|
Na
podlagi 52. in 53.a člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 –
ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 –
ZUPUDPP-A, 109/12 in 76/14 – odl. US), Sklepa ministra, pristojnega za
prostor, o usklajenosti predloga Občinskega prostorskega načrta Občine
Zagorje ob Savi št. 35016-12/2007/85 z dne 5. 7. 2011, 16. člena
Statuta
Občine Zagorje ob Savi
(Uradni list RS, št. 98/09 – uradno prečiščeno
besedilo, 44/12, 19/13) ter 88. in 101. člena
Poslovnika Občinskega
sveta Občine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, št. 37/09 – uradno
prečiščeno besedilo, 44/12) je občinski svet na 4. redni seji dne 2. 3.
2015 sprejel Uradno prečiščeno besedilo Odloka o občinskem prostorskem
načrtu Občine Zagorje ob Savi, ki obsega: |
|
– Odlok
o občinskem prostorskem načrtu Občine Zagorje ob Savi
(Uradni list RS,
št. 65/11) |
|
– Odlok
o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine
Zagorje ob Savi
(Uradni list RS, št. 16/15). |
|
|
|
O D L O
K
o občinskem prostorskem načrtu Občine Zagorje ob Savi (uradno prečiščeno
besedilo) |
|
I.
UVODNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(predmet
občinskega prostorskega načrta) |
|
(1) S
tem odlokom se sprejme občinski prostorski načrt Občine Zagorje ob Savi
(v nadaljevanju OPN), ki vsebuje strateški in izvedbeni del.
|
|
(2) OPN
Zagorje ob Savi (v nadaljnjem besedilu: OPN) je izdelal Savaprojekt,
družba za razvoj, projektiranje, konzalting, inženiring, d. d., Krško,
pod številko projekta 04244–00, junij 2011. |
|
(3)
Skladno z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št.: 35409-22/2007 z
dne 7. 3. 2007 je bilo v postopku priprave OPN Zagorje ob Savi potrebno
izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje in presoje
sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana območja, zato je bilo
izdelano Okoljsko poročilo za OPN Občine Zagorje ob Savi z dodatkom za
varovana območja (izdelal Aquarius d.o.o. Ljubljana, št. projekta:
1146-08/OP; 27. 2. 2008, dopolnjen februarja in novembra 2008).
|
|
(4)
Strateški del OPN, ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih
aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev določa: |
|
–
izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, |
|
–
usmeritve za razvoj prostorskih ureditev, |
|
–
območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi
prostorsko povezana in |
|
–
območja razpršene poselitve. |
|
(5)
Izvedbeni del OPN določa: |
|
–
območja namenske rabe prostora, |
|
–
prostorske izvedbene pogoje in |
|
–
območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt. |
|
2. člen |
|
(vsebina
in oblika OPN) |
|
(1) OPN
vsebuje tekstualni in grafični del. |
|
(2)
Tekstualni del OPN je sestavljen iz naslednjih poglavij: |
|
I.
UVODNE DOLOČBE |
|
II.
STRATEŠKI DEL |
|
1.
Splošne določbe |
|
2.
Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine |
|
3.
Zasnova prostorskega razvoja občine |
|
4.
Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega
javnega dobra |
|
5.
Zasnova okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje
in območij razpršene poselitve |
|
6.
Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo |
|
7.
Usmeritve za razvoj v krajini |
|
8.
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč |
|
9.
Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev |
|
10.
Koncept prostorskega razvoja urbanih središč |
|
10.1
Urbanistični načrt Zagorje ob Savi |
|
10.2
Urbanistični načrt Kisovec |
|
10.3
Urbanistični načrt Izlake |
|
III.
IZVEDBENI DEL |
|
1.
Temeljne določbe |
|
2.
Skupni prostorski izvedbeni pogoji |
|
2.1
Splošne določbe za načrtovanje posegov na območju podrobnih prostorskih
načrtov (OPPN) |
|
2.2
Skupni pogoji o vrstah posegov v prostor, pogoji glede parcelacije, lege
objektov ter glede velikosti in oblikovanja objektov |
|
2.3
Skupni pogoji za gospodarsko javno infrastrukturo |
|
2.4
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja, naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
|
2.5
Pogoji glede varovanja zdravja |
|
3.
