|
|
Na podlagi 39. člena
zakona o urejanju naselij in drugih posegov v
prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 in Uradni
list RS, št. 26/90, 18/93, 71/93, 29/95) in 16. člena
statuta Občine Dobrepolje (Uradni list
RS, 26/95) je Občinski svet občine Dobrepolje na 43. seji dne 13. 5.
1998 sprejel |
|
|
|
ODLOK |
|
|
|
o prostorsko ureditvenih pogojih za Občino Dobrepolje |
|
|
|
I. UVODNE
DOLOČBE |
|
|
|
1. člen |
|
|
|
S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni
pogoji za Občino Dobrepolje, ki je razdeljena na planske celote I., II.,
III., IV. in V. Strokovne podlage zanje je pripravila Fakulteta za
arhitekturo pri Univerzi v Ljubljani. |
|
|
|
2. člen |
|
|
|
Prostorsko ureditveni pogoji (v nadaljevanju: PUP)
so izdelani v skladu s spremembami in dopolnitvami dolgoročnega in
srednjeročnega plana Občine Dobrepolje za obdobje 1986–2000, dopolnjen
1996 (Uradni list RS, št. 11/98) in vsebujejo: |
|
|
|
Tekstualni del |
|
|
|
– Pogoje in soglasja pristojnih organov in
organizacij, |
|
|
|
– Besedilo odloka z naslednjo vsebino. |
|
|
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
|
|
II. MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR GLEDE NA
VRSTO RABE PROSTORA |
|
|
|
2.1. Območja urejanja namenjena poselitvi |
|
|
|
2.2. Obstoječa stavbna zemljišča na območjih
razpršene gradnje (VIII. kategorija) |
|
|
|
2.3. Površine, ki niso namenjene poselitvi |
|
|
|
III. MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V
PROSTOR |
|
|
|
3.1. Urbanistično in arhitektonsko oblikovanje |
|
|
|
3.2. Oblikovanje stavbne mase |
|
|
|
3.3. Gradbeni materiali |
|
|
|
3.4. Vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije,
dozidave in nadzidave |
|
|
|
3.5. Oblikovanje posegov |
|
|
|
3.6. Ulična oprema, turistične oznake, napisi in
reklame, neprometni znaki |
|
|
|
IV. MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V UREDITVENIH
OBMOČJIH NASELIJ |
|
|
|
4.1. Skupna merila in pogoji |
|
|
|
4.2. Merila za urejanje naselij, zaselkov in
razpršene gradnje |
|
|
|
4.3. Morfološka merila za urejanje naselij,
zaselkov in razpršene gradnje |
|
|
|
4.4. Širitvena in funkcionalna merila za urejanje
naselij, zaselkov in razpršene gradnje |
|
|
|
4.5. Posebna merila in pogoji za urejanje naselij,
zaselkov in razpršene gradnje |
|
|
|
V. MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL
IN FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ |
|
|
|
VI. MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE |
|
|
|
6.1. Splošna merila in pogoji |
|
|
|
6.2. Parkirne površine |
|
|
|
6.3. Železniško omrežje |
|
|
|
VII. MERILA IN POGOJI ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO
UREJANJE TER TELEKOMUNIKACIJE |
|
|
|
7.1. Splošni pogoji |
|
|
|
7.2. Vodovodno omrežje |
|
|
|
7.3. Kanalizacijsko omrežje |
|
|
|
7.4. Elektroenergetsko omrežje |
|
|
|
7.5. TT naprave in telekomunikacije |
|
|
|
7.6. Odstranjevanje odpadkov |
|
|
|
VIII. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA |
|
|
|
8.1. Varstvo zraka |
|
|
|
8.2. Varstvo pred hrupom |
|
|
|
8.3. Varstvo voda in obvodnih površin |
|
|
|
IX. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE NARAVNE IN
KULTURNE DEDIŠČINE |
|
|
|
X. MERILA IN POGOJI ZA VARSTVO PRED POŽAROM |
|
|
|
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
|
Grafični del |
|
|
|
– izsek iz prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana Občine Dobrepolje na topografskem temeljnem načrtu
v merilu 1:25.000. |
|
|
|
– prikaz meril in pogojev znotraj območij urejanja
na združeni topografski in katastrski karti v merilu 1:2500. |
|
|
|
3. člen |
|
|
|
Krajinska ocena po tem odloku je sestavni del
urbanističnega mnenja ali lokacijske dokumentacije za posege, ki imajo
vpliv na krajinske značilnosti prostora. Pripravi jo strokovna služba
občinskega upravnega organa ali za to področje pooblaščena organizacija. |
|
|
|
4.člen |
|
|
|
Ocena vplivov na okolje po tem odloku se pridobi
pred izdajo lokacijskega dovoljenja in je sestavni del lokacijske
dokumentacije. Izdela jo za to področje pooblaščena organizacija. |
|
|
|
5. člen |
|
|
|
Gradnja novih objektov. Oblikovanje novih objektov
mora ohranjati nastalo likovno identiteto območja in se zato naslanjati
na značilnosti stavbne dediščine območja v katerega se bo objekt
vključil ali pa na značilnosti zazidave v svoji neposredni okolici, če
gre za zemljišče v strnjenem delu naselja. Še posebej to velja za
obstoječe objekte pri katerih se naj dozidave in prizidave po obliki,
materialih in barvi prilagodijo in podredijo značilnostim osnovnega
objekta. Oblikovanje dopolnilnih objektov na območjih, ki so nastale po
zazidalnih načrtih, mora ohranjati oblikovno enotnost obstoječe
zazidave, oziroma biti dosledno skladne z oblikovnimi načeli, po katerih
je ta zazidava nastala. |
|
|
|
Pri oblikovanju objektov so pomembne zlasti sledeče
značilnosti: |
|
|
|
– lega objekta na funkcionalnem zemljišču oziroma
na razpoložljivem zemljišču ter njegov odnos do sosednjih stavb in do
javnega prostora oziroma do javne poti, |
|
|
|
– sestava stavbne mase in višina objekta, |
|
|
|
– oblika strehe in tip kritine, |
|
|
|
– oblika in razporeditev fasadnih elementov
predvsem balkonov, zunanjih stopnic, nadstreškov..., |
|
|
|
– način ureditve nepozidanih površin, še posebej pa
način ograditve funkcionalnega zemljišča proti javni poti oziroma ulici. |
|
|
|
6. člen |
|
|
|
Kmetija se oblikuje okoli gospodarskega dvorišča
preko katerega je zagotovljen glavni vhod v gospodarske objekte. Vanj se
odpirajo vse notranje fasade objektov. Oblikovanje objektov naj bo
podrejeno lastnostim kmetijske mehanizacije in tehnologije kmetijske
proizvodnje. |
|
|
|
Zaradi ohranjanja kvalitete kulturno krajinskega
prostora kot ene temeljnih družbenih vrednot je potrebno poiskati v
prostoru takšne tehnološke rešitve, ki ne rušijo harmoničnih odnosov v
izoblikovanosti prostora. Nadomestne hiše in gospodarska poslopja se
gradijo na lokacijah starih arhitektonsko kvalitetnih objektov, v
podobnem proporcijskem razmerju. Lokacijska dokumentacija mora vsebovati
organizacijsko shemo bodoče ureditve celotne kmetije, z vključitvijo
novega, nadomestnega ali prenovljenega objekta. Vertikalne silose ni
mogoče graditi kot samostojne objekte. Dovoljeno jih je postavljati
zgolj v sklopu drugih večjih stavb pod enotno streho in v okviru
enotnega prostorskega volumna. |
|
|
|
7. člen |
|
|
|
Ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena pa se
določene novogradnje lahko oblikujejo tudi v kontrastu z obstoječim
okoljem in sicer zaradi estetskih in simbolnih razlogov, kadar ima
različnost oziroma nasprotnost oblike za cilj: |
|
|
|
– poudariti vsebinsko ali funkcionalno različnost
novogradnje z enotnim okoljem, |
|
|
|
– vzpostaviti prostorsko dominanto za poenotenje
oblikovane heterogenosti okolja, |
|
|
|
– doseči večjo razpoznavnost območja, zlasti z
novogradnjami na prometnih voziščih, na zaključkih stavbnega niza ipd., |
|
|
|
– prikazati kako drugo posebnost novogradnje kot je
začasni značaj objekta, sezonski značaj obratovanja. |
|
|
|
Način oblikovanja objektov po prejšnjem odstavku ni
možen, če gre za novogradnjo, ki je v neposredni bližini kulturnega
spomenika oziroma na območju, kjer ima obstoječa zazidava pretežno
historični izvor in veliko oblikovno homogenost. |
|
|
|
8. člen |
|
|
|
Počitniški objekti po tem odloku so objekti,
zgrajeni v območjih predvidenih za gradnjo počitniških objektov. Gradnja
počitniških objektov je možna tudi v okviru ureditvenih območij naselij
s pridobitvijo soglasij za namembnost objektov v počitniške namene (s
strani pristojne službe za potrditev in izdajo lokacijskih ter gradbenih
dovoljenj). |
|
|
|
9. člen |
|
|
|
Samine so osamljene kmetije, mlini, žage, kakor
tudi nove kmetije izven strnjene poselitve naselij. Samino sestavljajo
gospodarski objekti in praviloma ena stanovanjska hiša, locirani okoli
manipulativnega dvorišča. Sklop ponavadi obkroža sadovnjak. |
|
|
|
10. člen |
|
|
|
Nadomestna gradnja po tem odloku je gradnja, ki se
lahko upošteva takrat, če nov objekt pokriva vsaj 50% površine
obstoječega objekta oziroma je postavljena v okviru funkcionalnega
zemljišča stavbišča. Objekt se lahko zgradi tudi tik ob starem
(obstoječem) objektu. Ta se mora po vselitvi v novi objekt porušiti
takoj oziroma se v izjemnih primerih lahko ohrani s pogoji preureditve,
ki jih postavi pristojna služba za izdajo lokacijskih in gradbenih
dovoljenj. |
|
|
|
Obveznost odstranitve je pogoj v lokacijskem
dovoljenju in se vknjiži v bremenskem listu zemljiškoknjižnega vložka,
pri katerem je nepremičnina vpisana. V primeru ohranitve starega objekta
je potrebno predvideti vse spremembe in stroške komunalnega ter
infrastrukturnega opremljanja (razširitev zmogljivosti omrežja...). |
|
|
|
V primeru ohranitve starega objekta je potrebno
predhodno predvideti njegovo vključitev v novo stavbno celoto. |
|
|
|
Nadomestni objekt mora ohranjati arhitekturne in
urbanistične kvalitete obstoječega objekta ter kvalitetne ambientalne
značilnosti prostora. |
|
|
|
11. člen |
|
|
|
Pomožne objekte je dovoljeno postavljati. Objekti
in naprave, namenjene začasnemu zadovoljevanju potreb za storitvene
dejavnosti, šport in rekreacijo, za sezonsko turistično ponudbo ali
občasne prireditve, se lahko postavijo na zemljiščih, kjer v tekočem
srednjeročnem obdobju ni predviden trajen poseg v prostor, na osnovi
lokacijskega dovoljenja. Vsi omenjeni objekti morajo biti arhitektonsko
kvalitetno oblikovani in se prilagoditi oblikovnim značilnostim
prostora. Dovoljenje za postavitev začasnega objekta se lahko izda
največ za čas do izteka tekočega srednjeročnega obdobja. V aktu s
katerim upravni organ dovoli postavitev začasnega objekta, mora biti
opredeljeno, kdo ga je dolžan odstraniti, na čigave stroške in v kakšnem
roku. |
|
|
|
12. člen |
|
|
|
Dopolnilna gradnja je novogradnja objekta ali
naprave v strnjenem zazidanem območju naselja na stavbnem zemljišču
(planski VIII. kategoriji), na katerem je mogoče zgraditi le posamične
objekte (Uradni list SRS, št. 18/84). |
|
|
|
13. člen |
|
|
|
Rekonstrukcija objektov je izvedba tistih del: |
|
|
|
– s katerimi se spreminjajo konstrukcijski elementi
naprave, napeljave ali oprema, |
|
|
|
– izvajajo druga dela, ki lahko vplivajo na varnost
objekta oziroma njegovih delov, na spremembo onesnaževanja zraka, vode,
na spremembo nivoja hrupa, |
|
|
|
– izvedba del, s katerimi se menjajo pogoji, ob
katerih je na podlagi gradbenega dovoljenja zgrajen objekt, ki se
rekonstruira (Uradni list SRS, št. 34/84). |
|
|
|
Za rekonstrukcijo ne štejejo dela na
elektroenergetskih, vodnogospodarskih in komunalnih napravah
železniškega, cestnega in TT prometa, če so ta dela v posebnih predpisih
določena kot vzdrževalna dela. |
|
|
|
14. člen |
|
|
|
Adaptacije s katerimi se bistveno ne spreminjajo
zunanjost, zmogljivost, velikost ali namen obstoječih objektov so dela
oziroma posegi na obstoječih objektih tako: |
|
|
|
– da se ne spremeni vertikalni in horizontalni
gabarit objekta in njegov izgled, |
|
|
|
– da se ne posega v konstrukcijske elemente
objekta, |
|
|
|
– da adaptacija objekta ne zahteva novih komunalnih
in drugih priključkov ali takega povečanja zmogljivosti teh priključkov,
da bi bila potrebna soglasja pristojnih komunalnih in drugih
organizacij, |
|
|
|
– da se ne spreminja osnovne namembnosti objekta
(Uradni list SRS, št. 27/85). |
|
|
|
15. člen |
|
|
|
Tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in
napravah so dela, s katerimi se omogoča njihova normalna uporaba tako,
da se ne spreminjajo: |
|
|
|
– zunanjost, |
|
|
|
– zmogljivost, |
|
|
|
– velikost ali |
|
|
|
– namembnost obstoječih objektov in se z njimi ne
posega v konstrukcijske elemente objekta ali naprave (Uradni list SRS,
št. 27/85). |
|
|
|
16. člen |
|
|
|
Oblikovanje tehnoloških objektov ali naprav z
višino, ki bistveno odstopa od poprečnega gabarita njihovega okolja,
mora težiti za tem, da ti objekti ne dominirajo v prostoru območja.
