|
Na podlagi četrtega
odstavka 98. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07 in 108/09), 72. člena in prvega odstavka 171.
člena
Zakona o urejanju prostora
(Uradni list RS, št. 110/02, 08/03 – popravek in 58/03 – ZZK – 1), 18.
in 96. člena
Statuta Mestne občine Kranj
(Uradni list RS, št. 43/95, 33/96, 35/00 in 85/02) in
Programa priprave občinskega lokacijskega načrta Britof jug
(Uradni list RS, št. 20/05) je Svet Mestne občine Kranj na 39. seji dne
8. 9. 2010 sprejel |
|
O D L O K |
|
o občinskem
lokacijskem načrtu območja Br 1 – BRITOF JUG |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(predmet odloka) |
|
S tem odlokom se, v
skladu s prostorskimi sestavinami dolgoročnega in družbenega plana za
območje Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 76/03, 32/04 in 22/06 –
popr. in 33/10), sprejme občinski lokacijski načrt območja Br1 – BRITOF
JUG (v nadaljnjem besedilu: lokacijski načrt), ki ga je izdelalo
podjetje RRD, Regijska razvojna družba d.o.o., Ljubljanska 76, 1230
Domžale, pod št. proj. 7/2005. |
|
2. člen |
|
(vsebina lokacijskega
načrta) |
|
A Besedilo, ki
obsega: |
|
I. Splošne določbe
|
|
II. Opis
območja: |
|
– opis prostorske
ureditve, |
|
– ureditveno območje.
|
|
III.
Umestitev prostorske ureditve: |
|
– opis vplivov in
povezav s sosednjimi območji, |
|
– opis rešitev
načrtovanih objektov in površin. |
|
IV. Lokacijske pogoje
in usmeritve za projektiranje in gradnjo: |
|
– vrste dopustnih
dejavnosti, |
|
– tipologija
zazidave, |
|
– gabariti stavb,
|
|
– pogoji za
oblikovanje zunanje podobe stavb, |
|
– lega objektov na
zemljišču, |
|
– ureditev okolice,
|
|
– gradbene parcele.
|
|
V. Zasnova
gospodarske infrastrukture: |
|
– prometno
priključevanje območja, |
|
– prometno urejanje
znotraj območja, |
|
– splošna merila in
pogoji komunalnega urejanja, |
|
– odvajanje in
čiščenje odpadnih in padavinskih voda, |
|
– oskrba s pitno vodo
in hidrantno omrežje, |
|
– plinovodno omrežje
in oskrba s plinom, |
|
– oskrba z električno
energijo, |
|
– javna razsvetljava,
|
|
– telekomunikacijsko
omrežje in omrežje zvez, |
|
– ravnanje z odpadki
in njihovo odlaganje. |
|
VI. Rešitve in ukrepi
za varstvo okolja, ohranjanja narave, varstvo kulturne dediščine ter
trajnostno rabo naravnih dobrin: |
|
– varstvo okolja,
|
|
– varovanje naravnih
vrednot, |
|
– varovanje kulturne
dediščine, |
|
– varstvo pred
hrupom, |
|
– varstvo zraka.
|
|
VII. Rešitve in
ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami:
|
|
– varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom. |
|
VIII. Etapnost
izvedbe in drugi pogoji za izvajanje lokacijskega načrta: |
|
– etapnost izvedbe,
|
|
– obveznosti ob
pripravi projektne dokumentacije, |
|
– obveznosti v času
gradnje, |
|
– razmejitev
financiranja prostorske ureditve, |
|
– obveznosti po
izgradnji stavb, objektov in naprav, |
|
– dovoljena
odstopanja. |
|
IX. Posegi izven
območja lokacijskega načrta |
|
X. Seznam prilog k
lokacijskemu načrtu |
|
XI. Usmeritve za
določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti lokacijskega načrta
|
|
XII. Končne določbe.
|
|
B Kartografski del,
ki vsebuje: |
|
1. NAČRT NAMENSKE
RABE PROSTORA, ki ga sestavljajo listi: |
|
+-----+-------------------------+---------+ |
|
|1.1. |Izsek iz
kartografskega |M 1:5000 | |
|
| |dela
dolgoročnega plana | | |
|
+-----+-------------------------+---------+ |
|
|1.2.
|Programska zasnova Britof| | |
|
|
|jug | | |
|
+-----+-------------------------+---------+ |
|
|1.3. |Kopija
načrta parcel |M 1:2000 | |
|
|
| |1:1000 | |
|
+-----+-------------------------+---------+ |
|
|1.4. |Geodetski
načrt |M 1:500 | |
|
+-----+-------------------------+---------+ |
|
|1.5. |Lega
prostorske ureditve |M 1:2000 | |
|
| |v širšem
območju | | |
|
|
|(ortofoto) | | |
|
+-----+-------------------------+---------+ |
|
2. NAČRT UREDITVENEGA
OBMOČJA Z NAČRTOM PARCELACIJE, ki ga sestavljajo listi: |
|
+-----+-------------------------+---------+ |
|
|2/1 |Grafični
prikaz |M 1:1500 | |
|
| |vplivnega
območja na | | |
|
|
|posameznih parcelah | | |
|
+-----+-------------------------+---------+ |
|
|2/2
|Ureditveno območje z |M 1:2500 | |
|
| |mejo in
lego v širšem | | |
|
|
|območju | | |
|
+-----+-------------------------+---------+ |
|
|2/3 |Načrt
parcelacije |M 1:1000 | |
|
+-----+-------------------------+---------+ |
|
3. NAČRT UMESTITVE
NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR, ki ga sestavljajo listi: |
|
+-----+-------------------------+---------+ |
|
|3/1 |Razporeditev
javnih in |M 1:1500 | |
|
| |skupnih
površin z | | |
|
| |njihovo
funkcionalno in | | |
|
| |oblikovno
zasnovo | | |
|
+-----+-------------------------+---------+ |
|
|3/2 |Lega objektov
na |M 1:1000 | |
|
|
|zemljiščih | | |
|
+-----+-------------------------+---------+ |
|
|3/3 |Tehnični
pogoji in |M 1:1000 | |
|
| |usmeritve
za | | |
|
|
|projektiranje | | |
|
+-----+-------------------------+---------+ |
|
|3/4 |Regulacijski
elementi in |M 1:1500 | |
|
| |lege objektov
na | | |
|
|
|zemljišču | | |
|
+-----+-------------------------+---------+ |
|
|3/5 |Vplivi
načrtovane |M 1:2500 | |
|
| |prostorske
ureditve na | | |
|
| |urbane in
krajinske | | |
|
| |strukture in
povezave s | | |
|
| |sosednjimi
območji | | |
|
+-----+-------------------------+---------+ |
|
|3/6 |Zasnova
projektnih |M 1:1000 | |
|
| |rešitev,
prometne | | |
|
|
|infrastrukture | | |
|
+-----+-------------------------+---------+ |
|
|3/7 |Situacija
komunalnih |M 1:1000 | |
|
|
|vodov | | |
|
+-----+-------------------------+---------+ |
|
|3/8 |Pregledna
karta s |M 1:2000 | |
|
|
|primarnimi | | |
|
|
|infrastrukturnimi | | |
|
| |gospodarskimi
vodi | | |
|
+-----+-------------------------+---------+ |
|
|3/9 |Rešitve in
ukrepi za |M 1:2500 | |
|
| |varstvo
okolja, | | |
|
| |ohranjanje
narave ter | | |
|
| |trajnostno
rabo naravnih | | |
|
|
|dobrin | | |
|
+-----+-------------------------+---------+ |
|
|3/10 |Etapnost
izvedbe |M 1:1500 | |
|
| |(pregledna
topografska | | |
|
|
|karta) | | |
|
+-----+-------------------------+---------+ |
|
C Priloge:
1. Izvleček iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov.
2. Prikaz stanja prostora.
3. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPPN.
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora.
5. Obrazložitev in utemeljitev OPPN.
6. Povzetek za javnost.
7. Okoljsko poročilo, oziroma Odločba, iz katere je razvidno, da
okoljsko poročilo ni potrebno. |
|
II. OPIS OBMOČJA |
|
3. člen |
|
(opis prostorske
ureditve) |
|
Z lokacijskim načrtom
se določajo merila in pogoji za prostorske ureditve oziroma gradnje nove
stanovanjske soseske Britof. |
|
Ureditveno območje se
nahaja severno od avtoceste, zahodno od regionalne ceste R1 – 210
(Preddvor–Kranj–Škofja Loka), na severu in zahodu pa je omejeno z
obstoječo individualno stanovanjsko gradnjo naselja Britof. |
|
Območje obsega
enklavo kmetijskih zemljišč, znotraj katerih se nahajata dve obstoječi
individualni stanovanjski stavbi (na parc. št. 823, 824/2 in 429/2, k.o.
Britof), ki sta bili legalizirani na podlagi sanacijskih PUP, pomožni
zidan objekt na delu zemljišča parc. št. 811/2, k.o. Britof, ter manjši
pomožni provizorni objekt v osrednjem območju. |
|
Območje je namenjeno
stanovanjski dejavnosti s pripadajočo gospodarsko infrastrukturo. |
|
4. člen |
|
(ureditveno območje) |
|
Ureditveno območje
lokacijskega načrta se nahaja v urbanistični zasnovi mesta Kranja,
prostorska enota z oznako Br1 – Britof jug.
Ureditveno območje OLN se nahaja v enoti urejanja prostora (v
nadaljevanju EUP) Br 6/1 in Br 6/2. |
|
Območje obsega
zemljišča parc. št. 429/2, 429/3, 429/10, 429/11, 811/1, 811/2, 811/3,
811/4, 811/5, 811/6, 811/7, 811/8, 811/9, 812,
812/1 , 812/2,
813, 814, 815, 816, 817,
818, 819, 823, 824/1, 824/2, 824/3, 824/4, 825/1, 825/2, 826, 871, 872,
873, 874, vse k.o. Britof, na katerih so načrtovani trajni objekti
vključno s površinami za njihovo nemoteno delovanje. |
|
Površina območja je
cca 5,9 ha. |
|
III. UMESTITEV
PROSTORSKE UREDITVE |
|
5. člen |
|
(opis vplivov in
povezav s sosednjimi območji) |
|
Načrtovana prostorska
ureditev predstavlja zaokrožitev obstoječega stanovanjskega naselja
Britof, na še nepozidana stavbna zemljišča, ki so v naravi pretežno
travniške površine. Prometno se soseska navezuje na regionalno cesto
R1-210/1107 tako, da se obstoječemu naselju in stavbam v območju ne
spreminja prometni režim. Večina infrastrukturnega omrežja se nahaja ob
robu obravnavanega območja. |
|
Izven ureditvenega
območja lokacijskega načrta, opredeljenega v 4. členu tega odloka, se s
tem odlokom ureja tudi območja novogradenj komunalne, energetske in
telekomunikacijske infrastrukture in navezave na obstoječe prometnice.