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji |
|
3.1
Naselja in odprti prostor |
|
3.2
Urbanistični načrti Zagorje ob Savi, Kisovec in Izlake |
|
IV.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
(3)
Grafični del strateškega dela OPN vsebuje: |
|
1. Zasnova
prostorskega razvoja M 1:50.000 |
|
2. Zasnova
gospodarske javne infrastrukture |
|
lokalnega
pomena in grajenega javnega |
|
dobra M 1:50.000 |
|
3. Zasnova
okvirnih območij naselij, |
|
razpršene
gradnje ter okvirna območja |
|
razpršene
poselitve M 1:50.000 |
|
4. Usmeritve
za razvoj poselitve in |
|
celovito
prenovo M 1:50.000 |
|
5. Usmeritve
za razvoj v krajini M 1:50.000 |
|
6. Usmeritve
za določitev namenske rabe |
|
zemljišč M 1:50.000 |
|
(4) Grafični
del izvedbenega dela OPN vsebuje: |
|
1. Pregledna
karta občine z razdelitvijo na |
|
liste M 1:50.000 |
|
2. Pregledna
karta občine s prikazom |
|
osnovne
namenske rabe in ključnih |
|
omrežij
gospodarske javne infrastrukture M 1:50.000 |
|
3. Prikaz
območij enot urejanja prostora, |
|
osnovne
oziroma podrobnejše namenske |
|
rabe
prostora in prostorskih izvedbenih |
|
pogojev M 1:5.000 |
|
4. Prikaz
območij enot urejanja prostora in |
|
gospodarske javne infrastrukture M 1:5.000. |
|
II.
STRATEŠKI DEL |
|
1.
Splošne določbe |
|
3. člen |
|
(strateški del) |
|
Strateški del OPN določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega
razvoja občine. Določa usmeritve za razvoj poselitve in celovito
prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, določitev namenske rabe zemljišč
in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne
infrastrukture lokalnega pomena. Določa območja naselij, vključno z
območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana ter območja
razpršene poselitve. |
|
2.
Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine |
|
4. člen |
|
(razvojne potrebe v občini in razvojne potrebe države in regije) |
|
(1)
Razvojne potrebe občine so zaradi reliefnih značilnosti ter nekdanjega
pridobivalnega prostora rjavega premoga (Rudnika Zagorje) prednostno
usmerjene v razvoj treh urbanih jeder: Zagorje ob Savi, Kisovec in
Izlake, ki so pomembnejša lokalna središča in tvorijo urbano omrežje.
Razvojna os, ki poteka skozi vsa tri mesta, predstavlja poselitveni,
prometni ter komunalno energetski koridor. |
|
(2)
Zagorje ob Savi je skupaj s Trbovljami in Hrastnikom somestje in je
opredeljeno kot središče nacionalnega pomena regionalnih območij in se
razvojno usmerja v središče medobčinskega pomena skladno s Strategijo
prostorskega razvoja Slovenije. |
|
(3)
Poleg tega ima občina razvojne potrebe po razvoju manjših lokalnih
središč, in sicer Čemšenik, Mlinše, Šentlambert in Podkum. |
|
(4)
Težnja občine je sprememba in širitev obstoječih počitniških naselij v
stanovanjska. |
|
(5) Prav
tako obstaja potreba po ureditvi in prenovi obstoječih naselij, ki imajo
dokaj dobro ohranjen stavbni fond in značilne urbanistično-arhitektonske
elemente. |
|
(6)
Težnja občine je spodbuditi gospodarski razvoj in zadržati obstoječe
prebivalstvo, oziroma podati pogoje za gospodarski in kulturni razcvet
občine. |
|
(7)
Razvoj omrežja centralnih dejavnosti je, na podlagi jasno opredeljenih
centrov razvoja centralnih dejavnosti, zagotovljen v poselitveni osi
