščeni predstavnik na ogledu, razpisan s strani upravnega organa.
|
|
X.
KATASTER VODOVODNIH NAPRAV |
|
73. člen
|
Upravljalec javnega vodovoda mora za objekte voditi kataster komunalnih
naprav. Kataster novih javnih vodovodov izdeluje pristojna služba
upravljalca na stroške investitorja. |
|
74. člen
|
Katastrski operat obsega: |
1. Pisni
del, ki vsebuje: |
–
popisni list |
v njem
se nahajajo in ažurno vzdržujejo številčni podatki po letih. Vodi se
posamezne sisteme oziroma sektorje |
– zbirni
list |
to je
sumarnik popisnih listov in akumulativa omrežja in naprav do tekočega
leta po vseh sistemih |
–
zapisnik terenskih meritev |
–
koordinate in nadmorske višine detajlnih in poligonskih točk z vpisom
strani tokoimetričnega zapisnika, kjer so podatki o terenskih merjenjih
in detajlne točke. |
2.
Grafični del, ki vsebuje: |
–
evidenčni načrt v merilu 1:1000 oziroma 1:500, če obstaja geodetska
podlaga v teh merilih, sicer pa povečava karte 1:5000 v merilu 1:2500.
|
Vsebuje:
tlorisni potek osi voda in objekta na vodu, številke voda, zasunov,
jaškov, hidrantov, blatnikov in zasunov, ter označena križanja z
ostalimi komunalnimi vodi. |
Če ne
obstaja T+N ustreznega merila in je potrebno kartiranje na povečavo
1:2500, se evidentira tudi nekaj detajlnih markantnih točk terena
(vogali objektov, ograje, drog ipd.). Zaradi kasnejše identifikacije je
obvezna tudi topografska odmera objektov komunalnih vodov od sosednjih
objektov. |
Pregledni načrt |
–
običajno v TNN merilu 1:5000 ali ustrezne povečave, ki vsebuje le
tlorisni potek vodov z oznako hidrantov in zasunov. V pregledni načrt se
vrisuje tudi črtkano potek vodov, ki je le približno znan, |
–
terenske skice |
kataster
arhivira tudi vse terenske skice, ki vsebujejo poleg podatkov, ki so
bili vnešeni v evidenčni načrt še naslednje: |
–
topografijo zasunov, hidrantov in podobnih elementov na cevovodu,
|
–
nomenklaturo detajlnega lista, |
– ev.
fronti med detaljnimi točkami montažni načrt delov cevovoda (zasuni,
hidranti, zračniki blatniki, odcepi, priključna mesta), |
–
dimenzije, materiale. |
75. člen
|
Vzdrževanje katastra komunalnih naprav je sprotno spremljanje sprememb
na komunalnih vodih, ki jih mora strokovna služba vodovoda posredovati
pristojni službi. |
Prijava
o spremembi komunalnega voda je pisno obvestilo, ki vsebuje podatke o
kraju komunalnega objekta in kratek opis spremembe na objektu.
|
Po
prejemu prijave o spremembi komunalnega voda strokovna služba za
kataster opravi izmero na terenu in vnose sprememb v katasterski operat.
|
O
spremembah na komunalnih vodih se mora voditi posebna evidenca.
|
|
XI.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
76. člen
|
Obstoječe stanje naprav, s katerimi upravljalec že upravlja, pa niso v
stanju, ki ga zahteva ta pravilnik, ne ogroža pa higienskega stanja, se
sanira postopoma v roku, ki ga dopušča letno planiranje enostavne
reprodukcije. |
|
77. člen
|
Naprave,
za katere odgovarja uporabnik in niso v stanju ki ga zahteva ta
pravilnik, ni pa ogroženo higiensko stanje, so uporabniki dolžni
sanirati v roku, določenim z odločbo, ki jo izda upravljalec vodovoda.
|
|
78. člen
|
Vsa
izdana soglasja do dneva uveljavitve tega pravilnika ostanejo v veljavi,
izvedbe pa morajo že upoštevati normative po tem pravilniku.
|
|
79. člen
|
Ta
pravilnik začne veljati, ko ga sprejme Občinski svet občine Velike
Lašče. |
|
Št.
230 |
Velike
Lašče, dne 23. januarja 1998. |
|
Predsednik
Občinskega sveta
občine Velike Lašče
Peter Indihar l. r. |
|