Za zagotovitev komunalne opremljenosti območja je potrebno območje
urejanja priključiti na komunalno infrastrukturo, ki se nahaja tudi
izven ureditvenega območja. Poteki teh priključkov so določeni v
grafičnem delu lokacijskega načrta. Poleg teh zemljišč je v območje
posegov izven ureditvenega območja lokacijskega načrta možno vključiti
še dodatne parcelne številke kolikor se v postopku priprave projektne
dokumentacije infrastrukture, na podlagi strokovno preverjenih rešitev,
izkaže to za potrebno. |
|
6. člen |
|
(opis rešitev
načrtovanih objektov in površin) |
|
Umestitev načrtovane
gradnje sledi planskim usmeritvam. Območje je razdeljeno na troje
območij stanovanjske stavbne strukture (funkcionalna celota A, B in C),
območje infrastrukture (I) in območje zelenih površin (Z).
|
|
(1) Funkcionalna
celota stanovanjske stavbne strukture A (FCA) na severovzhodnem delu
območja urejanja je razdeljena na štiri kareje, in sicer: |
|
– KARE A1
(funkcionalna enota) |
|
Funkcionalna enota A1
ima določenih deset parcel, od tega devet namenjenih gradnji, na eni pa
se nahaja obstoječ pomožni zidan objekt. Na devetih parcelah je
načrtovana gradnja petih prostostoječih stavb in dveh stanovanjskih
dvojčkov. |
|
– KARE A2
|
|
Funkcionalna enota A2
ima določenih sedem parcel, namenjenih gradnji, na katerih je načrtovana
gradnja šestih prostostoječih stanovanjskih stavb, sedma stanovanjska
stavba na zemljiški parceli 811/3, k.o. Britof, pa je možna pod pogojem,
da se parcela, namenjena gradnji, poveča za del zemljišča parc. št.
437/5, k.o. Britof, ki se nahaja izven območja urejanja tega
lokacijskega načrta. |
|
– KARE A3
|
|
Funkcionalna enota A3
ima določenih šest parcel, namenjenih gradnji, na kateri je načrtovana
gradnja šestih prostostoječih stanovanjskih stavb. |
|
– KARE A4
|
|
Znotraj funkcionalne
enote A4 je načrtovana gradnja stavbe v nizu s sedmimi stanovanjskimi
enotami. Vsaka enota v nizu ima določeno svojo parcelo, namenjeno
gradnji. |
|
(2) Funkcionalna
celota stanovanjske stavbne strukture B (FCB) v osrednjem delu območja
urejanja je razdeljena na tri kareje, in sicer: |
|
– KARE B1
(funkcionalna enota) |
|
Funkcionalna enota B1
ima določenih pet parcel, namenjenih gradnji, na katerih je načrtovana
gradnja petih prostostoječih stanovanjskih stavb. |
|
– KARE B2
|
|
Funkcionalna enota B2
ima določenih deset parcel, namenjenih gradnji, na katerih je načrtovana
gradnja desetih prostostoječih stanovanjskih stavb. |
|
– KARE B3
|
|
Funkcionalna enota B3
ima določenih šestnajst parcel, namenjenih gradnji, na katerih je
načrtovana gradnja šestih prostostoječih stanovanjskih stavb, gradnja
štirih stanovanjskih dvojčkov; na dveh parcelah, se nahajata obstoječi
stanovanjski hiši. Pred gradnjo stanovanjskih stavb je potrebno pomožne
objekte odstraniti. |
|
(3) Funkcionalna
celota stanovanjske stavbne strukture C (FCC) na jugozahodnem delu
območja urejanja je razdeljeno na pet karejev, in sicer: |
|
– KARE C1
(funkcionalna enota) |
|
Funkcionalna enota C1
ima določene tri parcele, namenjene gradnji, na kateri je načrtovana
gradnja treh prostostoječih stanovanjskih stavb. |
|
– KARE C2
|
|
Funkcionalna enota C2
ima določenih šest parcel, namenjenih gradnji, na katerih je načrtovana
gradnja šestih prostostoječih stanovanjskih stavb. |
|
– KARE C3
|
|
Funkcionalna enota C3
ima določene tri parcele, namenjene gradnji, na kateri je načrtovana
gradnja treh prostostoječih stanovanjskih stavb. |
|
– KARE C4
|
|
Znotraj funkcionalne
enote C4 je načrtovana gradnja stavbe v nizu s sedmimi stanovanjskimi
enotami. Vsaki stanovanjski enoti je določena svoja parcela, namenjena
gradnji. |
|
– KARE C5
|
|
Znotraj funkcionalne
enote C5 je načrtovana gradnja stavbe v nizu s sedmimi stanovanjskimi
enotami. Vsaki stanovanjski enoti je določena svoja parcela, namenjena
gradnji. Pred gradnjo je potrebno odstraniti obstoječi kozolec.
|
|
Na parcelah,
namenjenih gradnji, prostostoječih stanovanjskih stavb in obstoječih
stanovanjskih hiš je dovoljena še gradnja in postavitev objektov za
lastne potrebe, ograj in pomožnih infrastrukturnih objektov.
|
|
Na parcelah,
namenjenih gradnji, stanovanjskih dvojčkov je dovoljena tudi gradnja in
postavitev objektov za lastne potrebe (razen samostojnih garaž,
steklenjakov in drvarnic), ograj in pomožnih infrastrukturnih objektov.
|
|
Na parcelah,
namenjenih gradnji, stavb v nizu je dovoljena tudi gradnja enostavnih
objektov za lastne potrebe, ograj in pomožnih infrastrukturnih objektov.
Končnim nizom so na bočni fasadi dovoljene tudi gradnje pritličnih
steklenjakov in garaž. |
|
Obstoječe
stanovanjske hiše je dovoljeno prenavljati in vzdrževati ter na mestu
prej odstranjenih stavb zgraditi nove stanovanjske stavbe tipa a.
|
|
Obstoječ pomožni
zidan objekt je dovoljeno prenavljati in vzdrževati. |
|
(4) Območje
infrastrukture – I je namenjeno prometni, energetski in komunalni
infrastrukturi (FCI). |
|
V območju je
dovoljena tudi gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov.
|
|
(5) Območje zelenih
površin – Z (FCZ) |
|
Po namenu so površine
namenjene protihrupnim zelenim barieram, zelenicam, površinam namenjenim
oddihu in rekreaciji na prostem, ureditvam parkov in drugim javnim
površinam. |
|
V območju je
dovoljena tudi gradnja ograj, pomožnih infrastrukturnih objektov,
spominskih obeležij, vadbenih objektov in urbane opreme. |
|
Umestitev načrtovane gradnje sledi planskim usmeritvam. Območje je
razdeljeno na tri območja stanovanjske stavbne strukture (funkcionalna
celota A, B in C), območje infrastrukture (I) in območje zelenih površin
(Z).
(1) Funkcionalna celota stanovanjske stavbne strukture A (FCA) na
severovzhodnem delu območja urejanja je razdeljena na štiri kareje, in
sicer:
– KARE A1 (funkcionalna enota)
Funkcionalna enota A1 ima določenih deset parcel, od tega devet
namenjenih gradnji, na eni pa se nahaja obstoječ pomožni zidan objekt.
Na devetih parcelah je načrtovana gradnja petih prostostoječih stavb in
dveh stanovanjskih dvojčkov.
– KARE A2
Funkcionalna enota A2 ima določenih sedem parcel, namenjenih gradnji, na
katerih je načrtovana gradnja šestih prostostoječih stanovanjskih stavb,
sedma stanovanjska stavba na zemljiški parceli 811/3, k.o. Britof, pa se
v celoti ureja po veljavnem občinskem prostorskem aktu.
– KARE A3
Funkcionalna enota A3 ima določenih šest parcel, namenjenih gradnji, na
kateri je načrtovana gradnja šestih prostostoječih stanovanjskih stavb.
– KARE A4
Znotraj funkcionalne enote A4 je načrtovana gradnja stavbe v nizu s
sedmimi stanovanjskimi enotami. Vsaka enota v nizu ima določeno svojo
parcelo, namenjeno gradnji.
(2) Funkcionalna celota stanovanjske stavbne strukture B (FCB) v
osrednjem delu območja urejanja je razdeljena na tri kareje, in sicer:
– KARE B1 (funkcionalna enota)
Funkcionalna enota B1 ima določenih pet parcel, namenjenih gradnji, na
katerih je načrtovana gradnja petih prostostoječih stanovanjskih stavb.
– KARE B2
Funkcionalna enota B2 ima določenih deset parcel, namenjenih gradnji, na
katerih je načrtovana gradnja desetih prostostoječih stanovanjskih
stavb.
– KARE B3
Funkcionalna enota B3 ima določenih 16 parcel, namenjenih gradnji, na
katerih je načrtovana gradnja sedmih prostostoječih stanovanjskih stavb,
gradnja dveh stanovanjskih dvojčkov in gradnja treh hiš v nizu; na dveh
parcelah, se nahajata obstoječi stanovanjski hiši. Pred gradnjo
stanovanjskih stavb je treba pomožne objekte odstraniti.
(3) Funkcionalna celota stanovanjske stavbne strukture C (FCC) na
jugozahodnem delu območja urejanja je razdeljena na pet karejev, in
sicer:
– KARE C1 (funkcionalna enota)
Funkcionalna enota C1 ima določene tri parcele, namenjene gradnji, na
kateri je načrtovana gradnja treh prostostoječih stanovanjskih stavb.
Parcela namenjena gradnji S1, na kateri je načrtovana ureditev zasebnega
vrta k stavbi na parceli C1/1, sega na območje varovalnega pasu
plinovoda.
– KARE C2
Funkcionalna enota C2 ima določenih šest parcel, namenjenih gradnji, na
katerih je načrtovana gradnja šestih prostostoječih stanovanjskih stavb.