treh urbanih jeder – Zagorje ob Savi, Kisovec in Izlake ter delno tudi v
okviru lokalnih središč. |
|
(8)
Povečanje kakovostnih turističnih namestitvenih in rekreacijskih
zmogljivosti, izboljšanje prometne infrastrukture in dostopnosti,
povezanost celotne ponudbe ter oblikovanje nosilnega, prepoznavnega
turističnega produktnega jedra v občini. |
|
(9)
Dostopnost in propustnost obsavskega prostora, katerega del je občina, v
širšo osrednjeslovensko regijo. |
|
(10) Že
nekaj časa obstaja v državnem planu potreba po izgradnji hitre
železnice, trasa katere poteka skozi prostor občine ob reki Savi. Hitra
železnica potrebuje svoj prostor za izgradnjo, prav tako je potrebno na
nivoju države zagotoviti primerni prometni vozel, ki bi združeval
železniški in cestni promet. |
|
(11) Na
področju kmetijstva so razvojne potrebe občine usmerjene na ohranjanje
najboljših kmetijskih zemljišč in usposobitev novih zemljišč za
kmetijsko dejavnost. Ta omogočajo kvalitetno integrirano pridelavo
zelenjave, spodbujanje ekološkega kmetovanja na hribovitih pobočjih ter
ohranjanje in razvoj avtohtonega ekstenzivnega kmetijstva v višjih
legah. |
|
(12) Na
področju lokalnega infrastrukturnega urejanja je med prioritetnimi
nalogami obnova lokalnih cest, dogradnja vodovodnega omrežja in
izgradnja kanalizacijskega omrežja s pripadajočimi čistilnimi napravami.
|
|
(13)
Razvoj širokopasovnih povezav in infrastrukture za telekomunikacije s
poudarkom na zagotavljanju pogojev za gradnjo brezžičnih
telekomunikacij. |
|
(14) V
preučevanju so hidroelektrarne na srednji Savi s katerimi se vzpostavlja
osnova za potrebe razvoja turizma z ureditvijo kolesarskih poti ter
rekreacijskih površin vzdolž Save. |
|
(15)
Poselitev predvideva sočasno oskrbo s komunalno infrastrukturo z
minimalnimi standardi potrebnimi za bivanje, delo in počitek. Vitalna
razvojna os poteka ob osrednji prometni komunikaciji, ki poteka od
severa proti jugu občine. |
|
(16)
Zagotavljanje obrambe države in varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter varstvo pred požarom. |
|
5. člen |
|
(cilji
skladnega prostorskega razvoja) |
|
(1)
Cilji prostorskega razvoja so ohranitev ter razvijanje nacionalne,
gospodarske, socialne in kulturne samobitnosti in širitev gospodarskega
in ustvarjalnega vpliva občine Zagorje ob Savi v širši prostor
Slovenije. Pri tem se upošteva trajnostni in sonaravni prostorski razvoj
občine, ki vključuje gospodarske, družbene in okoljske parametre.
|
|
(2) Na
podlagi izhodišč in ob upoštevanju osnovnih načel prostorskega razvoja
so določeni temeljni cilji prostorskega razvoja Občine Zagorje ob Savi,
ki se prednostno usmerja v: |
|
– razvoj
Zagorja ob Savi – kot občinskega središča ob srednjem delu Save,
|
|
– razvoj
Kisovca – kot središče s perspektivno poudarjeno obrtno-proizvodno
dejavnostjo, |
|
– razvoj
Izlak – pomembnega turistično zdraviliško-rehabilitacijskega središča, s
ciljem postati ena prvih turističnih centrov socialnega turizma v
Sloveniji, |
|
– poleg
prednostnega razvoja treh pomembnejših lokalnih središčih, se njihov
razvoj dopolnjuje v lokalnih središčih Čemšenik, Mlinše, Šentlambert in
Podkum ter ostalih naseljih, |
|
–
usmeritev razvoja naselij na proste, degradirane in nezadostno