Oblikovanje teh objektov se prilagodi tehnologiji. |
|
|
|
17. člen |
|
|
|
Oblikovanje manjših objektov komunalnega značaja
(avtobusna postajališča, trafo postaje, telefonske govorilnice...) v
posameznem naselju mora biti enotno in ne smejo postati dominanta v
posameznem delu naselja. |
|
|
|
18. člen |
|
|
|
PUP za planske celote I., II., III., IV. in V. v
Občini Dobrepolje določajo merila in pogoje za posege v prostor v
ureditvenih območjih naslednjih naselij, ki so razporejena v pet (5)
planskih celot: |
|
|
|
Planske
celote I. - V. |
|
|
|
Poleg tega določajo merila in pogoje za posege v
prostor še za naslednja območja: |
|
|
|
– zemljišča VIII. kategorije (razpršena gradnja), |
|
|
|
– I. in II. območje kmetijskih zemljišč, |
|
|
|
– gozdne površine in |
|
|
|
– vodni svet. |
|
|
|
PUP ne urejajo natančneje območij, za katera je
predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov (PIN). Za ta območja
veljajo splošna določila PUP vse dokler niso izdelani predvideni
prostorsko izvedbeni načrti (PIN) za definirana posamezna območja. |
|
|
|
19. člen |
|
|
|
Osnovna načela za urejanje naselij so: |
|
|
|
– varovanje kvalitetnih kmetijskih zemljišč, |
|
|
|
– ohranjanje krajinskih značilnosti, |
|
|
|
– varovanje naravne in kulturne dediščine, |
|
|
|
– varovanje rezervatov komunalne infrastrukture in
zajetij pitne vode, |
|
|
|
– pozidava prostih površin znotraj meja strnjenega
naselja, |
|
|
|
– usmerjanje novih poselitvenih površin na manj
kvalitetna zemljišča ob robu naselij; poselitvene površine morajo biti v
taki oddaljenosti od obstoječega naselja, da z njim še tvorijo
funkcionalno celoto, |
|
|
|
– skladnost oblikovanja novogradenj s kvalitetno
regionalno arhitekturo, |
|
|
|
– prednostno izvajanje rekonstrukcij in
revitalizacij obstoječih objektov, |
|
|
|
– varovanje suhih strug poplavnih voda. |
|
|
|
II. MERILA
IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR GLEDE NA VRSTO RABE PROSTORA |
|
|
|
2.1. Območja
urejanja namenjena poselitvi |
|
|
|
20. člen |
|
|
|
Skupna merila in pogoji veljajo za vsa ureditvena
območja naselij, razen če v posebnih merilih in pogojih ni določeno
drugače. |
|
|
|
21. člen |
|
|
|
V območjih namenjenih poselitvi so dovoljeni
naslednji posegi: |
|
|
|
1. dopolnilna in nadomestna gradnja stanovanjskih
objektov, nadzidave in prizidave obstoječih stanovanjskih objektov, pod
enakimi pogoji kot so definirani za nadomestno gradnjo v 10. členu tega
odloka, |
|
|
|
2. gradnja objektov osnovne preskrbe, |
|
|
|
3. gradnja objektov storitvene dejavnosti, |
|
|
|
4. gradnja objektov za potrebe zdravstva, šolstva
in otroškega varstva, kulture, |
|
|
|
5. gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja
vaških skupnosti, družbenih organizacij in društev, |
|
|
|
6. gradnja objektov za drobno gospodarstvo. Objekti
za drobno gospodarstvo se ne smejo graditi v vaških jedrih, če skupna
površina (staro in novo – BEP) presega 500 m2, |
|
|
|
7. gradnja gospodarskih objektov in hlevov.
Gospodarski objekti in hlevi se ne smejo graditi v vaških jedrih, če
skupna površina (staro in novo – BEP) presega 1000m2, |
|
|
|
8. gradnja počitniških objektov v območjih za
počitniške objekte in v ureditvenih območjih naselij kot to predvideva
8. člen tega odloka, |
|
|
|
9. postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih
zemljiščih stanovanjskih hiš in kmetij, če so osnovni objekti legalne
gradnje upoštevaje veljavni odlok o pomožnih objektih, |
|
|
|
10. postavitev turističnih oznak, spominskih
obeležij, verskih znamenj in kapelic, reklamnih panojev in neprometnih
znakov, |
|
|
|
11. postavitev začasnih objektov za prireditve, |
|
|
|
12. rekonstrukcije in adaptacije obstoječih
objektov, rušitve in nadomestne gradnje ter tekoča vzdrževalna dela in
nujne funkcionalne dopolnitve, če je osnovni objekt zgrajen z veljavnim
gradbenim dovoljenjem, |
|
|
|
13. spremembe namembnosti v obstoječih objektih
kolikor ne povzročajo motenj v okolju, velikost funkcionalnega zemljišča
pa ustreza normativnim pogojem za novo dejavnost, pod enakim pogojem kot
v točki 12, |
|
|
|
14. urejanje odprtih površin kot so zelenice,
otroška igrišča, pešpoti in ploščadi, |
|
|
|
15. gradnja komunalnih objektov in naprav ter
objektov in naprav za promet in zveze, |
|
|
|
16. gradnja objektov za šport in rekreacijo. |
|
|
|
2.2.
Obstoječa stavbna zemljišča na območjih razpršene gradnje (VIII.
kategorija) |
|
|
|
22. člen |
|
|
|
Na površinah VIII. kategorije (razpršena gradnja
izven ureditvenega območja naselja), ki so določene s prostorskim planom
občine Dobrepolje, se izjemoma dovolijo posegi navedeni v prvi, sedmi,
deveti, deseti, dvanajsti in petnajsti alinei 21. člena tega odloka,
kadar gre za funkcionalne dopolnitve ali zgostitve območij. |
|
|
|
Izjemoma je v sklopu VIII. kategorije možna
ureditev storitvene ali obrtne dejavnosti, pri čemer je potrebno
ohraniti ali ponovno vzpostaviti poselitveno identiteto samine. Ob
predloženem programu, ki ne sme vključevati bistvenih tveganj za
onesnaževanje okolja, odloči o upravičenosti gradnje občinski organ za
urejanje prostora. Prostori za gospodarske dejavnosti skupaj ne smejo
presegati 200 m2. |
|
|
|
Na površinah VIII. kategorije (razpršena gradnja
izven ureditvenega območja naselja), ki so določene s prostorskim planom
Občine Dobrepolje je dopustna sprememba namembnosti iz vikend objekta v
stanovanjski objekt ali obratno. |
|
|
|
Kadar je v grafičnih predlogah o posegih na VIII.
kategorijo drugače določeno, se splošne smernice iz tega člena
uporabljajo podrejeno določilom grafičnih predlog. |
|
|
|
2.3.
Površine, ki niso namenjene poselitvi |
|
|
|
23. člen |
|
|
|
Posegi na območjih kmetijskih zemljišč morajo
ohranjati značilnosti kulturno krajinskega vzorca, tako da upoštevajo: |
|
|
|
– naravne in antropogene elemente prostora
(kulturne terase, sistem parcelacije, sistem komunikacij, oblike
podpiranja terena in ograjevanje prostora), |
|
|
|
– morfologijo prostora (relief, sistem poljskih
površin, strukturo vegetacije, strukturo vodotokov), |
|
|
|
– značilne krajinske in mikroambientalne poglede, |
|
|
|
– ekološko pestrost prostora, in da ne porušijo
ekološkega ravnovesja prostora. |
|
|
|
Osnova za posege na območjih kmetijskih in gozdnih
zemljišč izven območij urejanja je krajinska ocena posega, za
gospodarske dejavnosti pa dodatno ocena vpliva na okolje. |
|
|
|
24. člen |
|
|
|
Na I. območju kmetijskih zemljišč so poleg primarne
rabe dovoljeni še naslednji posegi: |
|
|
|
1. gradijo se lahko objekti, ki neposredno služijo
kmetijski proizvodnji kot so hlevi, silosi, strojne lope..., če za to ni
možno uporabiti zemljišč znotraj območij urejanja ali območij razpršene
gradnje, |
|
|
|
2. gradnja nadomestnih kmetij, |
|
|
|
3. postavitev rastlinjakov, ki neposredno služijo
primarni kmetijski rabi in nimajo temeljev ter inštalacij, |
|
|
|
4. gradnja nadzemnih in podzemnih komunalnih naprav
in objektov ter poljskih poti. Globina polaganja posameznih vodov mora
biti takšna, da je možna normalna kmetijska obdelava. Po končanih delih
se mora zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje, |
|
|
|
5. rekonstrukcije in adaptacije obstoječih
objektov, če so zgrajeni z ustreznim dovoljenjem ter rušitve,
vzdrževalna dela in nujne funkcionalne dopolnitve, |
|
|
|
6. postavitev nadstrešnic ob postajališčih javnega
cestnega prometa, |
|
|
|
7. agromelioracije, kot jih definira zakon o
kmetijskih zemljiščih, |
|
|
|
8. terasiranje, novi dostopi do kmetijskih zemljišč
in sicer: |
|
|
|
– za pešpoti min. 2 m do max. 4 m, |
|
|
|
– za motorni (traktorski promet) pa min. 4 m, |
|
|
|
9. namakanje in izsuševanje, |
|
|
|
10. ureditev pokopališč in potrebnih servisnih
objektov, |
|
|
|
11. postavitev spominskih obeležij in turističnih
oznak, verskih znamenj in kapelic, reklamnih panojev in neprometnih
znakov, |
|
|
|
12. sanacije površinskih kopov mineralnih surovin;
lokacijska dokumentacija mora vsebovati študijo izrabe surovine, idejno
zasnovo sanacije, strokovne osnove za projekt končnega stanja in
krajinsko oceno posega, |
|
|
|
13. vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva
pred vodami, |
|
|
|
14. vodnogospodarske ureditve za gospodarske
dejavnosti, |
|
|
|
15. čiščenje strug potokov po usmeritvah pristojne
vodne uprave, |
|
|
|
16. postavitev naprav za potrebe študijskih in
raziskovalnih dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov itd.), |
|
|
|
17. gradnja čistilnih naprav, |
|
|
|
18. gradnja objektov za zaščito in reševanje v
naravnih in drugih nesrečah. |
|
|
|
Gradnja zidanih gospodarskih poslopij izven
ureditvenega območja naselja je dovoljena, če je urbanistično
sprejemljiva in le s soglasjem Občinskega sveta občine Dobrepolje. |
|
|
|
Za posege, ki so navedeni v točkah 7, 8, 9 ter 13
in 14 je potrebno pridobiti soglasje Ljubljanskega regionalnega zavoda
za varstvo naravne in kulturne dediščine. |
|
|
|
25. člen |
|
|
|
Na kmetijskih zemljiščih 2. kategorije je poleg
posegov iz prejšnjega člena tega odloka dovoljena: |
|
|
|
1. ureditev površin za šport in rekreacijo, kadar
gre samo za ploskovni poseg v prostor, dovoljena je postavitev ograj ob
igriščih, |
|
|
|
2. ureditev pokopališč, |
|
|
|
3. postavitev kozolcev, |
|
|
|
4. postavitev čebelnjakov, ki ne smejo biti večji
od 15 m2, pritlični, brez temeljev in priključkov na komunalne vode in
ob soglasju rajonskega čebelarskega društva, |
|
|
|
5. gradnja kmetijsko gospodarskih poslopij, kadar
parcela meji na obstoječe stavbno zemljišče, |
|
|
|
6. gradnja planinskih, lovskih in drugih koč (ali
domov). |
|
|
|
Vsi objekti, ki so definirani pod točkama 3 in 4 ne
smejo biti oddaljeni več kot 50 metrov od obstoječega naselja oziroma
zaselka. |
|
|
|
Gradnja objektov, ki so definirani v točkah 25.