Parceli, namenjeni gradnji, S2 in S3, na katerih je načrtovana ureditev
zasebnih vrtov k stavbam na parceli C2/1 in C2/4, segata na območje
varovalnega pasu plinovoda.
– KARE C3
Funkcionalna enota C3 ima določene tri parcele, namenjene gradnji, na
katerih je načrtovana gradnja treh prostostoječih stanovanjskih stavb.
Parcela, namenjena gradnji, S4, na kateri je načrtovana ureditev
zasebnega vrta k stavbi na parceli C3/1, sega na območje varovalnega
pasu plinovoda.
– KARE C4
Znotraj funkcionalne enote C4 je načrtovana gradnja stavbe v nizu s
sedmimi stanovanjskimi enotami. Vsaki stanovanjski enoti je določena
svoja parcela, namenjena gradnji.
– KARE C5
Znotraj funkcionalne enote C5 je načrtovana gradnja stavbe v nizu s
sedmimi stanovanjskimi enotami. Vsaki stanovanjski enoti je določena
svoja parcela, namenjena gradnji. Pred gradnjo je treba odstraniti
obstoječi kozolec.
Območje C6 sega na območje varovalnega pasu plinovoda in pripada
tangiranim objektom – hišam v nizu funkcionalne enote C4 in funkcionalne
enote C5.
(3a) Na celotnem območju OLN je dopustna gradnja in postavitev
naslednjih vrst nezahtevnih in enostavnih objektov:
– grajena spominska obeležja, spomeniki, kipi, križi, kapelice,
– pomožni cestni objekti,
– priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega
ogrevanja,
– kolesarske, peš-, gozdne in podobne poti,
– pomožni komunalni objekti,
– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.
Na parcelah, namenjenih gradnji prostostoječih stanovanjskih stavb
obstoječih stanovanjskih hiš, dvojčkov in hiš v nizu, je dovoljena še
gradnja in postavitev naslednjih vrst nezahtevnih in enostavnih
objektov:
– majhne stavbe (razen na parcelah dvojčkov in hiš v nizu),
– majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave (razen kioskov),
– pomožni objekti v javni rabi,
– ograje,
– oporni zid,
– rezervoarji,
– vodnjaki, vodometi,
– samostojna parkirišča,
– športno igrišče na prostem,
– bazen za kopanje, grajeni ribniki, okrasni bazeni,
– objekti za oglaševanje,
– objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost,
– pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Končnim nizom so na bočni fasadi dovoljene tudi gradnje pritličnih
steklenjakov in garaž.
Obstoječe stanovanjske hiše je dovoljeno odstraniti, prenavljati in
vzdrževati ter na mestu prej odstranjenih stavb zgraditi nove
stanovanjske stavbe tipa a.
Obstoječ pomožni zidan objekt je dovoljeno odstraniti, prenavljati in
vzdrževati.
(4) Območje infrastrukture – I je namenjeno prometni, energetski in
komunalni infrastrukturi (FCI).
(5) Območje robnih zelenih površin – Z (FCZ)
– Za podenote Z5/1, Z5/2, Z5/3, Z5/4 veljajo merila in pogoji občinskega
prostorskega akta.
(6) Rezervat regionalne ceste – IZ (FCIZ)
– Znotraj funkcionalne enote, ki leži ob regionalni cesti in se deli na
podenote IZ1, IZ2 in IZ3, je načrtovana ureditev protihrupne bariere in
spremljajočega prometnega programa.
(7) Kot zelenice se opredeli območje ob 7PM ob cesti F v funkcionalni
enoti A in območje, ki ga nadrejeni akt opredeljuje kot površino cest in
je namenjeno zagotavljanju prostora za gradnjo krožišča. |
|
IV. LOKACIJSKI POGOJI
IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO |
|
7. člen |
|
(namembnost območja
in topologija zazidave) |
|
V prostostoječih
stavbah je dovoljena gradnja eno ali dvostanovanjskih stavb.
|
|
V obstoječih in
načrtovanih stanovanjskih stavbah, razen v funkcionalnih enoti A4, C4 in
C5 so dopustne poslovne dejavnosti (do trije zaposleni), ki ne
povzročajo motenj v bivalnem okolju in ne smejo presegati 30% skupne
površine stavbe ter pod pogojem, da je možno za dejavnost zagotoviti
potrebno število parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce na parceli,
namenjeni gradnji. Dejavnosti, ki potrebuje parkirišča za tovorna
vozila, dostavna vozila in gradbene stroje niso dovoljene.
|
|
V obstoječih in načrtovanih stanovanjskih stavbah, razen v funkcionalnih
enoti A4, ter v stavbah v nizu v funkcionalni enoti B3, C4 in C5 so
dopustne poslovne dejavnosti (do trije zaposleni), ki ne povzročajo
prekomernega obremenjevanja s hrupom, motenj v bivalnem okolju in ne
smejo presegati 30 % skupne površine stavbe ter pod pogojem, da je možno
za dejavnost zagotoviti potrebno število parkirnih mest za zaposlene in
obiskovalce na parceli, namenjeni gradnji. Dejavnosti, ki potrebujejo
parkirišča za tovorna vozila, dostavna vozila in gradbene stroje, niso
dovoljene. |
|
Stavbe v nizu v
funkcionalni enoti A4,B3, C4 in C5 imajo členjene tlorise kar daje občutek
finejše strukture, ki razbija vzdolžne volumne ter zagotavlja višjo
stopnjo zasebnosti. Vsaka stanovanjska enota ima pred vhodom
manipulativne in parkirne površine, za objektom pa svoje zelene površine
(zelenica, vrt, terasa), ki so ograjene z enotno ograjo. Vsaka
stanovanjska enota niza ima dvoje parkirnih mest pred objektom in eno
dodatno parkirno mesto na skupnem parkirišču stanovanjskega niza.
|
|
Prostostoječe
stanovanjske stavbe in stanovanjski dvojčki imajo podolgovato tlorisno
zasnovo, prilagojeno značilni tlorisni zasnovi naselja. Višinski gabarit
stavb upošteva vertikalni gabarit naselja tako, da načrtovane stavbe ne
bodo izstopale iz silhuete naselja. |
|
Nove stavbe so
odmaknjene od parcelnih meja načeloma 4,0 m, tako da ni motena sosednja
posest. Parcele, namenjene gradnji, so zadosti velike tako, da
zagotavljajo zasebnost posamezne stavbe, zadostne parkirne površine in
ustrezen delež zelenih površin. Parcele, namenjene gradnji, so lahko
tudi ograjene. |
|
Vse nove stavbe
morajo biti grajene tako, da so energijsko učinkovite. Stavbe morajo
biti toplotno zaščitene tako, da je zagotovljena čim manjša izguba
toplotne energije. |
|
Novi predmeti ali podaljški obstoječih predmetov ne smejo segati nad
konično omejitveno ravnino (440 m.n.v), razen če so zakriti z drugimi,
enako visokimi ali višjimi nepremičnimi predmeti ali če aeronavtična
študija dokaže, da novi predmeti ne bodo resneje ogrozili varnosti in
rednosti zračnega prometa. |
|
Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo
višino vplivati na varnost zračnega prometa, je treba predhodno
pridobiti ustrezno soglasje Agencije za civilno letalstvo RS, k lokaciji
oziroma k izgradnji takega objekta, objekt pa je treba označiti in
zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi. |
|
8. člen |
|
(gabariti stavb) |
|
(1) Funkcionalna
celota stavbne strukture A (FCA) |
|
Tlorisni gabariti
načrtovanih prostostoječih stanovanjskih stavb so 12,0 m × 9,0 m (tip
a), razen na parcelah, namenjenih gradnji, z oznako A1/7 in A1/8 so
dimenzij 16,0 m × 10,0 m (tip e). |
|
Tlorisni gabariti
načrtovanih stanovanjskih dvojčkov so 17,0 m × 9,0 m (tip c).
|
|
Tlorisni gabarit
stavbe v nizu je 56,0 m × 17,0 m (razgiban tloris – glej grafični del)
oziroma so dimenzije stanovanjske enote 8,0 m × 17,0 m (tip b).
Tlorisni gabarit posamezne stavbe v nizu (razgiban tloris – glej
grafični del) oziroma dimenzije stanovanjske enote so 7,5 m × 17,0 m
(tip b). |
|
Tlorisni gabarit
obstoječega pomožnega zidanega objekta z oznako A1/10 je dimenzij 7,0 m
x 8,0 m in višinskega gabarita P. |
|
Višinski gabarit
prostostoječih stavb in stanovanjskih dvojčkov je (K) + P + M oziroma
max. (K) + P + 1. |
|
Višinski gabarit
stavbe v nizu je (K) + P + 1. |
|
(2) Funkcionalna
celota stavbne strukture B (FCB) |
|
Tlorisni gabariti
načrtovanih prostostoječih stanovanjskih stavb so 12,0 m × 9,0 m (tip
a), razen na parcelah, namenjenih gradnji, z oznako B3/13 in B3/14 so
dimenzij 16,0 m × 10,0 m (tip e). |
|
Tlorisni gabarit
stanovanjskih dvojčkov so maksimalnih tlorisnih dimenzij 13,0 m × 20,0 m
(tip d). |
|
Tlorisni gabarit posamezne stavbe v nizu (razgiban tloris – glej
grafični del) oziroma dimenzije stanovanjske enote so 7,5 m × 17,0 m
(tip b). |
|
Višinski gabarit
stavb v funkcionalni celoti so (K) + P + M oziroma max. (K) + P + 1.
|
|
(3) Funkcionalna
celota stavbne strukture C (FCC) |
|
Tlorisni gabariti
načrtovanih prostostoječih stanovanjskih stavb so 12,0 m × 9,0 m (tip
a). |
|
Tlorisni gabarit
stavb v nizu je 56,0 m × 17,0 m (razgiban tloris) oziroma so dimenzije
stanovanjske enote 8,0 m × 17,0 m (tip b).