izkoriščene površine znotraj naselij, pri čemer ima prenova prednost
pred novogradnjo, |
|
–
sočasna oskrba s komunalno infrastrukturo z minimalnimi standardi
potrebnimi za bivanje, delo in počitek, |
|
–
dopolnitev družbene in gospodarske javne infrastrukture (turizem idr.),
|
|
–
racionalna širitev poselitve, kjer je to za razvoj občine potrebno,
|
|
–
revitalizacija naselij in s tem izboljšanje kakovosti bivalnih razmer,
|
|
–
izboljšanje socialne slike občine z zagotavljanjem kakovostnega
bivalnega prostora in okolja ter delovnih mest, |
|
–
varovanje kulturne krajine s sočasnim razvojem novih gospodarskih
dejavnosti kot so turizem, bio-ekološka pridelava in/ali predelava v
kmetijstvu, |
|
–
celostno varstvo objektov in območij kulturne dediščine, ogrožene
stavbno-profane (etnološke) dediščine in naselbinske dediščine ter
zaustavljanje upadanja števila enot in območij kulturne dediščine,
|
|
–
upoštevanje zvrsti kulturne dediščine pri zasnovi razmestitve dejavnosti
v prostoru, |
|
–
ohranjanje in vzdržno razvijanje krajinskih območij s prepoznavnimi
značilnostmi, |
|
– skrbi
za rehabilitacijo in revitalizacijo kulturne dediščine, |
|
–
preprečevanje zmanjševanja biotske raznovrstnosti na ravni ekosistemov
(in habitatnih tipov), vrst (in habitatov) ter genomov (in genov),
|
|
–
ohranjanje ugodnega stanja biotske raznovrstnosti na območjih Natura
2000 in zavarovanih območjih, |
|
–
ohranjanje naravnih vrednot in preprečevanje zmanjševanja biotske
raznovrstnosti in ohranitev naravnega ravnovesja na ekološko pomembnih
območjih (EPO), |
|
–
spodbujanje ekološkega načina kmetovanja in kmetovanja brez genetsko
spremenjenih organizmov, |
|
–
ohranjanje ekološko-morfološkega stanja vodotokov, |
|
–
zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo in razmeščanje prostorskih
ureditev in dejavnosti v skladu z veljavnimi odloki o varstvu vodnih
virov, |
|
–
sonaravna sanacija območja pridobivalnega prostora rjavega premoga in
|
|
–
upoštevanje omejitev v prostoru za zagotavljanje varstva pred naravnimi
in drugimi nesrečami. |
|
(3)
Splošni strateški cilji za Občino Zagorje ob Savi so: |
|
–
oblikovanje prostora, ki bo prijazno prebivalcem vseh starostnih,
socialnih in interesnih skupin, |
|
– dvig
kvalitete življenja in bivanja v občini (urbana prenova, izboljšanje
dostopnosti, ureditev zelenih in rekreacijskih površin, ustrezna
razporeditev dejavnosti, širitev centralnih dejavnosti, delovna mesta),
|
|
–
ekonomska učinkovitost in ustvarjanje novih delovnih mest, |
|
–
spodbujanje razvoja turizma, |
|
–
prostorske ureditve in posegi se usmerjajo in načrtujejo tako, da se pri
tem ohranijo in prenavljajo območja in objekti kulturne dediščine,
|
|
–
usmerjanje potencialnih investitorjev v načrtovana območja glede
dejavnosti, |
|
– razvoj
naselij v smislu, da ima prenova prednost pred novogradnjami,
|
|
– dobra
prometna dostopnost (prestrukturiranje prometa, celovita prometna
ureditev) in |
|
– dvig
ekološke zavesti. |
|
6. člen |
|
(cilji
urejanja prostora) |
|
(1)
Temeljni cilj usmerjanja prostorskega razvoja je zagotoviti enakovredne
in čim boljše življenjske pogoje za sedanje in prihodnje rodove
prebivalstva ob upoštevanju smotrne in varčne rabe prostora.