člena izven ureditvenega območja naselja je možna in dovoljena le, če je
urbanistično sprejemljiva in potrjena s soglasjem Občinskega sveta
občine Dobrepolje. |
|
|
|
26. člen |
|
|
|
Pri gradnji objektov je potrebno humus odgrniti in
deponirati. Humus se uporabi za zunanjo ureditev ali izboljšanje drugih
kmetijskih zemljišč. Pri posegih na kmetijska zemljišča mora podati
usmeritev tudi za to pristojna strokovna služba. |
|
|
|
27. člen |
|
|
|
Arhitektura novih in obnovljenih objektov na
kmetijskih zemljiščih naj sledi avtohtoni arhitekturi območja, smeri
postavitve obstoječih objektov, upošteva pa naj tudi dominantnost
lokacije. Kmetije in opuščena gospodarska poslopja je možno nameniti
tudi za turistično ponudbo. Velikost objektov pri tem ne sme presegati
volumna objekta lokalne arhitekture. |
|
|
|
Za vse posege v območja kmetijskih površin je
potrebno pridobiti predhodno soglasje merodajnega Zavoda za varstvo
naravne in kulturne dediščine. |
|
|
|
28. člen |
|
|
|
Poseganje v območja gozdov in gozdnega prostora je
dovoljeno, kadar ni v nasprotju z določili zakona o gozdovih in ne ovira
opravljanja osnovne dejavnosti. Poseganje v gozd je dovoljeno, če je
poseg v skladu z veljavnim gozdnogospodarskim načrtom območja in enote.
Načrtovanje razvoja gozdov in gozdnega prostora mora temeljiti na
načelih trajnosti, sonaravnosti in večnamenskosti. Pri tem je zlasti
pomembno ohraniti naravne populacije gozdnega drevja, ohraniti in
vzpostavljati naravno pestrost ter krepiti lesno zalogo gozdov, s tem pa
tudi njihovo bioekološko in gospodarsko stabilnost. |
|
|
|
Na območjih gozdnih zemljišč je poleg primarne rabe
dovoljena: |
|
|
|
1. postavitev objektov in naprav namenjenih za
gozdarsko dejavnost, |
|
|
|
2. gradnja planinskih postojank ob pridobljenem
soglasju občinskega sveta občine Dobrepolje ter pristojnega Zavoda za
gozdove, |
|
|
|
3. gradnja ali postavitev objektov opredeljenih v
24. členu tega odloka, razen za točke 3, 7, 9 in 10, |
|
|
|
4. gradnja ali postavitev objektov opredeljenih v
25. členu tega odloka, razen za točki 2 in 3, |
|
|
|
5. gradnja komunalnih naprav in objektov, gozdnih
cest, vlak in ostalih transportnih poti, |
|
|
|
6. postavitev obor ob enakih pogojih kot v drugi
alinei tega člena. |
|
|
|
Na celotnem območju je potrebno zagotoviti nemoteno
gospodarjenje z gozdovi (vlake). Prometnice, na katere so priključene
transportne poti in ki omogočajo kamionski prevoz gozdnih asortimentov,
morajo biti urejene tako, da vozišče prenese 10t osne obremenitve, da so
organizirana primerna obračališča. |
|
|
|
Posegi v območju gozdov morajo upoštevati
karakteristike kulturno krajinskega vzorca in njegovih posameznih delov
tako, da ohranjajo: |
|
|
|
– značilno razporeditev gozdnih mas v prostoru, |
|
|
|
– ekološko ravnovesje, |
|
|
|
– značilnosti oblikovanja gozdnega roba. |
|
|
|
Za poseg v gozd in gozdni prostor je potrebno
pridobiti dovoljenje za poseg v prostor v skladu s predpisi o urejanju
prostora. |
|
|
|
K dovoljenju za poseg v prostor se mora pridobiti
tudi soglasje Zavoda za gozdove (21. člen zakona o gozdovih). |
|
|
|
Ravnanje z gozdovi je na območjih naravne dediščine
potrebno prilagoditi predpisanim varstvenim režimom. |
|
|
|
V varovalnih gozdovih so dopustni le posegi, ki jih
predpisuje ustrezen odlok o razglasitvi za varovalni gozd. |
|
|
|
Za vsakršne posege v območjih gozdov in gozdnega
prostora je potrebno pridobiti soglasje pristojnega Zavoda za varstvo
naravne in kulturne dediščine. |
|
|
|
29. člen |
|
|
|
Na vodotokih je dovoljeno opravljati
vodnogospodarska dela – sanacije in utrjevanje brežin, varstvo pred
poplavami in renaturacijska dela – oživljanje reguliranih vodotokov. Za
vse posege je potrebno pridobiti soglasje pristojnega Zavoda za varstvo
naravne in kulturne dediščine. |
|
|
|
Za vse posege v obvodno vegetacijo (posamično
drevje ali skupine dreves) je potrebno poleg ostalega upoštevati tudi
smernice Zavoda za gozdove Slovenije. |
|
|
|
30. člen |
|
|
|
Začasne objekte in naprave, namenjene sezonski
turistični ponudbi ali prireditvam je dovoljeno postaviti na prometno
dostopnem zemljišču, kjer je možno organizirati parkirne površine. |
|
|
|
Začasni objekti sezonskega turističnega značaja
morajo biti priključeni na vodovodno in kanalizacijsko omrežje. |
|
|
|
Začasni objekti morajo biti postavljeni tako, da
dopolnjujejo javni prostor in ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav
in prometnih objektov. |
|
|
|
31. člen |
|
|
|
Prometne površine: V rezervatih cest in varovalnih
pasovih obstoječih cest ni dovoljeno graditi. Na obstoječih objektih so
dovoljena le vzdrževalna dela. Za območje prepovedi gradnje ob cesti se
šteje 1m širok pas od parcelne meje oziroma 1 m od roba utrjenega
zemljišča (bankine) neglede na parcelno mejo. Za vsa definirana cestišča
velja 1 m varovalni pas. |
|
|
|
V varovalnem pasu ceste je znotraj zazidljivih
površin izjemoma dovoljena gradnja novih objektov, prizidava in
nadzidava obstoječih objektov in hortikulturno urejanje le s soglasji
upravljavca in lastnika ceste. |
|
|
|
Za vse posege v 200 metrskem pasu železnice je
potrebno upoštevati veljavni zakon o temeljih varnosti v železniškem
prometu (Uradni list SFRJ, št. 26/91) in pravilnik o pogojih za graditev
gradbenih objektov in drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje
naprav v varovalnem progovnem pasu (Uradni list SRS, št. 2/87). |
|
|
|
III. MERILA
IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR |
|
|
|
3.1.
Urbanistično in arhitektonsko oblikovanje |
|
|
|
32. člen |
|
|
|
Pri posegih na naravnih prvinah prostora je treba
varovati in upoštevati: |
|
|
|
– krajinske prvine območja in značilno podobo
krajine, |
|
|
|
– značilne poglede (silhueta posameznih objektov in
panoramski razgledi), |
|
|
|
– naravni relief (kadar to ni mogoče, morajo biti
različni nivoji preraščeni s travnatimi brežinami ali izjemoma s opornim
zidom, ki morajo biti intenzivno ozelenjene), |
|
|
|
– varovane robove naselij, |
|
|
|
– sestavo stavbnih mas. |
|
|
|
Za urejanje odprtega prostora se morajo uporabljati
naravni materiali. |
|
|
|
Objekte, ki mejijo na območja gozdnih površin je
potrebno načrtovati tako, da ostane gozdni rob nepoškodovan, objekti naj
bodo od gozdnega roba praviloma odmaknjeni za drevesno višino odraslega
gozdnega sestoja. |
|
|
|
Za poseg v prostor – za graditev objektov zunaj
gozda je potrebno dobiti soglasje Zavoda za gozdove, če je iz poročila o
vplivih na okolje razvidno, da bi objekt ali posledice delovanja objekta
negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov (21. člen
zakona o gozdovih). |
|
|
|
33. člen |
|
|
|
V območjih brez izrazito enotne gradbene črte
obstoječih objektov in brez enotnega zazidalnega sistema mora biti odmik
novogradnje: |
|
|
|
– vsaj 5 m od roba utrjenega cestišča, odstopanje
mora pripravljavec lokacijske dokumentacije posebej argumentirati, |
|
|
|
– vsaj toliko od objekta, kolikor to dovoli lastnik
sosednje parcele s tem, da se soglasje zavede v zemljiški knjigi, |
|
|
|
– vsaj toliko od parcelne meje, da je možno
vzdrževanje in redna raba objekta, a nikoli manj kot 1m od sosednje
parcele (velja za objekte), kadar ne gre za vrstno gradnjo, |
|
|
|
– vsaj toliko od objekta na sosednji parceli kot
določa svetlobno tehnična ocena. |
|
|
|
Brez soglasja lastnika sosednjega zemljišča se sme
izdelati lokacijska dokumentacija, kolikor so zadoščeni predhodni pogoji
v tem členu in znaša odmik objekta od sosednjega zemljišča vsaj 4m. |
|
|
|
Vsaka lokacijska dokumentacija mora vsebovati tudi
določila, ki urejajo zunanje površine, vključno z ograjami in zasnovo
zelenih površin. Lokacijska dokumentacija mora vsebovati zahtevo, da je
sestavni del projekta za gradbeno dovoljenje tudi zunanja ureditev, vsaj
v merilu 1:200. |
|
|
|
Pri določbah za zunanje ureditve je treba
zagotoviti skladnost z odlokom o pomožnih objektih. |
|
|
|
3.2.
Oblikovanje stavbne mase |
|
|
|
34. člen |
|
|
|
Pri posegih v prostor je treba zagotoviti oblikovno
homogenost in identiteto območja in se prilagoditi okoliškim objektom in
ureditvam po: |
|
|
|
– višinskih gabaritih in gradbeni črti, |
|
|
|
– naklonu streh in smeri slemen, |
|
|
|
– razmerju fasad in njihovi orientaciji, |
|
|
|
– merilu in razporeditvi fasadnih elementov, zlasti
oken in vrat, |
|
|
|
– barvi in teksturi streh in fasad. |
|
|
|
35. člen |
|
|
|
Pri določanju višine objektov je treba poleg
predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi
vertikalni gabarit naselja oziroma zaselka, tako da novi objekti po
višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja oziroma zaselka. |
|
|
|
Strehe morajo biti dvokapnice nad osnovnim
tlorisom; nad sestavljenim tlorisom so dopustne tudi večkapnice.