Tlorisni gabarit posameznih stavb v nizu (razgiban tloris) oziroma
dimenzije stanovanjske enote so 7,5 m × 17,0 m (tip b). |
|
Višinski gabarit
prostostoječih stavb je (K) + P + M oziroma max. (K) + P + 1.
|
|
Višinski gabarit
stavbe v nizu je (K) + P + 1. |
|
9. člen |
|
(pogoji za
oblikovanje zunanje podobe stavb) |
|
(1) Splošni pogoji za
oblikovanje: |
|
– barva strešne
kritine mora biti v odtenkih sive barve; |
|
– napušči ne smejo
biti izdelani iz masivnih elementov; |
|
– fasade morajo biti
obdelane z zaključnimi ometi v svetlih pastelnih barvah; |
|
– balkonske ograje so
lahko lesene, kovinske ali steklene; |
|
– stavbe so lahko
grajene klasično ali montažno; |
|
– napisi in reklame
ne smejo biti postavljeni na strešinah ali nad slemeni stavb;
|
|
– v primeru
postavitve sončnih zbiralnikov na streho morajo le-ti biti postavljeni
na strešino. |
|
(2) Za prostostoječe
stavbe in stanovanjske dvojčke veljajo še naslednja določila za
oblikovanje: |
|
– maksimalna višina
slemena stavb je 11,0 m nad koto obstoječega terena; |
|
– pri višinskem
gabaritu (K) + P + M je kota pritličja največ 1,2 m nad raščenim
terenom, višina kolenčnega zidu največ 1,2 m; |
|
– pri višinskem
gabaritu (K) + P + 1 je kolenčni zid 0; |
|
– strehe stavb so
simetrične dvokapnice s smerjo slemena v smeri daljše stranice; oziroma
sestavljene dvokapnice v primeru lomljenega tlorisa; |
|
– nakloni strešin so
dovoljeni v razponu 35°–42°, stavbe v isti funkcionalni enoti morajo
imeti enak naklon; |
|
– odpiranje strešin
mansarde je dovoljeno v obliki strešnih oken ali frčad (klasične, pultne
ali trikotne); |
|
– frčade ne smejo
presegati slemena osnovne stavbe. |
|
(3) Za stavbe v nizu
veljajo še naslednja določila za oblikovanje: |
|
– strehe stavb so
enokapnice v naklonu 6°–10° z ali brez napušča; |
|
– stanovanjski niz v
funkcionalni enoti mora biti enotno oblikovan z uporabo sodobnih
arhitekturnih elementov in materialov (višina kolenčnega zidu, obdelava
fasade, ograje in napušča …). |
|
-
tloris je lahko razgiban, vendar enotno za celoten niz; dopustno je
odvzemanje volumnov po nadstropjih. |
|
(4) Za oblikovanje
pomožnih objektov za lastne potrebe
nezahtevnih in enostavnih objektov
veljajo še naslednja določila
za
oblikovanje: |
|
– garaže, ki se
stikajo z osnovnim objektom imajo lahko ravno streho oziroma streho
minimalnega naklona; |
|
– nadstreški nad
vhodi so lahko enokapni minimalnega naklona; |
|
– pri zimskih vrtovih
in nadstreških se dovoljuje uporaba brezbarvnega stekla ali steklu
podobni material; |
|
– samostojne garaže
morajo biti oblikovno podrejene osnovnemu objektu. |
|
10. člen |
|
(lega objektov na
zemljišču) |
|
Lega stavb na
zemljišču je določena s koordinatno točko, ki jo je pri umeščanju
potrebno upoštevati. Načrtovane stavbe morajo biti z enim robom – fasado
postavljene ob gradbeno linijo, ki je določena v grafičnem delu. Stavbe
so od posestnih meja odmaknjene 4,0 m, manjši odmiki so možni v primeru
istega lastništva ali ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča ter ob
upoštevanju požarnovarstvenih zahtev. |
|
Načrtovane stavbe so
od prometnic pri uvozih na parcelo, namenjeni gradnji, načeloma
odmaknjene min. 6,0 m. |
|
Medposestne ograje
so, ob soglasju lastnikov zemljišč, postavljene praviloma na meje
gradbenih parcel oziroma so postavljene do meje zemljiške parcele. Z
višino in lego ograje ob cestah se ne sme posegati v polje preglednosti. |
|
(1) Lega stavb na zemljišču je določena s koordinatno točko, ki jo je
pri umeščanju treba upoštevati; točke so navedene v Prilogi 5 tega
prostorskega akta. Načrtovane stavbe morajo slediti naslednjim
regulacijskim linijam:
– gradbena linija: je črta, na katero mora biti postavljena fasada
objekta in je določena v grafičnem prikazu.
– gradbena meja: je črta, določena v grafičnem prikazu, ki označuje
skrajno mejo, do katere lahko seže objekt (stavba) na parceli, namenjeni
gradnji (nasproti javnim ali sosednjim zemljiškim parcelam). Objekt na
nivoju urejenega terena ne sme segati preko gradbene meje.
– obcestna gradbena linija: je črta, določena v grafičnem prikazu, ki
označuje skrajno mejo, do katere lahko seže objekt (stavba) na parceli
ob regionalni cesti.
(2) Stavbe so od posestnih meja odmaknjene 4,0 m, manjši odmiki so možni
v primeru istega lastništva, ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča,
zaradi upoštevanja regulacijskih linij ter ob upoštevanju
požarnovarstvenih zahtev.
(3) Načrtovane stavbe so od prometnic pri uvozih na parcelo, namenjeno
gradnji, odmaknjene min. 5,0 m.
(4) Medposestne ograje so, s soglasjem lastnikov zemljišč, postavljene
praviloma na meje parcel, namenjenih gradnji, oziroma so postavljene do
meje parcele, namenjene gradnji. Z višino in lego ograje ob cestah se ne
sme posegati v polje preglednosti. Ograje in žive meje, morajo biti od
roba cestnega sveta odmaknjene najmanj 0,5 m. |
|
11. člen |
|
(ureditev okolice) |
|
(1) Za zunanje
ureditve parcel, namenjenih gradnji stanovanjske stavbne strukture,
veljajo naslednja določila: |
|
– v okviru vsake
parcele, namenjene gradnji, je potrebno zagotoviti minimalno 30% zelenih
površin, kar ne velja za stavbe v nizu; |
|
– za posamezno
stanovanjsko enoto je potrebno zagotoviti min. 2 parkirna mesta (v
stavbi ali zunaj) na parceli, namenjeni gradnji; |
|
– peš dostopi,
manipulativne in parkirne površine morajo biti utrjene, v protiprašni
izvedbi in z robniki ločene od zelenic; |
|
– padavinske vode s
streh stavb se ponika v ponikovalnice; |
|
– padavinske vode iz
utrjenih površin se predhodno očiščene vodi v meteorno kanalizacijo;
|
|
– gradbene parcele so
lahko ograjene, medposestne ograje ne smejo presegati višine 1,2 m,
lahko so žične, lesene, kovinske, iz naravnega kamna, kombinirane ali
žive meje (masivne polnostenske ograje niso dovoljene), višine ograj ob
promenticah morajo zagotavljati pregledni trikotnik; |
|
– atrij posameznih
stanovanjskih enot so medsebojno ločeni z ograjami višine 1,20 m (lesena
ograja ali žive meje); |
|
– vstopna in uvozna
vrata na gradbeno parcelo se morajo odpirati proti gradbeni parceli in
ne proti cesti; |
|
– po končani gradnji
je potrebno odstraniti provizorije; |
|
– odvečni gradbeni
material in izkopani material je potrebno odpeljati na ustrezno
deponijo, okolico pa hortikulturno urediti. |
|
(2) Ureditve
funkcionalne celote FCZ (zelene površine) |
|
Na skrajnem južnem
delu, kjer poteka prenosno plinovodno omrežje (Z1), se izvedejo ureditve
grajenega javnega dobra lokalnega pomena – skupne zelene rekreacijske
površine (zelenice, parki, steze s klopcami …). |
|
Ob regionalni cesti
so zelene površine (Z2, Z3, Z4) namenjene protihrupnemu nasipu z
intenzivno drevesno vegetacijo. |
|
Pas zelenih površin
na severnem delu je namenjen zelenim površinam stanovanjske stavbne
strukture, ki se nahajajo izven območja urejanja (Z5/1 – Z5/4). |
|
(1) Za zunanje ureditve parcel, namenjenih gradnji stanovanjske stavbne
strukture, veljajo naslednja določila:
– dopustna je poljubna ureditev parkirnih, manipulativnih in zelenih
površin, odvisno od potreb in razpoložljivega prostora na parceli;
– v okviru vsake parcele, namenjeni gradnji, je treba zagotoviti
minimalno 30 % odprtih bivalnih površin, kar ne velja za stavbe v nizu;
– za posamezno stanovanjsko enoto je treba zagotoviti min. 2 parkirni
mesti (v stavbi ali zunaj) na parceli, namenjeni gradnji;
– peš dostopi, manipulativne in parkirne površine morajo biti utrjeni, v
protiprašni izvedbi in od zelenic ločeni z robniki;
– padavinske vode s streh stavb se ponika v ponikovalnice;
– padavinske vode z utrjenih površin se predhodno očiščene vodi v
meteorno kanalizacijo;
– parcele, namenjene gradnji, so lahko ograjene; medposestne ograje ne
smejo presegati višine 1,2 m, lahko so žične, lesene, kovinske, iz
naravnega kamna, kombinirane ali žive meje (masivne polnostenske ograje
niso dovoljene), višine ograj ob promenticah morajo zagotavljati
pregledni trikotnik;
– atriji posameznih stanovanjskih enot so med seboj ločeni z ograjami
višine 1,20 m (lesena ograja ali žive meje);
– vstopna in uvozna vrata na parcelo, namenjeno gradnji, se morajo
odpirati proti parceli, namenjeni gradnji, in ne proti cesti; prav tako
morajo biti parkirne in manipulativne površine z ustreznimi odmiki
fizično ločene od cestnega sveta, manipulativne površine ob parkiriščih
pa dimenzionirane in urejene tako, da se prepreči vzvratno vključevanje
vozil na javno cesto;
– po končani gradnji je treba odstraniti provizorije;
– odvečni gradbeni material in izkopani material je treba odpeljati na
ustrezno deponijo, okolico pa hortikulturno urediti.
(2) Ureditve funkcionalne celote IZ (FCIZ)
Ob regionalni cesti so površine IZ1, IZ2, IZ3 namenjene protihrupni
barieri ter spremljajočemu prometnem programu.