|
|
(2) Med
osnovnimi cilji na področju poselitve je usmerjanje pozidave v obstoječa
naselja, racionalna raba znotraj teh območij in celovitost urejanja
urbanih območij. Nadaljnji razvoj naselij je potrebno načrtovati skladno
z načrtovanim omrežjem naselij v občini in opredeljenimi funkcijami
naselij v omrežju naselij. Poleg razvoja pomembnejših lokalnih središč
je potrebno krepiti vlogo manjših lokalnih središč in pospeševati razvoj
podeželja in ostalih naselij. |
|
(3) Med
nalogami na področju turizma se bo pospeševal razvoj turistične
dejavnosti na podeželju. Prednostna je vključitev obstoječih kmetij v
razvoj turistične ponudbe. Sočasno se bo razvijala dodatna vsebinska
obogatitev s ponudbo športa in rekreacije. |
|
(4) Med
prioritetnimi cilji na področju urejanja prostora je varovanje naravnih
dobrin, naravnih bogastev ter naravne in kulturne dediščine pred posegi,
ki bi ovirali njihov razvoj. |
|
(5) Za
potrebe ohranjanja kulturne raznolikosti in identitete se skozi
prostorski razvoj zagotavlja optimalno delovanje javne infrastrukture na
področju kulture. |
|
(6) S
posegi v prostor je potrebno zagotoviti varovanje okolja in krajinskega
prostora tako, da bodo varovane krajinske oblikovne vrednosti in
vzdrževan krajinski in poselitveni vzorec. Poudarek je na varovanju
kulturne krajine. |
|
(7) Na
področju infrastrukturnega urejanja je med prioritetnimi nalogami
izgradnja in obnova obstoječe komunalne ter okoljske infrastrukture,
sanacija erozijskih in drugih nestabilnih območij ter ureditve na
vodotokih. |
|
(8) Prav
tako je poudarek na združevanju kompatibilnih dejavnosti, kot so
poslovno-obrtno-proizvodne cone. |
|
(9)
Sanacija degradiranih industrijskih in rudarskih območij: izboljševati
je potrebno infrastrukturo in vzpodbujati razvoj, ki bo temeljil na
naravnih virih. Nadaljnji razvoj oddaljenih zaselkov je povezan z
njihovim vključevanjem v omrežje turistične in prometne infrastrukture. |
|
3.
Zasnova prostorskega razvoja občine |
|
7. člen |
|
(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti) |
|
(1)
Skladno z omrežjem naselij in njihovimi funkcijami, ob upoštevanju
varovanja naravnih dobrin, drugih omejitev (geološke razmere, naravne
danosti) in s ciljem urbane celovitosti naselij so opredeljene širitve
območij naselij s poudarkom na razvoju pomembnejših lokalnih središč v
urbani osi Zagorje ob Savi–Kisovec–Izlake in dopolnjevanju v lokalnih
središčih Čemšenik, Mlinše, Šentlambert in Podkum. V teh naseljih se
zagotavlja enakovredni prostorski razvoj na osnovi vitalne razvojne osi,
ki zajema razvoj prednostnih območij. |
|
(2) Med
urbana naselja sodijo Zagorje ob Savi, Kisovec in Izlake, ki jih
opredeljujemo kot mesta. |
|
(3) Iz
vidika oskrbnih in storitvenih dejavnosti so naselja opredeljena kot,
pomembnejša lokalna središča in lokalna središča: |
|
– kot
pomembnejša lokalna središča so opredeljena naselja Zagorje ob Savi,
Kisovec in Izlake, ki imajo dejavnosti zdravstva, izobraževanja in
socialnega varstva, prometne, trgovske, gostinske, finančne,
zavarovalniške in druge poslovne dejavnosti, kulturne in informativne
dejavnosti, možnosti za rekreacijo in šport, za širše območje občine in
sosednjih občin ter |
|
– kot
lokalna središča so opredeljena naselja Čemšenik, Mlinše, Šentlambert in
Podkum, zaradi dejavnosti (urad, vrtec, šola, trgovina, šport, storitve
...), ki jih imajo v funkcij za ožja gravitacijska območja znotraj
občine. |
|
Glede na
poslovno-proizvodne dejavnosti so naselja razvrščena: |
|
–