Strešine morajo biti v istem naklonu. Cerkve, kapelice in znamenja,
imajo lahko drugačen naklon strehe od predpisanega naklona v pogojih za
oblikovanje v ureditvenih enotah – naseljih. Sleme mora potekati v smeri
daljše stranice in je lahko zaključeno s čopom. Napušči morajo biti
izvedeni z vidnimi konstrukcijskimi elementi (legami) ali pa ometani z
zaokrožitvijo med fasado in kapjo (tradicionalna oblika napušča). V
ruralnih naseljih je odpiranje strešin dopustno v obliki frčad, katerih
strešine morajo imeti enak naklon kot osnovna streha (toleranca 5°).
Razmerje frčad mora biti usklajeno s celotno fasado objekta. Strešine
frčad ne smejo biti višje od osnovne strehe. |
|
|
|
Pomožni objekti morajo biti izvedeni skladno z
oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Pomožni objekti kot
prizidki na fasadah, ki so vidne z javnih površin, morajo biti izvedeni
tako, da se streha osnovnega objekta podaljša oziroma nadaljuje preko
pomožnega objekta v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha, ali se
priključi osnovnemu objektu kot prečna streha. |
|
|
|
Vetrolov ni dopustno dodajati na fasade objektov
krajevno značilne arhitekture, ki so vidne z javnih površin. |
|
|
|
Lahke montažne (plastične, pločevinaste, platnene)
garaže so dopustne le, če jih s primerno oblikovano fasado vključimo v
obstoječ likovni vzorec. |
|
|
|
Stolpni silosi morajo biti postavljeni pod streho
hleva oziroma gospodarskega poslopja. |
|
|
|
Odjemno mesto za odpadke naj bo urejeno v sklopu
ograje pri vhodu na dvorišče, tako da je dostopno z obeh strani. |
|
|
|
Ograjevanje zemljišč zunaj naselij ni dopustno,
razen za potrebe kmetijstva, varstva voda, varstva naravne in kulturne
dediščine ter varstva gozdnega mladja. Ograjevanje je prepovedano tudi v
pasu vaškega roba. |
|
|
|
V tipično ruralnih naseljih je prepovedana gradnja
teras v nadstropju in balkonov. Izjemoma je dovoljena gradnja gankov,
posebej na stranskih fasadah. |
|
|
|
36. člen |
|
|
|
Pri nadomestni gradnji je dopustna ohranitev dela
obstoječega objekta, tako da se ohranjeni del in nov objekt povežeta v
enotno oblikovano stavbno maso; nakloni strešin in kritina morajo biti
enaki. Ohranjanje delov prvotnih objektov kot samostojnih objektov,
ločenih od novih ni dopustno. |
|
|
|
3.3.
Gradbeni materiali |
|
|
|
37. člen |
|
|
|
Priporočljivo je, da so strehe krite s kritino sive
ali opečne barve. Dopustne so le kritine z majhnimi strešniki.
Pločevinasta kritina je dopustna na cerkvah, kapelicah in znamenjih ter
na drugih objektih, če je pobarvana rdeče ali rjavo. Prosojna barvasta
kritina ni dopustna, razen na hlevih, ki so opremljeni s sončno sušilno
napravo za seno. |
|
|
|
Fasade so ometane v značilni barvi kvalitetne vaške
arhitekture. Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic,
fasadne opeke ali iz umetnih snovi ter zasteklitve s steklaki niso
dopustne v območjih vaških jeder oziroma neposredno ob avtohtonih
objektih. |
|
|
|
Vrtne ute morajo biti lesene, barva zaščitnih
sredstev za les mora biti enaka kot na sosednjih objektih, streha je
lahko šotorasta. |
|
|
|
Možna so odstopanja pri izboru materialov in barv.
Le-ta morajo biti utemeljena in definirana v lokacijski in gradbeni
dokumentaciji za posamezne objekte. |
|
|
|
Za obstojnost in kvaliteto teh odstopanj nosi
odgovornost podpisnik dokumentacije in investitor. Če spremembe niso
zavedene v dokumentaciji nosi odgovornost za nastale spremembe (ter
kvaliteto izdelave in obstojnost) investitor sam. |
|
|
|
3.4.
Vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave |
|
|
|
38. člen |
|
|
|
Za vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije,
dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot
za novogradnje. |
|
|
|
Dozidave in nadzidave objektov se morajo uskladiti
s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in
gradbenimi materiali osnovnega objekta. Prizidki z ravnimi strehami niso
dopustni. |
|
|
|
3.5.
Oblikovanje drugih posegov |
|
|
|
39. člen |
|
|
|
Ureditve vodotokov in hudournikov se izvajajo kot
sanacija erodiranih brežin in varstvo pred poplavami na kmetijskih in
urbanih površinah, predvsem z uporabo naravnih materialov oziroma tako,
da je čim manj vidnega betona. Obrežno vegetacijo ob vodotokih je treba
v čim večji meri ohranjati, prav tako značilni potek struge in naravno
oblikovanost. |
|
|
|
40. člen |
|
|
|
Z urejanjem kmetijskih zemljišč ter z gradnjo
kmetijskih in gozdnih prometnic se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih
procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ter preprečiti odtoka
visokih voda in hudournikov. Goloseki na gozdnih površinah niso
dovoljeni. |
|
|
|
Pri vseh posegih v skupine gozdnega drevja in
posamično gozdno drevje, ki se pojavlja na kmetijskih površinah, torej
izven gozda in izven območja naselij, naj se upošteva usmeritve Zavoda
za gozdove. |
|
|
|
Pri urejanju kmetijskih zemljišč je treba
ohranjati: |
|
|
|
– pasove vegetacije in posamezna drevesa ali
skupine dreves, kjer razmere to dopuščajo oziroma drevesa po posegih na
novo zasaditi, |
|
|
|
– gozdni rob oziroma ga na novo zasaditi ali
okrepiti, |
|
|
|
– mokrišča, mlake, izvire in ponore, |
|
|
|
– posamezne večje skalne samice ali njihove
skupine. |
|
|
|
41. člen |
|
|
|
Vse opuščene peskokope in manjše kope je potrebno
sanirati v skladu s sanacijskim načrtom – lokacijsko dokumentacijo. |
|
|
|
Izkoriščanje mineralnih surovin je možno samo na
podlagi potrditve zalog in perspektivnosti ležišč, oceni vplivov na
okolje, oceni možnosti sanacije, pripravljenem načrtu ureditve in
pridobljeni koncesiji za izkoriščanje naravnih virov. |
|
|
|
Izkoriščanje mineralnih surovin se izvaja po zakonu
o rudarstvu. |
|
|
|
42. člen |
|
|
|
Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena
pobočja je treba zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nakloni je
treba zatraviti, utrditi z grmovnimi prepleti ali zasaditi z
grmovnicami, ki dobro vežejo podlago. V primeru strmejših brežin, kjer
naravna zavarovanja niso zadostna, je treba uporabljati za zavarovanje
elemente, ki omogočajo zasaditev z grmovnicami. |
|
|
|
Betonski oporni zidovi morajo biti obloženi z
avtohtonim kamnom ali zazelenjeni. |
|
|
|
43. člen |
|
|
|
Pri urejanju okolice objektov in javnih površin
mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo
pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni
gradbeni material ter urediti okolico. |
|
|
|
3.6. Ulična
oprema, turistične oznake, napisi in reklame, neprometni znaki |
|
|
|
44. člen |
|
|
|
Ulična oprema in turistične oznake morajo biti
locirani tako, da ne ovirajo funkcionalno hendikepiranih ljudi, da ne
zastirajo značilnih pogledov ter da ne ovirajo vzdrževanja
infrastrukturnega omrežja. |
|
|
|
Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad
slemenom hiš. Na objektih naravne in kulturne dediščine reklame niso
dopustne. |
|
|
|
Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in
izložbami morajo biti najmanj 2,5m nad pločnikom (oziroma, kjer
pločnikov ni, nad pohodno površino). |
|
|
|
IV. MERILA
IN POGOJI ZA POSEGE V UREDITVENIH OBMOČJIH NASELIJ |
|
|
|
4.1. Skupna
merila in pogoji |
|
|
|
45. člen |
|
|
|
V ureditvenih območjih naselij so dovoljeni
naslednji posegi: |
|
|
|
1. dopolnilna in nadomestna gradnja stanovanjskih
objektov, nadzidave in prizidave obstoječih stanovanjskih objektov, |
|
|
|
2. gradnja objektov osnovne oskrbe, |
|
|
|
3. gradnja objektov storitvenih dejavnosti, |
|
|
|
4. gradnja objektov za potrebe zdravstva, šolstva
in otroškega varstva, kulture, |
|
|
|
5. gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja
vaških skupnosti, družbenih organizacij in društev, |
|
|
|
6. gradnja objektov za drobno gospodarstvo, |
|
|
|
7. gradnja gospodarskih objektov in hlevov, |
|
|
|
8. postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih
zemljiščih stanovanjskih hiš, kot so npr. garaže, vrtne ute,
nadstrešnice, in ograje in gradnja platojev za odjemna mesta komunalnih
odpadkov, |
|
|
|
9. postavitev kioskov, verskih znamenj in kapelic,
večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij, |
|
|
|
10. rekonstrukcije in adaptacije obstoječih
objektov, rušitve, nadomestne gradnje ter tekoča vzdrževalna dela, |
|
|
|
11. spremembe namembnosti in dejavnosti v
obstoječih objektih, |
|
|
|
12. urejanje odprtih površin kot so zelenice,
otroška igrišča, pešpoti in ploščadi, |
|
|
|
13. gradnja komunalnih objektov in naprav ter
objektov in naprav za promet in zveze, |
|
|
|
14. gradnja objektov za šport in rekreacijo in |
|
|
|
15. gradnja objektov in naprav za potrebe civilne
zaščite. |
|
|
|
4.2. Merila
za urejanje naselij, zaselkov in razpršene gradnje |
|
|
|
46.člen |
|
|
|
Naselja, zaselke in razpršeno gradnjo na območju
Občine Dobrepolje urejamo v skladu s kriteriji, ki so sestavni del tega
odloka. Kriteriji določajo, v skladu s kulturno krajinsko in naselbinsko
tipologijo, funkcionalne in oblikovne pogoje za prenovo obstoječih
objektov in naselij ter pogoje za novogradnje in širitev naselij.
Kriteriji se nanašajo tako na večja naselja, ki so sestavljena iz
večjega števila manjših morfoloških enot, kot tudi na posamezne manjše,
homogene morfološke enote. Kriteriji določajo pogoje, pod katerimi se
manjše morfološke enote združujejo v večja naselja, v skladu z lokalnimi
značilnostmi ožje lokacije, z namenom, da ohranimo kulturno in
prostorsko identiteto kraja. |
|
|
|
Pri oblikovanju novih posegov v prostor je potrebno
s pomočjo posebnih strokovnih podlag in preglednih kart naselij v merilu
2500 odčitati prostorsko raznolikost naselij ter jo na osnovi kriterijev
za urejanje naselij vgraditi skozi lokacijski postopek za vsak
posamezen, konkreten primer. |
|
|
|
Pri večjih posegih v prostor je potrebno izdelati
ureditveno situacijo naselja. Naselja urejamo na osnovi dveh sklopov
kriterijev. Ti so: |
|
|
|
– morfološki kriteriji, ki se nanašajo na obliko
poselitvenega vzorca, |
|
|
|
– širitveni in funkcionalni kriteriji, ki določajo
današnje in bodoče vsebine naselja. |
|
|
|
4.3.