(3) Robne zelene površine
Pas na severnem delu (Z5/1, Z5/2, Z5/3 in Z5/4) je namenjen površinam
stanovanjske stavbne strukture, ki se nahajajo izven območja urejanja. |
|
12. člen |
|
(gradbene parcele)
(parcele,
namenjene gradnji) |
|
Velikost in oblika
parcel, namenjenih gradnji ter javnih površin in grajenega javnega dobra
je določena z zakoličbenimi točkami parcel in razvidna iz grafičnega
dela načrta parcelacije.
Velikost in oblika parcel, namenjenih gradnji, je določena z
zakoličbenimi točkami parcel in razvidna iz grafičnega dela načrta
parcelacije; točke so navedene v Prilogi 5 tega prostorskega akta. |
|
Parcela se na terenu določi ob upoštevanju kakovosti obstoječih podatkov
in v okviru dopustnih odstopanj, ki jih določajo predpisi s področja
evidentiranja nepremičnin. |
|
V. ZASNOVA
GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE |
|
13. člen |
|
(prometno
priključevanje območja) |
|
Novo naselje Britof
jug se bo preko dveh novih priključkov priključevalo na regionalno cesto
R1-210 odsek 1107 Preddvor–Kranj, v km 6+788 in v km 6+901.
Na mestu
priključevanja ima regionalna cesta že izvedeno razširjeno vozišče, zato
bo potrebna le sprememba talne in vertikalne signalizacije. |
|
T-križišče se izvede
tako, da se iz smeri Kranja doda pas za leve zavijalce, pri križišču
desno/desno pa izvede ločilni otok, ki bo preprečil voznikom iz smeri
Kranja zavijanje levo. Hitrost na regionalni cesti ob načrtovanem novem
naselju bo omejena na 70 km/h. V primeru izgradnje avtocestnega
priključka Kranj – sever se bosta oba priključka ukinila, na lokaciji
križišča desno/desno bo v km 6+901 izvedeno krožno križišče. Za izvedbo
krožnega križišča je na območju urejanja zagotovljen ustrezno velik
rezervat. Vzdolž regionalne ceste se ohranja koridor za predvideni
spremljajoči prometni program (dvosmerno kolesarsko stezo in dvosmerni
hodnik za pešce). |
|
Postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje v območju državne
ceste zunaj naselja je prepovedano. |
|
14. člen |
|
(prometno urejanje
znotraj območja) |
|
Notranje prometno
urejanja območja temelji na krožnem sistemu cest, na treh zbirnih cestah
(A, B in C) in treh prečnih cestah (D, E, F1, F2). Zbirne ceste potekajo
v smeri Z–V. |
|
Glavna zbirna cesta
(A) in južna zbirna cesta (B) se na vzhodu priključuje na državno
(regionalno) cesto, na zahodu se navezuje na obstoječo prometnico
naselja Britof, ki se, do ureditve neustreznega cestnega omrežja v
obstoječem naselju Britof, zapre za motorni promet (cestna zapora).
|
|
Severna zbirna cesta
(C) predstavlja krožno cestno povezavo v območju A, ki se na vzhodu
zaključi s prečno cesto (F2), na zahodu pa slepo konča. |
|
Prečne ceste potekajo
v smeri S–J. |
|
Zahodna prečna cesta
(E) medsebojno povezuje glavno zbirno cesto in južno zbirno cesto in se
na jugu, ob zelenih površinah, zaključi z javnimi parkirišči (4 parkirna
mesta). |
|
Osrednja prečna cesta
(D) medsebojno povezuje severno zbirno cesto, glavno zbirno cesto in
južno zbirno cesto in se na jugu, ob zelenih površinah, zaključi z
javnimi parkirišči (4 parkirna mesta). |
|
Vzhodna prečna
cesta(F1, F2) je v sredini, zaradi že oblikovanih lastniških parcel,
prekinjena, na jugu in severu pa se zaključi z internimi parkirišči (14
in 7 parkirnih mest), ki so namenjeni stavbam v nizu. |
|
Na skrajnem zahodnem
robu območja B je predvidena dostopna pot širine 3,0 m za dovoz do
stavbe na zemljišču parc. št. 430/5, k.o. Britof. |
|
Parkirišča ob zelenih
površinah na jugu so medsebojno povezana s pešpotjo širine 2,0 m.
|
|
Vse notranje
prometnice so dvosmerne. |
|
Prečni profil glavne
zbirne ceste A in južne zbirne ceste B je 12,0 m (vozišče 5,0 m,
obojestranski hodnik za pešce 1,5 m in obojestranska zelenica 2,0 m).
|
|
Prečni profil zbirne
ceste C je 8,0 m (vozišče 5,0 m, obojestranska hodnika za pešce 1,5 m).
oziroma 6,5 m (vozišče 5,0 m, enostranski hodnik za pešce 1,5 m).
|
|
Prečni profili
prečnih cest D, E, F so širine 8,0 m (vozišče 5,0 m, obojestranski
pločnik 1,5 m), razen dela osrednje prečne ceste, ki ima na eni strani
cestni profil razširjen. Razširitev je namenjena zelenici ter javnim
parkirnih prostorom (11 parkirnih mest) ob ekološkem otoku in trafo
postaji. |
|
Za prometno
infrastrukturo veljajo naslednja določila: |
|
– vse ceste morajo
biti izvedene v asfaltni izvedbi; |
|
– vozne površine so
zaključene z dvignjenim robnikom; |
|
– uvozi do gradbenih
parcel so predvideni preko pogreznjenih robnikov; |
|
– vse povozne
površine se odvodnjava v sistem meteorne kanalizacije; |
|
– prometnice morajo
biti opremljene z vertikalno in horizontalno signalizacijo;
|
|
– vsi hodniki za
pešce so asfaltirani ali kako drugače enotno tlakovani; |
|
– vse peš površine
namenjene pešcem morajo biti zaradi varnosti pešcev iz hrapavih
materialov, tehnične lastnosti pločnikov, kot so širina, prečni in
vzdolžni nagib, morajo ustrezati veljavnim normativom; |
|
– invalidom ne sme
biti oviran dostop do peš površin. Pločniki morajo imeti ob prehodu za
pešce na cestah poglobljene robnike; |
|
– pešpoti so
tlakovane ali asfaltirane ali v peščeni izvedbi; |
|
– javna parkirna
mesta morajo imeti tudi parkirna mesta namenjena hendikepiranim osebam. |
|
(1) Notranje prometno urejanja območja temelji na krožnem sistemu cest.
(2) GLAVNA ZBIRNA CESTA (A) IN JUŽNA ZBIRNA
CESTA (B) se na vzhodu priključujeta na državno (regionalno) cesto, na
zahodu se navezuje na obstoječo prometnico naselja Britof, ki se, do
ureditve neustreznega cestnega omrežja v obstoječem naselju Britof,
zapre za motorni promet (cestna zapora). Cesti (A) in (B) se ob
priključitvi na regionalno cesto razširita, sicer imata predviden
karakteristični profil: bankina levo in desno širine vsaka 0,5 m,
obojestranski pločnik vsak širine 1,5 m in vozišče skupne širine 5,5 m.
(3) SEVERNA KROŽNA CESTA (C) predstavlja krožno cestno povezavo v
območju A, ki se odcepi od glavne zbirne ceste (A) in se v naslednjem
križišču ponovno priključi nanjo. Cesta (C) ima predviden
karakteristični profil: bankina levo in desno širine vsaka 0,5 m,
enostranski pločnik širine 1,5 m in vozišče skupne širine 5 m.
(4) ZAHODNA PREČNA CESTA (E) medsebojno povezuje glavno zbirno cesto (A)
in južno zbirno cesto (B). Cesta (E) ima predviden karakteristični
profil: bankina levo in desno vsaka širine 0,5 m, enostranski pločnik
širine 1,5 m in vozišče skupne širine 5 m.
(5) OSREDNJA PREČNA CESTA (D) medsebojno povezuje glavno zbirno cesto
(A) in južno zbirno cesto (B). Na južnem delu pri Transformatorski
postaji se načrtuje ekološki otok in 4 PM. Cesta (D) ima predviden
karakteristični profil: bankina levo in desno vsaka širine 0,5 m,
enostranski pločnik širine 1,5 m in vozišče skupne širine 5 m.
(6) CESTA (F) se odcepi od severne krožne ceste (C) in se zaključi s 7
PM namenjenih območju A4. Cesta (F) ima predviden karakteristični
profil: bankina levo in desno vsaka širine 0,5 m, ter vozišče skupne
širine 4 m.
(7) CESTA (G) se odcepi od severne krožne ceste (C) in se slepo
zaključi. Cesta (G) ima predviden karakteristični profil: bankina levo
in desno vsaka širine 0,5 m ter vozišče skupne širine 4 m.
(8) CESTA (H) se odcepi od glavne zbirne ceste (A) in se slepo zaključi
v območju A1. Cesta (H) ima predviden karakteristični profil: bankina
levo in desno vsaka širine 0,5 m ter vozišče skupne širine 4 m.
(9) CESTA (I) se odcepi od glavne zbirne ceste (A) in se slepo zaključi
v območju B3. Cesta (I) ima predviden karakteristični profil: bankina
levo in desno vsaka širine 0,5 m ter vozišče skupne širine 4 m.
(10) CESTA (J) se odcepi od južne zbirne ceste (B) in se slepo zaključi
v območju B3. Cesta (J) ima predviden karakteristični profil: bankina
levo in desno vsaka širine 0,5 m ter vozišče skupne širine 4 m.
(11) CESTA (K) se odcepi od južne zbirne ceste (B) in se zaključi s
13+16 PM, namenjenih območju C4 in C5. Cesta (K) ima predviden
karakteristični profil: bankina levo in desno vsaka širine 0,5 m ter
vozišče skupne širine 4 m.
(12) CESTA (L) se odcepi od južne zbirne ceste (B) in se slepo zaključi
v območju C3 in C2. Cesta (L) ima predviden karakteristični profil:
bankina levo in desno vsaka širine 0,5 m ter vozišče skupne širine 4 m.
(13) CESTA (M) se odcepi od južne zbirne ceste (B) in se slepo zaključi
v območju C2 in C1. Cesta (M) ima predviden karakteristični profil:
bankina levo in desno vsaka širine 0,5 m ter vozišče skupne širine 4 m.