naselje Zagorje ob Savi je središče z večjimi proizvodnimi obrati in
|
|
–
naselje Kisovec z več obrati in perspektivno poudarjeno
proizvodno-obrtno dejavnostjo ter naselje Izlake z močnejšim proizvodnim
obratom in pomembno turistično-zdraviliško dejavnostjo. |
|
Naselja
zagotavljajo proizvodne površine in delovna mesta za širše območje
občine in sosednjih občin. |
|
(4)
Poselitev se bo prednostno razvijala v obstoječih naseljih, kjer je že
urejena prometna in komunalna infrastruktura, in sicer kot zapolnitve,
zaokrožitve, prenove, sanacije, ipd. Na robovih obstoječih pomembnejših
naselij se bodo oblikovale nove soseske kot širitve naselij, v manjših
naseljih in vaseh pa le manjše zapolnitve vrzeli ter zaokrožitve
obstoječe poselitve. |
|
(5)
Širitev oziroma sprememba počitniških naselij v stanovanjska: Brezje,
Dolgo Brdo, Jesenovo, Kolovrat, Peške Kandrše, Prvine, Podkum,
Tirna–Škrjanci–Brinje in Tirna na Logu. |
|
(6) Meje
območja naselij in območja stavbnih zemljišč se opredelijo znotraj
optimalnih meja, ugotovljenih s strokovnimi podlagami glede na naravne
in ustvarjene pogoje ter zmogljivost prostora. Pri širitvah naselij se
upošteva razvojne potrebe, domačega prebivalstva in organov na ravni
lokalne skupnosti. |
|
(7) Na
področju razvoja družbene infrastrukture se na podlagi jasno
opredeljenih centrov razvoja centralnih dejavnosti zagotavlja prostorske
možnosti za njihov nadaljnji razvoj (institucij uprave, šolstvo,
kulture, zdravstvenega varstva občanov v okviru Zagorja ob Savi, Kisovca
in Izlak in deloma v okviru lokalnih središč). |
|
(8)
Prostorski razvoj turistične dejavnosti je ob upoštevanju naravnih
danosti prostora (vir termalno-zdravilne vode, bogata naravna in
kulturna dediščina, pestrost krajinskega prostora) in ustvarjenih
turistično in športnorekreacijskih centrov, opredeljen v urejanje in
dograditev naslednjih nosilnih območij za rekreacijo in turizem:
|
|
–
turistično zdraviliško-rehabilitacijsko območje Medijske toplice na
Izlakah, |
|
–
socialni turizem s produkti in storitvami bi povečala tržno
konkurenčnost občine kot turistične destinacije tako na domačem kot tudi
evropskem trgu, hkrati pa bi se v osnovni koncept destinacije odlično
navezali vsi ostali potenciali, kot je podeželski turizem, turizem
narave in varovanih območij ter kulturni turizem, |
|
–
območja za rekreacijo v naravnem okolju (npr. planinstvo) ter smučišča
na Vidrgi, Mareli, Prvinah, Kalu in Vrhu in |
|
– večja
športno-rekreacijska območja v urbanih centrih (Zagorju ob Savi, Kisovcu
in Izlakah). |
|
(9)
Gospodarska cona je predvidena v Kisovcu ter manjši del v Zagorju ob
Savi, kjer je predvidena prednostno obstoječa predelovalna in storitvena
dejavnost. Drugih večjih proizvodnih con se v občini ne načrtuje.
Omogoča se ohranitev in razvoj obrtnih in storitvenih dejavnosti v
okviru obstoječih naselij. |
|
(10)
Prednostna območja za razvoj kmetijske dejavnosti, kot posledica
reliefnih posebnosti, v občini niso predvidena. Prevladuje hribovit
relief, kjer je možno razviti le ekstenzivne oblike kmetovanja (razvoj
sonaravnega ekološkega kmetovanja znotraj kmetije). |
|
8. člen |
|
(omrežje
naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij) |
|
(1)
Omrežje naselij v občini sestavljajo pomembnejša lokalna središča,
lokalna središča in ostala naselja. |
|
(2)
Zagorje ob Savi se bo razvijalo kot pomembnejše lokalno središče, in
sicer v funkciji upravnega, kulturnega, izobraževalnega in gospodarskega
središča celotne občine. |
|
(3)
Kisovec se bo razvijal kot pomembnejše lokalno središče, s perspektivno