Morfološka merila za urejanje naselij, zaselkov in razpršene gradnje |
|
|
|
47. člen |
|
|
|
Določajo vrsto in obliko posegov v prostor glede na
oblikovni tip naselja oziroma na oblikovni tip posamezne morfološke
enote. Morfološka merila so določeni za šest tipološko različnih oblik
naselij oziroma delov naselij. Te so: |
|
|
|
A) vrstna zasnova, |
|
|
|
B) obcestna zasnova, |
|
|
|
C) gručasta zasnova, |
|
|
|
D) razpršena gradnja, |
|
|
|
E) posamezni objekti. |
|
|
|
48. člen |
|
|
|
A) Morfološka merila za urejanje vasi in delov
naselij z vrstno zasnovo: |
|
|
|
V vrstnih vaseh je potrebno ohranjati značilnosti
eno- ali dvostranske obzidave vaške ceste, iz katere vodijo poljske poti
na posamezne zemljiške proge. Strogo je potrebno varovati gradbeno
linijo objektov postavljenih pravokotno na vaško cesto. Potrebno je
ohranjati značilno razporeditev kmečkega doma, ki se linearno členi v
kmečki dom, gospodarska poslopja in pomožne objekte, ter predstavlja tip
rastoče kmetije postavljene pravokotno na vaško ulico. Pri posegih v
zavrtnice (sadovnjaki, vrtovi) je potrebno na novo oblikovati zeleni rob
naselja ter ohranjati značilnosti strešne krajine naselja. |
|
|
|
Težiti je potrebno k selitvi razvojno perspektivnih
kmetij na rob naselja, stare objekte – domačije pa usposobiti za nove
funkcije. |
|
|
|
Obstoječo ulično fasado naselja je potrebno
ohranjati tako v merilu posameznih objektov, kot tudi glede na
značilnosti njene strešne krajine. Nadomestne objekte v starem delu
naselja je potrebno graditi po načelu simetrije ter stroge urejenosti
fasadnih elementov ter v proporcionalnem ključu celih števil. |
|
|
|
49. člen |
|
|
|
B) Morfološka merila za urejanje naselij ali delov
naselij z obcestno zasnovo: |
|
|
|
Pri naseljih z obcestno zasnovo z objekti
postavljenimi vzporedno s smerjo glavne ulice ni dovoljena vzdolžna
širitev naselja ob osrednji komunikaciji. Dovoljeno je zgoščanje naselja
in rast naselja v prečni smeri tako, da izoblikujemo novo urbano
koncentracijo z novim prostorskim jedrom. |
|
|
|
V prometno in hrupno izpostavljenih stanovanjskih
objektih ob glavni prometnici je dovoljena sprememba dejavnosti v smislu
razmeščanja novih javnih, služnostnih, servisnih in obrtnih dejavnosti.
Pri kompleksnejših posegih v prostor je smotrna gradnja obvozne ceste. |
|
|
|
50. člen |
|
|
|
C) Morfološka merila za urejanje gručastih naselij: |
|
|
|
V gručasto zasnovanih naseljih ali v gručasto
zasnovanih delih naselij je potrebno ohranjati križno zasnovo razvejanih
komunikacij, ki predstavlja prostorsko ogrodje naselja in pogosto
oblikuje na svojem presečišču osrednji prostor vasi. |
|
|
|
Jedro vasi z vaškim trgom ohranjamo v gručastih
naseljih kot pomemben urbanistični in arhitektonski spomenik. V vaškem
jedru je dovoljena dopolnilna gradnja objektov z javnimi programi, ki se
mora oblikovno in urbanistično prilagajati obstoječim gradbenim linijam
in urbanistični kompoziciji obstoječih dominantnih objektov. Jedro
naselja je potrebno opremiti z drobno urbanistično opremo: avtobusnim
postajališčem, klopmi, lučmi, telefonsko govorilnico, turistično
informacijsko tablo in podobnim. |
|
|
|
Pri funkcionalnih rekonstrukcijah v gručastem
naselju je potrebno ohranjati značilno grupiranje objektov v
funkcionalno zaokrožene gruče okoli kmečkih dvorišč ter ohranjati merilo
in velikost objektov. Večje nove programe v naselju je potrebno
razporediti v večje število manjših objektov ali pa izoblikovati na robu
naselja nova območja za novogradnje večjih dimenzij. Novi, večji
objekti, morajo biti od naselja ločeni z zelenim pasom in kompozicijsko
uglašeni s podobo naselja v krajini. |
|
|
|
Potrebno je ohranjati in vzdrževati značilno obliko
vaškega roba, ki predstavlja območje ekološke izravnave med pozidanim in
odprtim prostorom. Potrebno je ohranjati prehode med kmetijami in
prehode iz naselja v krajino. S sadnim drevjem je potrebno zaščititi
naselje pred vetrom, na dvoriščih kmetij pa vzpodbujati zasaditev
večjih, osamelih dreves. Vaške ceste in poti je potrebno ozeleniti z
zasaditvijo dreves in živih mej. |
|
|
|
51. člen |
|
|
|
D) Morfološka merila za urejanje razpršene gradnje: |
|
|
|
Z novimi posegi v območje razpršene gradnje je
potrebno težiti k lokalni koncentraciji in zaokroževanju heterogene
poselitvene strukture v večje število manjših zgostitvenih enot –
zaselkov. |
|
|
|
Ob graditvi novih objektov v okviru obstoječih
kvalitetnih arhitekturnih enot moramo spoštovati značilnosti obstoječe
arhitekture, način oblikovanja oziroma sestavljanja posameznih objektov
v skupine in prilagoditi nove posege krajini z zasaditvijo avtohtonih
drevesnih vrst v krajinsko značilnem vzorcu. |
|
|
|
Pri potrebni graditvi objektov večjih dimenzij
moramo postaviti le-te v novo gručo, ki jo je potrebno ozeleniti in
kompozicijsko vskladiti z obstoječo krajinsko sliko. V primeru gradnje
novih objektov v okviru obstoječih nekvalitetnih arhitekturnih enot je
potrebno z novimi posegi vplivati na večjo urejenost in izboljšanje
celotnega stanja na lokaciji. |
|
|
|
V morfološki enoti samotnih kmetij in na samem
postavljenih novogradenj brez kmetijske funkcije je potrebno vsako
obnovo, dogradnjo ali novogradnjo izvršiti pod posebnim nadzorstvom
strokovnega organa. Zaradi dominantne izpostavljene lege objektov in
njihovega velikega vpliva na podobo kraja je potrebno novogradnje
prilagoditi izrazu avtohtone arhitekture. |
|
|
|
52. člen |
|
|
|
E) Morfološka merila za urejanje majših zaselkov in
posameznih objektov: |
|
|
|
Težiti je potrebno k ohranjanju obstoječe velikosti
zaselkov in usmerjati novogradnjo v večja naselja. V primeru širitve
zaselkov je potrebno preprečiti njihovo zlivanje v obliko naselij z
obcestno zasnovo. Pri gradnji nadomestnih ali novih objektov je potrebno
ohranjati kvalitetne gabarite naselja oziroma z novimi posegi težiti k
korekcijam nekvalitetnih ureditev v prostoru. |
|
|
|
4.4.
Širitvena in funkcionalna merila za urejanje naselij, zaselkov in
razpršene gradnje |
|
|
|
53. člen |
|
|
|
Širitvena in funkcionalna merila določajo vsebino,
vrsto in obliko novih posegov v prostor in sicer glede na predvideno
funkcijo območja v naselju: |
|
|
|
1. obstoječe jedro naselja, |
|
|
|
2. območje predvidene zgostitve gradnje, |
|
|
|
3. območja za lokacije novih kmetij, |
|
|
|
4. območje obstoječe gradnje brez možnosti širitve, |
|
|
|
5. območja za industrijo ali obrtno dejavnost. |
|
|
|
54. člen |
|
|
|
1. Širitvena in funkcionalna merila za urejanje
obstoječega jedra naselija z urbano (javno) funkcijo: |
|
|
|
V naseljih ali jedru naselja, ki ima urbano
funkcijo, ni dovoljena gradnja novih objektov ali naprav, ki služijo
kmetijski funkciji. |
|
|
|
V jedru naselja, ki se varuje kot urbanistična in
arhitektonska dediščina je dovoljena poleg nujnih vzdrževalnih del še
namestitev novih kulturnih, storitvenih, oziroma obrtnih programov, ki
nimajo negativnih vplivov na prostor. Dovoljena je gradnja objektov in
naprav, ki služijo skupnim urbanim potrebam prebivalcev celotnega
naselja ali večjemu številu naselij. |
|
|
|
55. člen |
|
|
|
2. Širitvena in funkcionalna merila za zgostitev
gradnje (dopolnilna gradnja, nova pozidava): |
|
|
|
a)
dopolnilna gradnja |
|
|
|
Z dopolnilno gradnjo zapolnjujemo vrzeli v
obstoječi starejši ali novejši zazidavi v naseljih, v zaselkih ali v
razpršeni gradnji. Dovoljene so novogradnje, ki smiselno zaokrožajo
funkcionalno in oblikovno homogene morfološke enote. |
|
|
|
Obstoječo novejšo razpršeno pozidavo je potrebno
zgoščati v kompaktnejši vzorec tako, da vzpostavimo dopolnilno pozidavo
nov prostorski red in dosežemo s tem večjo izkoriščenost stavbnih
zemljišč, boljšo prometno dostopnost do stavbnih enot in kvalitetnejšo
urbanistično zasnovo naselja. |
|
|
|
Novogradnje in nadomestne gradnje in drugi posegi v
prostor kvalitetnejše pozidave, morajo težiti k večji homogenosti
posameznih morfoloških enot, zato je dopustna le gradnja istovrstnih
objektov, ki se prilagajajo okoliškim kvalitetnim objektom in ureditvam,
oziroma se povezujejo s prisotnimi poselitvenimi jedri v morfološko
prepoznavne in zaokrožene celote. Novogradnje se lahko gradijo na
gradbenih parcelah, ki so po obliki in velikosti prilagojene parcelnemu
vzorcu, ki je značilen za obravnavano območje. Novogradnje je potrebno
smiselno vključevati v nove celote. Pri dopolnilnih gradnjah (plombah)
velja načelo, da je mogoče z novimi objekti popraviti konfliktne
situacije v naselju. |
|
|
|
Obstoječo zazidavo predimenzioniranih in
arhitektonsko neprilagojenih objektov postavljenih na sredo parcel
pravokotne oblike je potrebno ustrezno sanirati s postopno
rekonstrukcijo fasad, z zasaditvijo zelenega tampona visokodebelnih
dreves okoli naselja ali z izgradnjo novega pročelja naselja z objekti,
ki izoblikujejo novo podobo strešne krajine in nov rob naselja. |
|
|
|
Novi posegi v prostor morajo biti usklajeni z
urbanističnimi, zgodovinskimi in oblikovnimi značilnostmi kraja. Na
območjih namenjenih večji širitvi naselja je potrebno izdelati
ureditveni ali zazidalni načrt, pri manjših območjih zadostuje izdelava
skupinske lokacije. |
|
|
|
Območja namenjena širitvi naselja je potrebno
notranje urejati v skladu z obstoječim urbanističnim vzorcem naselja, to
je v skladu z obstoječo tipologijo komunikacijskega vzorca, vzorca
stavbnih parcel in načinom umeščanja objektov na stavbno parcelo.
Obliko, barvo ter velikost streh ter orientacijo slemen je potrebno
prilagoditi splošni podobi naselja ali njegovega posameznega dela. |
|
|
|
b) območja
namenjena novi pozidavi |
|
|
|
Za urejanje večjih območij namenjenih novi pozidavi
je potrebno izdelati ureditveni ali zazidalni načrt. |
|
|
|
Na območjih namenjenih novi pozidavi je mogoča
gradnja objektov, ki niso nujno vezani na tradicionalni tip vaške
arhitekture, temveč izhajajo iz upoštevanja temeljnih topografskih in
klimatskih pogojev ter iz funkcije objekta. Dovoljeno je oblikovanje
novih tipov morfoloških enot, ki sledijo po svoji strukturi in teksturi
videzu strešne krajine avtohtonim naselbinskim strukturam in se v
materialih naslanjajo na lokalne izvore (terasaste hiše v pobočjih,
grozdi atrijskih hiš v zelenju in podobno). |
|
|
|
Pomembno je grupirati posamezne tipe objektov v
razpoznavne prostorske enote in oblikovati kvalitetno kompozicijsko
razmerje med krajino in novimi ter starimi naselji. Dosledno je potrebno
izoblikovati zelene predahe ali zelene cezure med posameznimi
morfološkimi enotami v naselju ter tako preprečiti zlivanje naselja v
nepregledno in amorfno urbano strukturo. |
|
|
|
56. člen |
|
|
|
3. Širitvena in funkcionalna merila za urejanje
območij namenjenih lokaciji novih kmetij: |
|
|
|
V naseljih s kmetijsko funkcijo je potrebno vse
nove posege v prostor podrejati kmetijski organizaciji prostora.