(14) Od ceste F preko parcele 7, odseka A4, funkcionalne celote
stanovanjske stavbne strukture A (FCA) je dopustno neposredno dostopati
do parcele št. 438/5 k.o. Britof. Pri tem se ne smejo poslabšati pogoji
rabe parcele namenjene gradnji 7, odseka A4. Za namen uporabe dostopne
poti lastniki ustrezno medsebojno uredijo lastninsko oziroma drugo
pravico rabe tega dela zemljišča.
(15) Vse notranje prometnice so dvosmerne.
(16) Za prometno infrastrukturo veljajo naslednja določila:
– vse ceste morajo biti izvedene v asfaltni izvedbi;
– vozne površine so zaključene z dvignjenim robnikom;
– uvozi do parcel, namenjene gradnji, so predvideni preko pogreznjenih
robnikov;
– lokacija uvoza je odvisna od potreb in razpoložljivega prostora na
parceli;
– vse povozne površine se odvodnjava v sistem meteorne kanalizacije;
– prometnice morajo biti opremljene z vertikalno in horizontalno
signalizacijo;
– vsi hodniki za pešce so asfaltirani ali kako drugače enotno tlakovani;
– vse površine, ki so namenjene pešcem, morajo biti zaradi varnosti
pešcev iz hrapavih materialov, tehnične lastnosti pločnikov, kot so
širina, prečni in vzdolžni nagib, morajo ustrezati veljavnim normativom;
– invalidom ne sme biti oviran dostop do peš površin. Pločniki morajo
imeti ob prehodu za pešce na cestah poglobljene robnike;
– pešpoti so tlakovane ali asfaltirane ali v peščeni izvedbi;
– javna parkirna mesta morajo imeti tudi parkirna mesta namenjena
hendikepiranim osebam.
(17) Na skrajnem zahodnem robu območja B je predvidena dostopna pot
širine 3,0 m za dovoz do stavbe na zemljišču parc. št. 430/5, k.o.
Britof. |
|
15. člen |
|
(splošna merila in
pogoji komunalnega urejanja) |
|
Komunalne ureditve se
morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja, ustreza
obrambno-zaščitnim zahtevam in v skladu s predpisi, ki urejajo to
področje. Pri izvedbi komunalnih ureditev je potrebno upoštevati zasnove
upravljavcev posameznih infrastruktur. |
|
Vse sekundarno
razvodno omrežje mora biti izvedeno v kabelski podzemni izvedbi in
speljano vzporedno s potekom prometnic. Pod asfaltiranimi površinami je
vse električne in telekomunikacijske vode obvezno položiti v kabelsko
kanalizacijo. |
|
Načrtovana komunalna
oprema obsega: javni vodovod za sanitarno in požarno vodo, komunalno in
meteorno kanalizacijo, elektro omrežje, javno razsvetljavo, plinovodno
omrežje, telekomunikacijsko omrežje in omrežje zvez ter prometno
omrežje. |
|
Vse stavbe morajo
imeti dostop do javne ceste, priključene morajo biti na električno
omrežje, javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje ter plinovodno
omrežje, razen v primeru vzpostavitve enega od alternativnih sistemov za
oskrbo z energijo. |
|
Funkcionalna enota
A2/7 se infrastrukturno napaja iz obstoječega naselja Britof. |
|
16. člen |
|
(odvajanje in
čiščenje odpadnih in padavinskih voda) |
|
Načrtovan je ločen
sistem odvajanja komunalne odpadne in padavinske (meteorne) vode.
|
|
Za komunalne odpadne
vode bo potrebno zgraditi sekundarno kanalizacijo, ki bo potekala po
javnih površinah (pod prometnicami). Sekundarno kanalizacijo bo
priključena na obstoječo javno kanalizacijo odpadnih komunalnih vod, ki
poteka po zahodnem robu obravnavanega območja s končno dispozicijo v
centralni čistilni napravi. |
|
Meteorne vode s streh
stavb se morajo speljati preko peskolovcev v ponikovalnice, iz utrjenih
površin pa preko lovilcev olj v ponikovalnice. Ponikovalnice morajo biti
pravilno dimenzionirane in locirane na parcelah, namenjenih gradnji.
|
|
Meteorne vode z
javnih cest se preko cestnih požiralnikov opremljenih s peskolovi,
lovilci olj in bencina vodi v meteorne kanale, ki potekajo v javnih
površinah (pod prometnicami). Meteorne vode se na južnem delu, v območju
funkcionalne celote FCZ
varovalnega pasu plinovoda, ponika s ponikovalnicami. |
|
17. člen |
|
(oskrba s pitno vodo
in hidrantno omrežje) |
|
Tranzitni cevovod, ki
poteka preko območja obravnave, je potrebno prestaviti iz območja v
zahodni pločnik regionalne ceste Kranj–Britof.
Tranzitni cevovod, ki poteka preko območja obravnave, je treba
prestaviti z območja na zahodno stran regionalne ceste Kranj–Britof.
Tranzitni vod, ki poteka skozi predvideno naselje, pa se ukine. |
|
Tanzitni vod je
potrebno prevezati na nov vodni vir, ki se nahaja severovzhodno od
obravnavanega območja (vrtina Britof). Tranzitni vod, ki poteka skozi
predvideno naselje pa se ukine. |
|
Za oskrbo novogradenj
s sanitarno pitno vodo bo zgrajeno novo sekundarno vodovodno omrežje, ki
se bo zankasto navezovalo na transportni vodovod. Na vodovodnem omrežju
bo potrebno zgraditi hidrantno omrežje z nadzemnimi hidranti, ki morajo
zagotoviti zadostno požarno vodo. Sekundarni cevovodi iz nodularne
litine bodo potekali pod pločniki ali v cestnem svetu. Vozlišča vodovoda
bodo izvedena v ustreznih betonskih jaških. Iz predvidenega sekundarnega
vodovodnega omrežja se izvede hišne vodovodne priključke do vodomerov za
posamezne stavbe, ki bodo določeni v fazi projektiranja. |
|
Dvostanovanjski objekti morajo imeti načrtovano ločeno oziroma
samostojno priključitev posamezne enote na javno vodovodno omrežje. |
|
Za zalivanje vrtov in
izpiranje WC kotličkov je dopustna gradnja skupinskih ali individualnih
zbiralnikov meteornih voda. |
|
Na mestih, kjer obstoječe omrežje posega ali pa se približa območju OLN,
se v varovalnem pasu vodovoda ne dovoli graditi vseh vrst objektov glede
na zahtevnost gradnje, ograj, škarp, saditi sadnega ali okrasnega
drevja. Naprava mora biti dostopna upravljavcu vodovoda za vzdrževanje
in upravljanje. |
|
18. člen |
|
(plinovodno omrežje
in energetska oskrba stavb) |
|
Na južnem delu
obravnavanega območja (v FCZ) poteka prenosno omrežje zemeljskega plina
– plinovod R29 (s premerom 200 mm in tlakom 50 bar). Načrtovane nove
stavbe so, v skladu s pravilnikom o varnostnih odmikih plinovoda,
odmaknjene od osi prenosnega omrežja zemeljskega plina.
Na južnem delu obravnavanega območja (S1 k parceli C1/1, S2 k parceli
C2/1, S3 k parceli C2/4, S4 k parceli C3/1 in S5 parcele C6) poteka
prenosno omrežje zemeljskega plina z oznako R29, RP Britof – MRP
Jesenice (s premerom 200 mm in tlakom 50 bar). Načrtovane nove stavbe so
ustrezno odmaknjene od osi prenosnega omrežja zemeljskega plina. |
|
Ogrevanje in priprava
tople sanitarne vode v stavbah je možna z nadgradnjo sekundarnega
plinovodnega omrežja (v cestnem telesu novih prometnic) s priključitvijo
na obstoječe plinovodno omrežje, ki poteka po zahodnem robu
obravnavanega območja, pod pogoji, ki jih določi pooblaščeni upravljavec
omrežja. |
|
Ogrevanje stavb je
dopustno tudi na sončno energijo ali druge lokalno razpoložljive
alternativne obnovljive vire energije (fotovoltaika, sistemi s
toplotnimi črpalkami voda/voda zemlja/voda, zrak/voda, sistemskimi kotli
na lesno biomaso …). |
|
19. člen |
|
(oskrba z električno
energijo) |
|
Novo stanovanjsko
naselje se bo napajalo iz nove transformatorske postaje, locirane v
težišče obremenitve. Transformatorska postaja bo montažno betonska
tipske izvedbe velikosti do 630kVA. Postaja se bo napajala z novim 20 kV
kablovodom, ki se ga vzanka v 20 kV električno mrežo v TP Britof
srednja.
Novo stanovanjsko naselje se bo napajalo iz nove transformatorske
postaje, locirane v središče območja. Transformatorska postaja bo
montažno betonska tipske izvedbe nazivne moči od 630kVA do 1000kVA. Nova
TP na obravnavanem območju se bo vključila v predviden 20kV kablovod med
RTP 110/20 kV Primskovo in TP 0956 Šenk Arvaj. |
|
Za priključitev
novopredvidenih objektov na električno omrežje se zgradi ustrezno
nizkonapetostno kabelsko omrežje, ki se izvede z zveznim načinom. Izvede
se razdelilne omarice, ki se jih postavi na stalno dostopna mesta. Iz
teh omaric se priključi posamezne odjemalce, katerih priključno merilne
omarice prostostoječe izvedbe se ravno tako locirajo na stalno dostopnih
mestih (maja zasebne parcele z javno površino). V te omarice se namesti
priključno merilni del za posamezni objekt. |
|
20. člen |
|
(javna razsvetljava) |
|
Območje bo opremljeno
z omrežjem javne razsvetljave. Javna razsvetljava bo izvedena ob vseh
cestah na isti strani kot NN energetski dovodi. Drogovi javne
razsvetljave morajo biti postavljeni neposredno na notranjem robu
pločnika tako, da ne bodo predstavljali ovire. |
|
Izgradnja javne
razsvetljave naj se izvede enotno za celotno območje cone z enotno
visokimi kandelabri tipske oblike (do višine 5 m). Prižigališče javne
razsvetljave se izvede ob transformatorski postaji. |
|
Posebno pozornost je
potrebno nameniti oblikovanju oziroma izboru tipa svetilke, ki mora
upoštevati obstoječe oblikovno kvalitetne rešitve značilne za okolje. Če
kvalitetne rešitve za območje še ne obstajajo, je potrebno v prostor
umestiti takšne svetilke, ki bodo skladne z okoljem in bodo zanj
predstavljale kvalitetno rešitev. |
|
Javna razsvetljava v
križiščih z regionalno cesto se izvede s kandelabri širine 9 m, s
sodobnimi svetilkami z ravnim steklom. |
|
21. člen |
|
(telekomunikacijsko
omrežje in omrežje zvez) |
|
Določa se zemeljski
razvod telekomunikacijskega omrežja do vseh uporabnikov v območju
urejanja, iz obstoječega TK omrežja, ki se nahaja na zahodnem robu
obravnavanega območja. Za priključitev novih objektov na
telekomunikacijsko omrežje v območju urejanja bo zgrajena nova kabelska
kanalizacija iz PVC O 110 na isti strani ceste kot energetska kabelska
kanalizacija. V kanalizaciji bo razvod telefonskih kablov in istočasno
razvod kablov kabelske televizije. |
|
Pri prečkanju
prometne infrastrukture je potrebno predvideti cevne propuste (zaščitne
cevi). |
|
Za vključitev
objektov na TK omrežje je predhodno potrebno pridobiti soglasje
upravljavca. |
|
22. člen |
|
(ravnanje z odpadki
in njihovo odlaganje) |
|
Komunalne odpadke se
odvaža na komunalno deponijo. |
|
Javna higiena se
zagotavlja z zabojniki za odpadke, ki so postavljeni znotraj posameznih
gradbenih parcel
namenjenih gradnji
in so v času odvažanja odpadkov dostopni vozilu
pooblaščene organizacije, v oddaljenosti 1,0 m od javne ceste. Na
območju transporta zabojnikov so cestni robniki pogreznjeni.