poudarjeno proizvodno-obrtno dejavnostjo. |
|
(4)
Izlake se bodo razvijale kot pomembnejše lokalno središče s
turistično-zdraviliško dejavnostjo. |
|
(5)
Razvoj se predvideva tudi v štirih manjših lokalnih središčih: Čemšenik,
Mlinše, Šentlambert in Podkum, ki imajo javne funkcije dostopne za
zaledje, ki je oddaljeno od glavnih prometnih koridorjev. |
|
(6) V
naseljih po katerih so poimenovane enote urejanja prostora: Briše, Briše
pri Podkumu, Borovak pri Podkumu, Borje pri Mlinšah, Borje, Brezje,
Breznik, Dobrljevo, Dobrljevo pri Kandršah, Dolgo Brdo pri Mlinšah,
Golče, Gorenja vas, Hmelno, Hrastnik pri Trojanah, Jablana, Jarše,
Jazbine, Javor, Jelenk, Jesenovo, Jesenovska žaga, Kal, Kandrše,
Klenovik, Kolk, Kolovrat, Kostrevnica, Kotredež, Kraj, Krivica, Laze,
Leskovec, Log pri Mlinšah, Mala Peč, Mali Kum, Medija, Medija –
Valvasorjeva, Okrog, Orlek, Orehovica, Padež, Peške Kandrše, Prečna,
Prapreče, Podkum, Pungart, Rove, Ravenska vas, Ravne pri Mlinšah, Razbor
pri Čemšeniku, Razpotje, Rove, Rovišče, Rtiče, Selo pri Zagorju,
Senožeti, Spodnje Čolnišče, Spodnje Izlake, Spodnje Ržiše, Srednji
Osredek, Spodnji Osredek, Strahovlje, Suhi Potok, Šemnik, Šentgotard,
Šklendrovec, Špital, Tirna, Trata, Vidrga, Vine, Višje, Vrh, Vrh pri
Mlinšah, Vodice, Vizgarje, Zabava, Zgornje Čolnišče, Zgornje Izlake,
Zlokarje, Zaloka, Zgornje Ržiše, Zgornji Šklendrovec, Zgornje Zavine,
Zavine, Zgornji Prhovec, Znojile, Zgornji Osredek, Žvarulje, se
ohranjajo in razvijajo obstoječe funkcije, predvsem dejavnost bivanja,
kmetovanja ter športa in rekreacije. |
|
(7)
Poselitev predvideva sočasno oskrbo s komunalno infrastrukturo z
minimalnimi standardi potrebnimi za bivanje, delo in počitek. Vitalna
razvojna os poteka ob osrednji prometni komunikaciji, ki poteka od
severa proti jugu občine. |
|
(8) V
lokalnih središčih ter ostalih naseljih je potrebno zagotavljati možnost
stanovanjske gradnje, razvoj turizma, športa in rekreacije ter razvoj
obstoječih proizvodnih dejavnostih. |
|
(9) V
manjših naseljih ter zaselkih oziroma razpršeni poselitvi je podana
možnost širitve v obliki zaokrožitve obstoječe pozidave. V vseh naseljih
se omogoča tudi razvoj turizma. |
|
9. člen |
|
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji) |
|
(1)
Cestni promet predstavlja najpomembnejši prometni sistem v občini.
Razvoj prometne infrastrukture se neposredno odraža v prostorskem
razvoju bodoče poselitve občine. Opremljenost občine s cestno
infrastrukturo ni zadostna. Močno hribovit teren je ovira pri gradnji
cestne infrastrukture. |
|
(2) Na
severu, ob meji občine, poteka kratek del avto ceste, ki nima
neposrednega vpliva na cestno omrežje. Skozi občino, od zahoda proti
vzhodu, poteka glavna cesta, in sicer v smeri Ljubljana–Litija–Zidani
most. Najpomembnejša je regionalna cesta I. reda (Trojane–Zagorje ob
Savi–Trbovlje z odcepom proti mostu na Savi), ki poteka od severa proti
jugu in povezuje urbano omrežje. Prečno potekajo regionalne ceste II. in
III. reda, ki povezujejo občino in tvorijo skupaj hrbtenico prometnega
omrežja. |
|
(3)
Stalno povečevanje cestnega prometa povzroča zahteve po novi
infrastrukturi oziroma izboljševanju obstoječe. Usmeritve občine so v
dopolnjevanju in tehničnem posodabljanju obstoječe cestne mreže in
zmanjševanju trenda migracij, ki povečuje promet. |
|
(4) Na
območju občine poteka glavna železniška proga državna
meja–Dobova–Ljubljana, predvidena je gradnja hitre proge, katere trasa
bo potekala vzporedno z dolino reke Save. |
|
10. člen |