Posameznim kmečkim dvoriščem je potrebno zagotoviti prost dostop do
kmetijskih zemljišč. Zagotoviti je potrebno ustrezen prostor za gibanje
kmetijske mehanizacije ter zagotoviti primerno velikost kmečkih dvorišč.
Težiti je potrebno k koncentraciji kmečkih domov v strnjene homogene
celote. Gradnja novih objektov za potrebe kmetijske proizvodnje je
mogoča v okviru obstoječih kmečkih domov ali kot novogradnja na posebej
določenih območjih na robu vasi. V okviru naselij s kmetijsko funkcijo
so dovoljene dopolnilne dejavnosti, ki se vežejo na primarno dejavnost:
kmečki turizem, živilske predelovalne obrti, umetne obrti in podobno. |
|
|
|
Novogradnje v okviru rekonstrukcije obstoječih
kmečkih dvorišč morajo ohranjati merilo in velikost za kraj značilne
drobnejše zazidave. Večje objekte je potrebno oblikovno razčleniti v
manjše stavbne mase, ki sledijo oblikovnim in arhitekturnim značilnostim
avtohtonih objektov. Ni dovoljena porušitev obstoječih kmečkih dvorišč.
V primeru, ko novih objektov ni mogoče funkcionalno in oblikovno
prilagoditi prostorskim možnostim v okviru obstoječih kmetij, je mogoča
prestavitev lokacije objektov na rob naselja tako, da so v funkcionalni
in oblikovni povezavi z obstoječimi kmetijami. |
|
|
|
V okviru večjih strnjenih kmetijskih površin je
mogoča novogradnja novih kmetijskih obratov tako, da ne motijo agrarne
funkcije prostora. V ta namen je mogoče razviti nov tip objektov, ki
morajo biti v skladu z identiteto kulturne krajine. |
|
|
|
57. člen |
|
|
|
4. Širitvena in funkcionalna merila za urejanje
območij obstoječe gradnje brez možnosti širitev: |
|
|
|
V že izgrajenih naseljih ali delih naselja z mešano
funkcijo je potrebno izoblikovati komplementarno sožitje med različnimi
dejavnostmi. Pri večjih rekonstrukcijah v okviru obstoječe grajene
strukture je potrebno izdelati ureditveni načrt, v katerem je potrebno
uskladiti različne interese v prostoru. |
|
|
|
Pri naseljih z mešano urbano in kmetijsko funkcijo
je potrebno pri tem spoštovati načelo, po katerem ima kmetijska
dejavnost zaradi svoje elementarne povezanosti z zemljo določene
prednosti, ki se jim morajo ostale dejavnosti do neke mere podrejati. V
večjih mešanih naseljih je potrebno ločevati kmetijske transportne od
urbanih prometnih površin. Z ustrezno razmestitvijo dejavnosti v
prostoru in z ustreznimi tehničnimi in oblikovalskimi ureditvami je
potrebno omejiti negativne vplive med dejavnostmi, ki se medsebojno
izključujejo. Posamezne funkcije v naselju je potrebno grupirati v
homogene morfološke enote ter jih smiselno povezati v funkcijo celotnega
naselja. |
|
|
|
V območjih novejše, razpršene in oblikovno
nekvalitetne gradnje je mogoče zaradi slabše kvalitete arhitekture in
gradbene ohranjenosti locirati obrtne in druge dejavnosti, ki nimajo
negativnih vplivov na bivalni prostor v naselju. Nove dejavnosti je
mogoče organizirati v obstoječih objektih, novogradnjah, ali nadomestnih
objektih. Novogradnja mora biti prilagojena gabaritom večinske gradnje v
tem delu naselja. Proizvodni in gospodarski objekti morajo biti
praviloma postavljeni ob gospodarsko dvorišče, stanovanjski objekti pa
ob ulico, oziroma cesto. V primeru velike prometne izpostavljenosti je
mogoča tudi drugačna postavitev objektov. V pritličju stanovanjskih
objektov se dovolijo poslovni prostori brez proizvodnje. Vertikalni
gabarit novih objektov ne sme presegati obstoječega gabarita v jedru
naselja, proti krajini se znižuje zgolj v pritličju ali kleti (vkopano)
z razmerjem 1:2 v prid dolžini in s proporcionalnimi odnosi vidne
fasade, to je med dolžino in višino do kapi. |
|
|
|
58. člen |
|
|
|
5. Merila za urejanje območij namenjenih
industriji, obrtni dejavnosti in ostalim proizvodnim funkcijam: |
|
|
|
Vse proizvodne dejavnosti, ki so v skladu z zakonom
moteče za prebivalce naselja, je potrebno koncentrirati na posebej za to
določena območja. Območja namenjena proizvodnim dejavnostim morajo biti
dobro povezana s prometnim in ostalim infrastrukturnim omrežjem vendar
tako, da ne motijo bivalne funkcije naselja. Območja namenjena
proizvodni funkciji je potrebno vizualno prikrivati ter jih oblikovno
uskladiti s podobo kulturne krajine. |
|
|
|
V primeru večje vidne izpostavljenosti območja v
krajini je potrebno posamezne objekte strukturno členiti v manjše enote
ter jih vizualno prikrivati z vključevanjem v večje urbane zasnove ali
prikriti z vegetacijskimi zasloni. S smotrno postavitvijo objektov in s
tehničnimi ukrepi je potrebno zmanjševati negativne učinke hrupa in
ostale oblike onesnaženja. |
|
|
|
4.5. Posebna
merila in pogoji za urejanje naselij, zaselkov in razpršene gradnje |
|
|
|
59. člen |
|
|
|
Na območju planskih celot I., II., III., IV. in V.
v Občini Dobrepolje veljajo še naslednja posebna merila za urejanje
naselij, zaselkov in razpršene gradnje, ki so grafično prikazana tudi v
kartografskem gradivu. Kartografske podlage so nujno izhodišče in pogoj
za izvajanje ter urejanje posameznih naselij v praksi! |
|
|
|
Planske celote
I. - V. |
|
|
|
V. MERILA IN
POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL IN FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ |
|
|
|
60. člen |
|
|
|
Velikost gradbenih parcel (stavbno zemljišče +
funkcionalno zemljišče) se določi z lokacijsko dokumentacijo. Pri tem je
treba upoštevati: |
|
|
|
– namembnost in velikost objekta na parceli,
zahteve glede pomožnih objektov, konfiguracijo terena, trase komunalnih
vodov in druge omejitve rabe zemljišč, |
|
|
|
– urbanistične zahteve (funkcionalni dostopi,
parkirna mesta, utrjene površine ob objektih in funkcionalno zelenje), |
|
|
|
– sanitarno tehnične zahteve (vpliv bližnje
okolice, osončenje v odnosu do gostote zazidave, prezračevanje), |
|
|
|
– proste površine, intervencijske poti. |
|
|
|
Za stanovanjske objekte se določi: |
|
|
|
– širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta je
najmanj 2,5 m, širina dovozne poti je minimalno 3,5 m, |
|
|
|
– največja dovoljena velikost gradbene parcele je
do 700 m2, razen v primeru, ko je smiselno zaključiti parcelo. Za
kmetije se velikost funkcionalnega zemljišča določi glede na velikost
gospodarskih objektov, velikosti kmetijske proizvodnje ter njihove
možnosti širjenja, manipulativnega prostora in prostora za shranjevanje
kmetijske mehanizacije. Širina funkcionalnega zemljišča je okrog
gospodarskih objektov praviloma najmanj 5 m, velikost manipulativnega
prostora mehanizacije najmanj v radiju 15 m, širina funkcionalnega
zemljišča za dostop do gospodarskih objektov znaša najmanj 5m. Zaradi
ohranjanja kvalitet kulturno krajinskega prostora in prostora naselij je
potrebno prilagoditi izbor kmetijske mehanizacije danostim vaških
naselij ter s tem ohraniti identiteto obstoječih vaških naselij. Za
počitniške objekte veljajo ista načela kot za stanovanjsko hišo.
Velikost funkcionalnega zemljišča se omeji na maksimalno 400 m2
površine. |
|
|
|
VI. MERILA
IN POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE |
|
|
|
6.1. Splošna
merila in pogoji |
|
|
|
61. člen |
|
|
|
Načrtovanje in izvajanje novega ter preurejanje in
sanacija obstoječega prometnega omrežja in naprav mora biti usklajeno z
obstoječimi predpisi, ki urejajo to področje. |
|
|
|
Ob zamenjavi zgornjega ustroja cestnega telesa se
naj rekonstruirajo tudi ostale komunalne naprave in objekti, ki so v
njem. |
|
|
|
Investitor si je dolžan h gradnji pridobiti
soglasje v smislu 47. člena zakona o javnih cestah soglasje Direkcije RS
za ceste na podlagi predložene projektne dokumentacije (PGD, PZI). |
|
|
|
Pri nadaljnji obdelavi mora investitor upoštevati
veljavno dokumentacijo s področja cestne infrastrukture in sicer: |
|
|
|
– Dolgoročni plan razvoja avtomobilskih cest in
drugih magistralnih in regionalnih cest v Republiki Sloveniji za obdobje
1986–2000 (Uradni list SRS, št. 22/89). |
|
|
|
– Srednjeročni plan vzdrževanja, varstva,
rekonstrukcije in gradenj avtomobilskih cest in drugih magistralnih in
regionalnih cest v Republiki Sloveniji za obdobje 1986 do 2000 (Uradni
list SRS, št. 31/89). |
|
|
|
– Pri novogradnjah ali adaptacijah objektov v
varovalnem pasu državnih cest Direkcija RS za ceste ne prevzema
nikakršne finančne ali druge odgovornosti zaradi hrupa, tresenja in
podobno. |
|
|
|
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih
sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana RS. |
|
|
|
– Uredbo o kategorizaciji državnih cest. |
|
|
|
62. člen |
|
|
|
Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti
urejeni tako, da ne poškodujejo cestne in cestnih objektov. Cestni
priključki morajo biti zgrajeni pravokotno na os ceste z zagotovljeno
preglednostjo (izračunani preglednostni trikotnik) ter zgrajeni v
niveleti z javno cesto. Za gradnjo novih cestnih priključkov oziroma
rekonstrukcijo obstoječih si mora investitor v smislu 54. člena zakona o
cestah pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje Direkcije RS
za ceste ob predložitvi ustrezne projektne dokumentacije. |
|
|
|
Interni dovozi in pristopi morajo biti navezani na
lokalno dovozno prometno omrežje s skupnim priključkom. Vsak objekt mora
imeti zagotovljen urgentni dovoz. Slepo zaključene ulice se mora izvesti
z obračališčem. |
|
|
|
Parkirišča morajo biti zagotovljena na
funkcionalnem zemljišču objekta. Pri opredeljevanju namembnosti oziroma
pri spreminjanju namembnosti objektov je potrebno zagotoviti zadostno
število parkirnih mest, glede na vrsto dejavnosti. Pri posegih, ki
tangirjao prometno omrežje in naprave, je potrebno pridobiti dovoljenje
pristojnega upravnega organa. |
|
|
|
Upoštevati je potrebno zakon o javnih cestah
(Uradni list RS, št. 29/97) in pridobiti ob nameravanih rekonstrukcijah
cestišč državnih cest pogoje Direkcije RS za ceste. |
|
|
|
63. člen |
|
|
|
Posebno pozornost je potrebno posvetiti
priključevanju obravnavanih objektov na cesto R-375 (odsek 1368
Mlačevo–Rašica). |
|
|
|
Vsi komunalni in drugi vodi morajo potekati izven
vozišča ceste R-375. Pri načrtovanju je potrebno predvideti tolikšen
minimalni odmik trase vodov, da pri izvedbi del ne pride do nikakršnega
fizičnega posega v vozišče ceste. Vsa prečkanja vozišča ceste se
predvidijo s prevrtanjem vozišča pravokotno na os ceste. |
|
|
|
6.2.