|
|
Za območje se določa
postavitev enega ekološkega otoka za ločeno zbiranje odpadkov
(plastenke, pločevinke, papir, steklo) na sredini območja ob
transformatorski postaji. |
|
Zbiranje posebnih in
nevarnih odpadkov iz gospodinjstev in eventualnih storitvenih dejavnosti
mora biti ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in se jih oddaja
pooblaščenemu zbiralcu tovrstnih odpadkov. |
|
VI. REŠITVE IN UKREPI
ZA VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER
TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN |
|
23. člen |
|
(varstvo okolja) |
|
Parkirišča in
manipulativne površine ter cestne površine je potrebno izvesti vodotesno
tako, da ni možen iztok v podtalje. Kanalizacija in priključki na
kanalizacijski kolektor, lovilci olj in maščob morajo biti izvedeni
vodotesno. |
|
V času gradnje mora
biti gradbišče omejeno na zemljišče, na katerem ima investitor pravico
razpolaganja. Pri ravnanju v času gradnje je treba upoštevati določila
31. člena tega odloka, ter predpise iz področja varovanja okolja.
|
|
Z rodovitno plastjo
tal, ki se odstrani z matične podlage, je treba med gradnjo in po
izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje. Prst se mora odstraniti in
deponirati tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Preprečiti je
treba mešanje mrtvice in živice. |
|
Med gradnjo mora
izvajalec organizirati ukrepe za primer razlitja nevarnih tekočin. V
primeru razlitja nevarnih tekočin mora izvajalec onesnaženi material
izkopati in ga oddati v predelavo kot nevaren odpadek, razen če se
izvede analize, s katero bi organizacija, pooblaščena s strani
ministrstva pristojnega za okolje ugotovila, da ne gre za nevaren
odpadek. |
|
24. člen |
|
(varovanje naravnih
vrednot) |
|
Na območju, ki ga
obravnava lokacijski načrt, ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali
območij pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
|
Ohranjati pa je
potrebno gozdni rob južno od območja obravnave. |
|
25. člen |
|
(varovanje kulturne
dediščine) |
|
Na območju, ki ga
obravnava lokacijski načrt, ni evidentiranih enot kulturne dediščine,
zato ukrepi za varovanje kulturne dediščine niso potrebni. |
|
26. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
Obravnavano območje
bo po izgradnji stanovanjskih stavb sodilo v območje III. stopnjo
varstva pred hrupom. |
|
V primeru čezmerne
obremenitve okolja zaradi hrupa, če je ta posledica uporabe cest, morajo
investitorji načrtovati ustrezne ukrepe varstva pred hrupom.
|
|
Investitor lahko med
gradnjo v dnevnem času preseže dovoljene ravni hrupa na sosednjih
območjih, vendar ne več, kot so predpisane za IV. stopnjo varstva pred
hrupom. |
|
Izvedba protihrupne bariere je obveznost investitorja, ki zagotavlja
komunalno opremo območja. |
|
Letala, ki pristajajo ali vzletajo na Letališču Jožeta Pučnika
Ljubljana, so vir hrupa, zato na tem območju ni dovoljeno umeščanje
dejavnosti, ki bi jih lahko hrup letal ogrožal oziroma morajo biti
izvedeni vsi potrebni ukrepi, da ravni hrupa ne presegajo zakonsko
predpisanih mejnih vrednosti. |
|
27. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
Med gradnjo je
izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:
|
|
– predpise v zvezi z
emisijami gradbene mehanizacije in transportnih sredstev; |
|
– preprečevanje
prašenja odkritih delov gradbišča; |
|
– vlaženje sipkih
materialov in nezaščitenih površin ter preprečevanje raznosa materiala z
gradbišča. |
|
VII. REŠITVE IN
UKREPI ZA OBRAMBO IN VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
|
28. člen |
|
(varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom) |
|
Za zaščito v primeru
nevarnosti elementarnih in drugih nesreč so zagotovljene ustrezne
evakuacijske poti in površine za ljudi in materialne dobrine,
intervencijske poti in površine. Zagotovljeni morajo biti zadostni
odmiki med objekti za preprečitev prenosa požara oziroma zagotovljeni
ustrezni drugi ukrepi (požarna ločitev, uporaba ustreznih materialov …).
|
|
Glede na stopnjo
potresne ogroženosti morajo biti objekti ustrezno protipotresno
načrtovani in grajeni. |
|
Na vodovodnem omrežju
bo, zaradi zagotovitve zadostne količine požarne vode, zgrajeno
hidrantno omrežje z nadzemnimi hidranti. |
|
VIII. ETAPNOST
IZVEDBE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE LOKACIJSKEGA NAČRTA |
|
29. člen |
|
(etapnost izvedbe) |
|
Območje se bo urejalo
etapno, pri čemer je etapnost izvajanja posegov odvisna tako od
prostorskih danosti območja, kot tudi od izkazanega interesa lastnikov
zemljišč oziroma investitorjev ter hkrati logiko racionalnega
infrastrukturnega opremljanja območja. |
|
Prva etapa obsega
dograditev primarnega infrastrukturnega omrežja na katerega je potrebno
priključiti novo naselje, sledi gradnja potrebnega notranjega
sekundarnega infrastrukturnega omrežja. |
|
V drugo etapo sodijo
gradnje stavb, ki se ne morejo izvajati brez pripadajočega
infrastrukturnega omrežja. Druga etapa se lahko izvaja v več fazah, ki
so medsebojno neodvisne. Vsaka parcela, namenjena gradnji, lahko
predstavlja svojo etapo, kar ne velja za stanovanjske nize. Celoten
stanovanjski niz se sme graditi kot ena etapa. |
|
Tretja etapa obsega
izvedbo protihrupne bariere in ureditev zelenih površin. Pred izdajo
uporabnega dovoljenja stavbam v prvem nizu, ob državni cesti, je
potrebno izvesti tudi pripadajoči del protihrupne zaščite (zeleno
bariero). |
|
V zadnji (četrti
etapi) je načrtovana možna izgradnja kolesarske poti in hodnika za pešce
ob regionalni cesti v kolikor se to izkaže za potrebno. |
|
Namembnost zemljišč
do vzpostavitve novih parcel, namenjenih gradnji (komasacija), ostaja
enaka dosedanji. Možne so le tiste gradnje in prostorske ureditve, ki ne
potrebujejo gradbenega dovoljenja. |
|
Območje se bo urejalo etapno, pri čemer je etapnost izvajanja posegov
odvisna tako od prostorskih danosti območja kot tudi od izkazanega
interesa lastnikov zemljišč oziroma investitorjev ter hkrati logike
racionalnega infrastrukturnega opremljanja območja.
Prva etapa obsega gradnjo infrastrukturnega omrežja in se deli na
naslednje faze:
– I. faza: ureditev cestnih priključkov z državno cesto, dograditev
primarnega infrastrukturnega omrežja, na katerega se priključuje
načrtovano naselje,
– II. faza: gradnja cest (A), (B) in (D) z vso predvideno komunalno
infrastrukturo in
– III. faza: gradnja notranjega cestnega omrežja in sekundarne komunalne
infrastrukture.
Tretjo fazo prve etape je dopustno izvesti sočasno z drugo etapo,
oziroma posameznimi fazami druge etape.
V drugo etapo sodijo gradnje stavb. Druga etapa se lahko izvaja v več
fazah, ki so medsebojno neodvisne. Vsaka parcela, namenjena gradnji,
lahko predstavlja svojo fazo druge etape, kar ne velja za stanovanjske
nize. Celoten stanovanjski niz se sme graditi le kot ena etapa.
Faznost ene gradnje druge etape je mogoča pod pogojem, da se le ta
navezuje na obstoječe omrežje povezav in predstavlja smiselno zaključeno
celoto. Vsaki gradnji je treba predhodno zagotoviti ustrezno komunalno
in prometno ureditev znotraj območja OLN.
Tretja etapa obsega izvedbo protihrupne bariere in ureditev obcestnih
površin. Pred izdajo uporabnega dovoljenja stavbam v prvem nizu, ob
državni cesti, je treba izvesti tudi pripadajoči del protihrupne
bariere.
V zadnji (četrti etapi) je načrtovana možna izgradnja kolesarske poti in
hodnika za pešce ob regionalni cesti v kolikor se to izkaže za potrebno.
Namembnost zemljišč do vzpostavitve novih parcel, namenjenih gradnji
(komasacija), ostaja enaka dosedanji. |
|
30. člen |
|
(obveznosti ob
pripravi projektne dokumentacije) |
|
Pri pripravi
projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, za izvedbo
komunalne infrastrukture izven ureditvenega območja lokacijskega načrta,
mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca
obravnavane infrastrukture. |
|
Za vse gradnje, razen
enostanovanjskih stavb, je k projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojnega
organa za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
|
31. člen |
|
(obveznosti v času
gradnje) |
|
V času gradnje imajo
investitorji in izvajalci naslednje obveznosti: |
|
– pred začetkom del
morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske
in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in
zaščititi obstoječe infrastrukturne vode; |
|
– zagotoviti
zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba
bližnjih objektov in zemljišč; |
|
– pred začetkom
gradnje novega naselja Britof se na obstoječi cesti, na kateri se
priključujeta novi zbirni cesti A in B, izvede (začasna) cestna zapora;
|
|
– promet v času
gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na
obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne
bo poslabšala; |
|
– sprotno kultivirati
območje velikih posegov (nasipi, vkopi); |
|
– v skladu z
veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne
negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje; |
|
– zagotoviti nemoteno
komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav;
|
|
– v času gradnje
zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega
onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi
škodljivih snovi; |
|
– v primeru nesreče
zagotoviti takojšnje ukrepanja usposobljene službe; |
|
– zagotoviti sanacijo
zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico
objektov; |
|
– sanirati oziroma
povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v
času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane. |
|
Vsi navedeni ukrepi
se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih
nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob
upoštevanju veljavne zakonodaje. |
|
32. člen |
|
(razmejitev
financiranja prostorske ureditve) |
|
Razmejitvene
investicije pri izgradnji prometne, komunalne in druge infrastrukture
območja se določi skladno s predpisi in opredeli v programu opremljanja. |
|
33. člen |
|
(obveznosti po
izgradnji stavb, objektov in naprav) |
|
Po izgradnji stavb
imajo lastniki naslednje obveznosti: |
|
– pod obstoječimi
vodi komunalne in energetske infrastrukture je potrebno zagotoviti 1,0 m
širok koridor z omejeno lastninsko pravico zaradi obnove objektov in
omrežij komunalne in energetske infrastrukture; |
|
– skrbeti za
urejenost okolice stavb (hortikulturna ureditev). |
|
Obveznosti
upravljavcev skupnih površin: |
|
– redno vzdrževati
zeleno protihrupno bariero; |
|
– redno vzdrževati
površine grajenega javnega dobra. |
|
Prometne površine lokalnega pomena, ki so določene s tem OLN, po
pridobitvi uporabnega dovoljenja in kategorizaciji občinskega upravnega
organa lahko pridobijo status grajenega javnega dobra lokalnega pomena. |
|
34. člen |
|
(dovoljena
odstopanja) |
|
(1) Oblikovanje
posameznih stavb lahko odstopa od predpisanih oblikovalskih izhodišč,
kadar ima različnost oblike za cilj vzpostaviti razpoznavnost oziroma
berljivost območja, tako, da omogoča tudi gradnjo, ki sledi sodobnejšim
trendom oblikovanja. Različnost oblikovanja ne sme ustvariti
disharmonije z ostalimi stavbami in okoljem. V primeru takšnega
oblikovanja stavbe je to obvezno za vse stavbe v funkcionalni enoti,
zato je potrebno za takšno rešitev pridobiti soglasje vseh lastnikov v
funkcionalni enoti. |
|
(2) Na mestu
predvidene gradnje stanovanjskih dvojčkov je dovoljena tudi gradnja
prostostoječe stanovanjske stavbe, ob upoštevanju določenih vertikalnih
in horizontalnih gabaritov ter pod pogojem združitve gradbene parcele,
ki pripada dvojčku. |
|
(3) Dovoljena so
odstopanja tlorisnih gabaritov prostostoječih stanovanjskih stavb do + /
- 1,0 m, kar ne velja za stanovanjske dvojčke v območju B3, ki imajo
določene maksimalne tlorisne gabarite, pri čemer morajo biti razdalje
med stavbami takšne, da zagotavljajo 45° kot osončenja za bivanje in
delo občutljivih prostorov, zagotovljen požarni odmik med stavbami in
upoštevane gradbene linije. |
|
(4) Dovoljena so
odstopanja lokacij infrastrukturnih vodov zunaj območja lokacijskega
načrta in ob priključkih na omrežje oskrbovalnih sistemov do + / - 5,00
m. Dovoljena odstopanja lokacij infrastrukturnih vodov na območju
lokacijskega načrta, razen ob priključkih na omrežje oskrbovalnih
sistemov, so lahko tudi večja, vendar ne smejo vplivati na zasnovo delov
objekta, prometnih površin in zunanjo ureditev. |
|
(1) Oblikovanje posameznih stavb lahko odstopa od predpisanih
oblikovalskih izhodišč, kadar ima različnost oblike za cilj vzpostaviti
razpoznavnost oziroma berljivost območja, tako da omogoča tudi gradnjo,
ki sledi sodobnejšim trendom oblikovanja. Različnost oblikovanja ne sme
ustvariti disharmonije z ostalimi stavbami in okoljem. V primeru
takšnega oblikovanja stavbe je to obvezno za vse stavbe v funkcionalni
enoti, zato je treba za takšno rešitev pridobiti soglasje vseh lastnikov
v funkcionalni enoti.
(2) Na mestu predvidene gradnje stanovanjskih dvojčkov je dovoljena tudi
gradnja prostostoječe stanovanjske stavbe ob upoštevanju določenih
vertikalnih in horizontalnih gabaritov ter pod pogojem združitve parcel
namenjenih gradnji, ki pripada dvojčku.
(3) Ob upoštevanju določil iz tega odloka so dovoljena odstopanja
tlorisnih gabaritov prostostoječih stanovanjskih stavb do +/– 15 %, pri
čemer mora biti zagotovljen požarni odmik med stavbami in upoštevane
regulacijske linije.
(4) Dovoljena so odstopanja lokacij infrastrukturnih vodov zunaj območja
OLN in ob priključkih na omrežje oskrbovalnih sistemov. Dovoljena
odstopanja ne smejo vplivati na zasnovo delov objekta, prometnih površin
in zunanjo ureditev.
(5) Druga odstopanja:
– Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi križanja
komunalnih vodov z lokalno cesto, ki niso določena s tem odlokom. K
vsaki rešitvi križanja komunalnih vodov z lokalno cesto morajo
investitorji oziroma upravljavci takega voda predhodno pridobiti
soglasje investitorjev oziroma upravljavca lokalne ceste. Prav tako se
za dopustna odstopanja po tem odloku lahko šteje tudi izbor drugih
materialov in tehničnih rešitev infrastrukturnih vodov, če s tem soglaša
pristojni upravljavec.
– Z odstopanji se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere,
odstopanja prav tako ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z
njimi pa morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja
zadevajo. |
|
IX. SEZNAM PRILOG K
LOKACIJSKEMU NAČRTU |
|
35. člen |
|
Lokacijski načrt ima
naslednje priloge: |
|
1. povzetek za
javnost; |
|
2. izvleček iz
strateškega akta; |
|
3. obrazložitev in
utemeljitev akta; |
|
4. strokovne podlage;
|
|
4.1. elaborat
geodetskega posnetka (Domplan, št. proj. K-2004-148, december 2004),
|
|
4.2. prometna študija
križišča (CE DESIGN d.o.o., št. proj. P-119/05, marec 2005)
in prometna študija križišča Britof – jug (CE DESIGN d.o.o., št. proj.
P-206/10 izdelana 16. 7. 2010, dop. avgust 2010, dop. maj 2016), |
|
4.3. idejna rešitev
priključka »Kranj – sever« na AC (CE DESIGN d.o.o., št. proj. P-118/05,
marec 2005 in P-206/10, julij 2010), |
|
4.4. idejna zasnova
prometne ureditve naselja (HR SISTEMI d.o.o., št. proj. 10/05, sept.
2005), |
|
4.5. idejna zasnova
kanalizacijskega omrežja (Komunala projekt d.o.o., št. načrta 169/N-05,
oktober 2005), |
|
4.6. idejna zasnova
vodovodnega omrežja (Komunala projekt d.o.o., št. načrta 64/D-05,
oktober 2005), |
|
4.7. idejna zasnova
električnih instalacij in električne opreme – 04 – NN, SN, JR (TK
Projekt d.o.o., št. načrta IDZ-50111322, oktober 2005), |
|
4.8. Idejna zasnova –
načrta telekomunikacij – 06 (TK Projekt d.o.o., št. načrta IDZ-50111321
julij 2005), |
|
4.9. idejna zasnova
načrta strojnih instalacij – plinovodno omrežje (Biro Jakšič d.o.o., št.
načrta T-05-68, oktober 2005). |
|
X. USMERITVE ZA
DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI LOKACIJSKEGA NAČRTA |
|
36. člen |
|
Po realizaciji s tem
lokacijskim načrtom načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri
določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati ključne
konceptualne usmeritve, ki zagotavljajo načelno kontinuiteto
urbanističnega urejanja prostora, in sicer: |
|
– ohranjati zeleno
bariero ob regionalni cesti kot del protihrupne bariere; |
|
– ohranjati gradbeno
linijo stavb ob regionalni cesti; |
|
– ohranjati grajeno
javno dobro v območju funkcionalne celote FCZ (skupne zelene površine). |
|
Po realizaciji s tem OLN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je
pri določanju nadaljnjih meril in pogojev treba upoštevati ključne
konceptualne usmeritve, ki zagotavljajo načelno kontinuiteto
urbanističnega urejanja prostora, in sicer:
– ohranjati protihrupno bariero ob regionalni cesti;
– ohranjati gradbeno mejo stavb ob regionalni cesti. |
|
XI.
KONČNE DOLOČBE |
|
37. člen |
|
Lokacijski načrt je
na vpogled vsem zainteresiranim na Oddelku za okolje in prostor Mestne
občine Kranj in na Upravni enoti Kranj, Slovenski trg 1, Kranj. |
|
38. člen |
|
Nadzorstvo nad
izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor –
Inšpekcija za prostor. |
|
39. člen |
|
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št.
35005-0003/2004-48/01 |
|
Kranj, dne 8.
septembra 2010 |
|
Župan |
|
Mestne občine Kranj
|
|
Damijan Perne
|
|
zanj |
|
Podžupan |
|
Mestne občine Kranj
|
|
Bojan Homan l.r. |
|
|
|
Odlok o spremembah in dopolnitvah občinskega lokacijskega
načrta območja Br 1 – Britof jug (Uradni
list Republike Slovenije, št. 64/2017) |
|
|
|