Parkirne površine |
|
|
|
64. člen |
|
|
|
Vsaki novogradnji, spremembi namembnosti ali
določitvi funkcionalnega zemljišča se določi tudi število potrebnih
parkirnih mest (v nadaljevanju: PM) s potrebnim manipulativnim
prostorom. Kadar teh mest na mestu gradnje ni mogoče zagotoviti, mora
investitor dokazati, da razpolaga s primernim številom PM v neposredni
bližini – manj kot 50m od nameravane gradnje ali da je v enaki
oddaljenosti primerno veliko javno parkirišče. |
|
|
|
Pri načrtovanju parkirnih površin ob poslovnih
objektih je potrebno predvideti glede na dejavnost ustrezno število PM v
skladu s temeljnimi predpisi o projektiranju mestnih prometnih površin. |
|
|
|
V prvem stolpcu so naštete vrste dejavnosti ali
objektov, v drugem potrebne parkirne površine, v tretjem pa dodatna
parkirna mesta. Potrebno število parkirnih mest je seštevek potreb iz
drugega in tretjega stolpca, zaokrožen navzgor na prvo celo število. |
|
|
|
Potrebno
število parkirnih mest |
|
|
|
6.3.
Železniško omrežje |
|
|
|
65. člen |
|
|
|
Posebno območje urejanja predstavlja 12 m pas od
osi železniškega tira. |
|
|
|
Pri izdelavi lokacijske dokumentacije za posamezne
nove objekte v 200 meterskem varovalnem pasu železnice (merjeno od osi
tira na vsako stran železniške proge) je potrebno upoštevati veljavni
zakon o varnosti v železniškem prometu in pravilnik o graditvi gradbenih
objektov in drugih objektov, v varovalnem progovnem pasu, glede
minimalnih odmikov vseh bodočih objektov od osi skrajnega tira, gradnje
protihrupne zaščite, če se pokaže za potrebno. |
|
|
|
Lokacijsko dokumentacijo za posamezne objekte je
potrebno poslati v soglasje na naslov Slovenske železnice d.d., Služba
za nepremičnine, Kolodvorska 11, 1506 Ljubljana. |
|
|
|
VII. MERILA
IN POGOJI ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE TER TELEKOMUNIKACIJE |
|
|
|
7.1. Splošni
pogoji |
|
|
|
66. člen |
|
|
|
V rezervatih in varovalnih pasovih obstoječih in
predvidenih energetskih in komunalnih vodov ni dovoljena gradnja novih
objektov in naprav, prezidav in nadzidav razen izjemoma ob soglasju
upravljalca posameznega voda. Na obstoječih objektih je dovoljeno samo
redno vzdrževanje. |
|
|
|
67. člen |
|
|
|
Pri načrtovanju in izvedbi komunalnih naprav je
potrebno upoštevati dolgoročno potrebo prostora za opremljanje stavbnih
zemljišč s komunalnimi napravami in objekti, kakor tudi njihovo
usklajenost in medsebojna križanja. Investitorji so dolžni pred zasipom
ali predajo komunalne naprave ali objekta izdelati njihov kataster ter
ga posredovati pristojni geodetski službi in upravljalcu komunalne
naprave in objekta. |
|
|
|
7.2.
Vodovodno omrežje |
|
|
|
68. člen |
|
|
|
Območje Občine Dobrepolje je s pitno vodo
oskrbljeno iz vodovodnega sistema Rob Dobrepolje. Vodno zajetje je
locirano v Občini Velike Lašče in oskrbuje s pitno vodo iz globokih
dolomitnih vrtin tudi območje Velike Lašče. V ta namen je po sporazumu
od skupno razpoložljive količine vode – 15 litrov na sekundo, za območje
Velike Lašče namenjeno 4,5 l/sek, za območje Dobrepolje pa 10,5 l/sek,
vštevši tudi oskrbo zaselka Knej in naselja Rašica iz Občine Velike
Lašče. Voda je kvalitetna in ustreza vsem predpisanim zahtevam. Cevovodi
so azbestno cementni in PE izvedbe, v zadnjem času v fazi intenzivne
obnove v smislu zamenjave azbestnih cevi z litoželeznimi in obnove
nekaterih odsekov. Cevovodi so dimenzionirani za normalno oskrbo in
požarno varstvo. S pitno vodo so oskrbljena vsa naselja, razen neselij
Hočevje, Kračice, Vodice, Pekel, Seč, Polom, Vrbovec, Kukovo, Tisovec.
Količin pitne vode je za oskrbo že oskrbljenih naselij in eventuelno
širitev teh istih naselij dovolj, v primeru širitve območja oskrbe še
nepreskrbljenih območij pa bo potrebno pridobiti dodatne količine
primerne pitne vode. |
|
|
|
69. člen |
|
|
|
Novopredvidena območja v sklopu naselij ali
predelov oskrbnega območja javnega vodovoda, se s pitno vodo oskrbijo
preko novopredvidene mreže vodovoda. Upravljalec poda pogoje oskrbe in
izgradnje objektov in naprav v soglasju k upravnemu planskemu dokumentu.
Novo predvideni objekti, ki se bodo gradili v naseljih, oskrbovanih z
javnim vodovodom, se priključijo na javno vodovodno omrežje. Način in
pogoje priključevanja poda upravljalec vodovoda v soglasju k
priključitvi. Zaradi omejenih vodnih količin je potrebno predvideti tak
tip pozidave, da ne bo prekomerno trošenje vode. |
|
|
|
70. člen |
|
|
|
Objekti se priključujejo na vodovodno omrežje. Pri
projektiranju in izvedbi vodovodnega omrežja je potrebno upoštevati: |
|
|
|
– odlok o javnem vodovodu in o oskrbi prebivalstva
z vodo v Občino Grosuplje, |
|
|
|
– tehnični pravilnik o javnem vodovodu, |
|
|
|
– odlok o zaščiti vodnih virov na območju Občine
Grosuplje, |
|
|
|
– odlok o pogojih dobave in načinu odjemanja pitne
vode na območju Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 5/97), |
|
|
|
– pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi javnih
vodovodov na območju Občine Grosuplje. |
|
|
|
V območjih, kjer priključitev ni možna, je potrebno
zgraditi higiensko kapnico. |
|
|
|
Obstoječi primarni cevovodi zavzemajo v prostoru s
svojo lego zaščiteni koridor v širini 4 metre – na vsako stran po 2
metra. Koridor mora ostati nepozidan, vsaka sprememba rabe koridorja
vodovoda mora biti odobrena od upravljalca vodovoda s posebnim
soglasjem. Tudi sekundarni cevovodi morajo biti pred posegom v njihov
koridor ustrezno zaščiteni odnosno prestavljeni. Vsa dela v zvezi z
prestavitvami vodovodov izvede upravljalec na stroške investitorja. |
|
|
|
7.3.
Kanalizacijsko omrežje |
|
|
|
71. člen |
|
|
|
Območje Občine Dobrepolje je z objekti in napravami
za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda le delno pokrito,
večji del je neurejen, tako da so po naseljih izvedene meteorne
kanalizacije z izpusti v ponikalnice brez ustreznega tretmana, za
odpadne vode pa imajo objekti v glavnem pretočne greznice, iz katerih se
odpadna voda odvede v ponikalnico, goščo pa se razvozi. Za večji del
naselij je pridobljena projektna dokumentacija kanalizacije in čistilnih
naprav. Območje, še posebej severozahodni del do vključno Kompolj, je
kraško, brez odprtih vodotokov, z mnogimi požiralniki iz katerih
podzemni tok vodi proti izvirom pitne vode – Krke in Globočca. |
|
|
|
72. člen |
|
|
|
Predvideno kanalizacijo je potrebno izvajati v
ločenem kanalizacijskem sistemu, obstoječa se privzame kot mešani sistem
z ustrezno projektiranim zadrževalnim kolektorjem ali razbremenilnim
bazenom. Kanalizacija mora biti vodotesna, čistilne naprave pa
projektirane tako, da bo očiščena voda ustrezala predpisanim parametrom
za izpust v recipient – vodotok odnosno požiralnik. Objekte je potrebno
po izgradnji kanalizacije, odnosno v roku 6 mesecev po pridobitvi
ustreznega dovoljenja, priključiti na javno kanalizacijo z opustitvijo
greznic. Do izgradnje kanalizacijskega sistema je potrebno za novo
predvidene objekte predpisati dispozicijo odpadnih voda v vodotesnih,
nepretočnih greznicah. |
|
|
|
Za vsa večja naselja bi bilo primerno pridobiti
projektno dokumentacijo kanalizacije s čistilnimi napravami. |
|
|
|
Potrebno je opredeliti varovalne koridorje – za
kanalizacijo v širini po 2 metra od kanala levo in desno, za čistilne
naprave pa v površini končnega obsega naprave po projektni
dokumentaciji. Koridorji primarne kanalizacije morajo ostati nepozidani,
vsaka sprememba rabe območja koridorja mora biti odobrena od upravljalca
kanalizacije s posebnim soglasjem. Tudi sekundarni kanali morajo biti
pred posegom v njihov koridor ustrezno zaščiteni, odnosno prestavljeni.
Vsa dela v zvezi s prestavitvami kanalizacijskih cevovodov izvede
upravljalec na stroške investitorja. |
|
|
|
Pri dograditvi kanalizacijskega omrežja se naj
upošteva mešani sistem na območjih, kjer je že zgrajena kanalizacija in
ločen sistem na območjih, kjer je predvidena nova kanalizacija.
Kanalizacija mora biti priključena na čistilno napravo. Do izgradnje
čistilnih naprav ni dovoljena kompleksna gradnja v posameznih naseljih.
Meteorno vodo s cestišč, streh, parkirišč in ostalih utrjenih površine
odvaja preko peskolovcev in lovilcev olja in maščob v vodotoke ali
ustrezno urejeno ponikovalnico. Pred izpustom tehnološke odpadne vode v
javno kanalizacijo jo je potrebno očistiti do stopnje dovoljene
onesnaženosti, spuščati pa jo je možno preko kontrolnega jaška. Kjer ni
zagotovljene kanalizacije se izdela izključno nepropustno greznico in
sicer: |
|
|
|
– brez pretoka v območjih širšega in ožjega območja
varovanja vodnih virov in podtalnice, na kraških tleh ipd. s praznjenjem
in odvozom na prečiščevanje, |
|
|
|
– s pretokom v območjih, kjer ni potrebna dodatna
zaščita podtalnice. |
|
|
|
Pri načrtovanju kanalizacije je potrebno
upoštevati: |
|
|
|
– odlok o javni kanalizaciji in |
|
|
|
– tehnični pravilnik o javni kanalizaciji, |
|
|
|
– odlok o pogojih odvajanja in čiščenja odpadnih in
padavinskih voda na območju občine Grosuplje, |
|
|
|
– določila o načinu predčiščenja in kvaliteti
odpadne vode pri izpustu v kanalizacijo. |
|
|
|
7.4.
Elektroenergetsko omrežje |
|
|
|
73. člen |
|
|
|
Na področju oskrbe z električno energijo je
potrebno upoštevati predpise s tega področja. Električno omrežje se v
območju naselja izgradi kabelsko in s prostozračnimi kablovodi,
posamezno prostostoječe kabelske omarice se locirajo na vizualno
neizpostavljena mesta, kar naj velja tudi za omarice na fasadah.
Upravljalec mora zagotavljati ustrezne napetostne razmere za potrebe
gospodinjstev in dejavnosti na podlagi izpolnjenih pogojev, ki jih poda
v elektroenergetskem soglasju. Za vsako naselje je potrebno rezervirati
koridor širine 30m za izgradnjo 20 kV napajalnih elektroenergetskih
vodov. Na koncu dalnovodnih koridorjev je potrebno predvideti prosto
lokacijo za izgradnjo 20/40 kV transformatorske postaje. Lokacija mora
biti čim bližje bodočim porabnikom ter normalno dostopna z vozili. Vsa
dela je potrebno uskladiti s predstavniki PE Elektro Kočevje. Predvideti
je potrebno izgradnjo nove transformatorske postaje v novi obrtni coni
Predstruge. |
|
|
|
Pri izgradnji večjih objektov (tovarne, delavnice,
žage...) je potrebno predvideti traso poteka 20 kV daljnovoda oziroma 20
kV kablovoda, lokacijo transformatorske postaje in traso
nizkonapetostnega omrežja. |
|
|
|
7.5. TT
naprave in tele-komunikacije |
|
|
|
74. člen |
|
|
|
Objekti se priključujejo na PTT omrežje preko
končnih avtomatskih central v posameznem območju. Prostostoječe kabelske
omarice se locirajo na tiste lokacije, ki vizualno niso izpostavljene,
kar velja tudi za vzidavo omaric v fasade. Za sprejem televizijskih
programov preko satelita in distribucijo signala se zgradi kabelski
razdelilni sistem in se ga naveže na skupinsko anteno. Samostojne
satelitske antene je dovoljeno locirati zgolj na vizualno
neizpostavljene lokacije. Veljajo isti pogoji kot za telefonsko omrežje. |
|
|
|
Pri možnosti izgradnje telekomunikacijskega omrežja
na področju ATC Krka, ki sega tudi na območje Občine Dobrepolje (do
naselja Hočevje z okolico) je pri pripravi dokumentacije potrebno
upoštevati trase obstoječega in projektiranega TK omrežja. |
|
|
|
Pri posegu v prostor, kjer je TK omrežje zgrajeno
je potrebno predhodno pridobiti soglasje Telekom Slovenije, PE
Ljubljana, Investicijsko tehnična služba. |
|
|
|
Pri vseh posegih s področja telekomunikacij za
izdelavo nadaljnje tehnične dokumentacije je potrebno upoštevati
predpisane pogoje s strani Telekom Slovenije, PE Ljubljana, Cigaletova
10, 1000 Ljubljana. |
|
|
|
7.6.
Odstranjevanje odpadkov |
|
|
|
75. člen |
|
|
|
Komunalne odpadke je potrebno zbirati in separirati
v posebnih zabojnikih, ki se locirajo na posamezna zbirna mesta. S
separiranjem organskih odpadkov za kompost zmanjšati količino odpadkov
za odvoz na centralno deponijo. Pri tem naj se upošteva: |
|
|
|
– na območjih s pretežno individualno zazidavo se
zbirna mesta določijo na javnih površinah, v ostalih primerih pa na
funkcionalnem zemljišču povzročitelja komunalnih odpadkov, |
|
|
|
– zabojniki morajo biti postavljeni na utrjeno
površino z nadstrešnico na prometno dostopnem mestu. Komunalni odpadki
se morajo deponirati na urejeni komunalni deponiji. Industrijske odpadke
je potrebno zbirati in odstranjevati skladno s predpisi s tega področja. |
|
|
|
Načelno je določiti lokacijo urejene komunalne
deponije ali predložiti pismeni sporazum za odlaganje na že urejeno
komunalno deponijo izven Občine Dobrepolje. |
|
|
|
VIII. MERILA
IN POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA |
|
|
|
76. člen |
|
|
|
Gradnja novih objektov, prizidave, nadzidave in
spremembe namembnosti ter dejavnosti v obstoječih objektih in vsi ostali
posegi v prostoru so dovoljeni, če poseg ne povzroča v okolju večjih
motenj kot so s predpisi dovoljene. |
|
|
|
8.1. Varstvo
zraka |
|
|
|
77. člen |
|
|
|
Pri opredelitvi pogojev za posege v prostor je
potrebno upoštevati predpise, ki urejajo področje varstva zraka. |
|
|
|
8.2. Varstvo
pred hrupom |
|
|
|
78. člen |
|
|
|
Pri opredeljevanju pogojev za posege v prostor se
morajo upoštevati predpisi s področja varstva pred hrupom. Stanovanjska,
proizvodna ali obrtna območja se pred prekomernim hrupom z magistralnih
in regionalnih cest ter železnice zavarujejo s pasivno in aktivno
zaščito. Stanovanjsko območje je potrebno zaščititi pred hrupom, ki se
ga povzroča v proizvodnih in obrtnih obratovalnicah. Protihrupna zaščita
mora biti izvedena pred pričetkom opravljanja dejavnosti. V
stanovanjskih območjih je dovoljeno opravljati le tiste dejavnosti, ki
ne povzročajo prekomernega hrupa, določenega za stanovanjske predele. |
|
|
|
8.3. Varstvo
voda in obvodnih površin |
|
|
|
79. člen |
|
|
|
Varstvo voda in obvodnih površin so določena s
predpisi za to področje. Vsi pogoji za posege v vodotoke in vodni svet
morajo biti vnaprej določeni, nanje pa pridobljeni vodnogospodarsko
soglasje ter soglasje pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne
dediščine. |
|
|
|
Vsi vodotoki in njihova poplavna območja
predstavljajo prostor varovalnega režima. Za poseg v ta prostor je
potrebno pridobiti posebne pogoje oziroma soglasje upravnega organa, ki
je pristojen za vodnogospodarstvo. V ta zaščiteni prostor so vključena
tudi območja s hudourniškim značajem, kjer je nevarnost erozijskih
procesov. Vse površinske vode je potrebno urediti tako, da bodo objekti
varni pred 100-letnimi poplavnimi vodami. |
|
|
|
Pred izdelavo zazidalnih načrtov za dele
ureditvenega območja mora investitor pridobiti elaborat poplavne in
hudourniške ogroženosti območja. Ta elaborat je sestavni del zazidalnega
načrta. Vse meteorne vode iz utrjenih površin, kjer se odvija motorni
promet, morajo biti speljane preko maščobnikov v met. kanalizacijsko
omrežje ali ponikovalnico. Meteorne površine z zelenih ali gozdnih
površin in streh morajo biti speljane v ponikovalnice oziroma v naravne
recipiente. Vsi objekti osnovne in dopolnilne gradnje morajo biti
priključeni na javno kanalizacijo za odpadno vodo. Na območju varstvenih
pasov vodnih virov mora biti zgrajena vodotesna kanalizacija. Do
izgradnje kanalizacije je odpadne vode možno odvajati v vodotesne
individualne greznice. Pri tem je potrebno upoštevati ukrepe za zaščito
vodnih virov za občino Grosuplje in Kočevje, navodila za gradnjo gnojišč
in greznic. |
|
|
|
V vseh naseljih je potrebno spodbujati izgradnjo
ločene kanalizacije. Sanitarne odpadke je potrebno speljati do ČN,
tehnološko onesnažene vode pa je močno priključiti le, če so predhodno
očiščene do mere, kot to zahteva sanitarna inšpekcija. Kolikor se v
tehnološkem postopku uporabljajo strupene snovi, se zahteva reciklaža z
odvozom suspenzij na za to določena odlagališča. |
|
|
|
Uporabniki prostora, ki vršijo na svojem zemljišču
manipulacijo ali skladiščenje nevarnih snovi, lahko to opravljajo le v
pokritih prostorih. Manipulacijske površine morajo biti varne v primeru
izlitja, v primeru strupenih snovi je potrebna lastna čistilna naprava. |
|
|
|
V vseh naseljih je potrebno z dodatnim odlokom
predpisati ureditev zunanjih gnojišč ob gospodarskih poslopjih in
hlevih. V tem odloku naj bo predvidena tudi časovna opredelitev
zahtevanih ureditev. |
|
|
|
Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati
določila veljavnega odloka o zaščiti vodnih virov na območju nekdanje
občine Grosuplje in Kočevje. Območja vodnih virov so vrisana v grafični
prilogi. |
|
|
|
IX. MERILA
IN POGOJI ZA VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE |
|
|
|
80. člen |
|
|
|
Območja in objekti varovanja naravne in kulturne
dediščine so prikazana v grafičnih prilogah. K posegom na ta območja in
v objekte je potrebno predhodno pridobiti mnenje pristojne strokovne
službe za varstvo naravne in kulturne dediščine. |
|
|
|
81. člen |
|
|
|
Na objektih naravne in kulturne dediščine, ki so
proglašeni za kulturnozgodovinske spomenika ali za naravne znamenitosti
oziroma so v fazi razglasitve, so posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi
določili objavljenega dokumenta in pod strokovnim vodstvom pristojne
službe za varstvo naravne in kulturne dediščine. |
|
|
|
X. MERILA IN
POGOJI ZA VARSTVO PRED POŽAROM |
|
|
|
82. člen |
|
|
|
Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati
pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja. |
|
|
|
Objekti morajo biti praviloma toliko ločeni med
seboj, da je onemogočen prenos požara z objekta na objekt. Kadar gre za
objekte, ki so združeni, je potrebno zagotoviti protipožarno ločitev. |
|
|
|
Razpored objektov in dovoznih poti mora biti
takšen, da omogoča nemoteno posredovanje intervencijskih vozil. |
|
|
|
Na vseh območjih, kjer je obstoječi vodovodni
sistem takšen, da omogoča oskrbo s primerno količino vode za gašenje je
nujna postavitev hidrantov, kot to predvidevajo protipožarni predpisi. V
območjih kjer to ni mogoče mora biti zagotovljena zadostna količina vode
za gašenje z rezervoarjem kapnice ali iz površinskega vodotoka prek
primerno opremljenega odjemnega mesta. |
|
|
|
Vsaka lokacijska dokumentacija za gradnjo ali
rekonstrukcijo objektov mora vsebovati določila, ki podrobneje določajo
vsebino prejšnjih odstavkov tega člena. |
|
|
|
XI. PREHODNE
IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
|
83. člen |
|
|
|
Na območjih, za katera bodo izdelani prostorski
izvedbeni načrti, skladno z veljavnim srednjeročnim planom občine za
tekoče srednjeročno obdobje, niso dopustni posegi, ki bi kakorkoli
ovirali ali onemogočali celovito izvedbo predvidenga načrta. Dopustni so
le naslednji posegi: |
|
|
|
– nujna vzdrževalna dela na obstoječih objektih in
napravah, |
|
|
|
– postavitve pomožnih in začasnih objektov in
naprav ter ozelenitve, ki jih morajo lastniki odstraniti na lastne
stroške, če so v nasprotju s predvidenimi posegi v prostorsko izvedbenem
načrtu, |
|
|
|
– prometne, komunalne, energetske in
vodnogospodarske ureditve, če so skladne s programsko zasnovo prostorsko
izvedbenega načrta, |
|
|
|
– odstranitve obstoječih objektov in naprav. Ta
določila veljajo do sprejetja posameznega prostorskega izvedbenega
načrta. |
|
|
|
84. člen |
|
|
|
Prostorski ureditveni pogoji so na vpogled občanom,
podjetjem, organizacijam in skupnostim pri upravnem organu Občine
Dobrepolje, pristojnim za varstvo okolja in urejanje prostora. |
|
|
|
85. člen |
|
|
|
S potrditvijo tega odloka se vzpostavijo tudi
kazenske določbe za kršenje kriterijev, meril ter določil za urejanje
prostora s tem dokumentom PUP. Višina in način izvajanja se določi s
posebnim odlokom. |
|
|
|
86. člen |
|
|
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja
pristojna republiška in občinska uprava inšpekcijskih služb. |
|
|
|
87. člen |
|
|
|
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehajo
veljati: |
|
|
|
– odlok o urbanističnem redu občine Grosuplje v
delu, ki se nahaja v območju Dobrepoljske doline (Uradni list SRS, št.
44/82 in vsi sledeči dokumenti), |
|
|
|
– odlok o urbanističnem redu občine Kočevje v delu,
ki se nahaja v območju Dobrepoljske občine (Skupščinski dolenjski list
št. 19/68 in vsi sledeči dokumenti). |
|
|
|
88. člen |
|
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem
listu RS. |
|
|
|
Št. 352-1/95 |
|
|
|
Dobrepolje, dne 13. maja 1998. |
|
|
|
Predsednik |
|
|
|
Občinskega sveta |
|
|
|
občine Dobrepolje |
|
|
|
Brane Brodnik, dipl. inž. l. r. |
|