|
(druga
za občino pomembna območja) |
|
(1) V
odprtem (ruralnem) prostoru občine se ohranja razpršena poselitev, kar
zagotavlja ohranjanje značilne tipologije kulturne krajine. Obstoječa
razpršena poselitev se minimalno širi, s čimer se obstoječim kmetijam in
avtohtonemu prebivalstvu omogoča razvoj in s tem vzdrževanje značilne
tipologije. |
|
(2) V
naseljih in v odprtem prostoru se ohranjajo kvalitetni objekti, ki so
vplivali na razvoj arhitekture v prostoru občine. Z ohranjanjem
kvalitetnih arhitekturnih značilnosti se ohranja pozitiven vpliv na
razvoj vseh objektov v prostoru. |
|
(3)
Ohranja se obstoječi obseg in sestav gozda, prav tako obseg in strukturo
kmetijskih površin. |
|
(4)
Velik del površine občine še vedno pripada pridobivalnemu prostoru
Rudnika Zagorje, ki je v fazi zapiranja. Pridobivalna dela ne potekajo
več, vendar je pridobivalni prostor rudnika v evidencah in prostorskih
dokumentih zaradi ugrezanje tal. |
|
(5) V
naseljih, na območju površin pridobivalnega prostora rudnika, je prenova
opredeljena kot sanacija degradiranega območja, kjer je potencial za
rabo ali dejavnost zmanjšan ali omejen zaradi opuščanja dejavnosti,
onesnaženja ali neustrezne rabe. V procesu prenove se omogoča postopno
gradnjo in dograditev potrebnih infrastrukturnih omrežij. Območja
nekdanje industrije, ki izpolnjujejo prostorske, okoljske,
infrastrukturne in druge pogoje sodobnih proizvodnih in tehnoloških
parkov, se usposobi za podjetniške oziroma proizvodne namene. V skladu s
potrebami celovitega razvoja naselja se lahko te površine nameni za nove
gospodarske aktivnosti ali za vsestranski razvoj drugih raznovrstnih
dejavnosti, kot so kulturne, športne, trgovske, turistične, prostočasne
in druge dejavnosti (primer: Dolenja vas, Ruardi), Kisovec (primer:
obrtna cona, kamnolom Borovnik). |
|
(6)
Površinske vode na območju Občine Zagorje ob Savi so: Sava, Sopota,
Šklendrovec, Mošenik, Medija, Kotredeščica, Orehovica, Kandrščica in
drugi manjši vodotoki. |
|
(7) Na
območju občine sta dva pridobivalna prostora, in sicer pridobivalni
prostor (Borovnik v Kisovcu) za katerega je bila podeljena rudarska
pravica za gospodarsko izkoriščanje tehničnega kamna – dolomita in
pridobivalni prostor (Lipovški vrh/Lipovica v Brišah) za katerega je
bila podeljena rudarska pravica za gospodarsko izkoriščanje apnenca za
industrijske namene. Večji del območja občine obsega tudi površina
podzemnega pridobivalnega prostora bivšega rudnika rjavega premoga
Zagorje, kjer se v skladu z dovoljenjem za opustitev izkoriščanja,
izvaja dokončna sanacija okolja in odpravljajo posledice, ki so nastale
pri izvajanju rudarskih del. Na območju občine so tudi nelegalni kopi
(mineralne surovine) Rovišče, Zasavska gora, Šklendrovec – Vode, Borovak
pri Podkumu, Mali Kum in Osredek, ki so zapuščeni in v samosanaciji.
|
|
(8) V
naselju Zagorje (kompleks IGM) je zbirni center za ločeno zbiranje in
začasno hranjenje različnih vrst odpadkov – ločenih frakcij iz
gospodinjstev. Deponija za gradbene odpadke je urejena v Lipovškem vrhu.
Odlagališče jalovine je na območju Suhega potoka. |
|
11. člen |
|
(urbana
središča za katera se izdela urbanistični načrt) |
|
Za
urbana središča Zagorje ob Savi, Kisovec in Izlake se izdela
urbanistične načrte. |
|
4.
Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega
javnega dobra |
|
12. člen |
|
(prometna infrastruktura) |
|
(1)
Zasnova prometnic |
|
Državne
ceste, ki v skupni dolžini okoli 52 km potekajo po območju Občine
Zagorje ob Savi, so: |
|
–
avtocesta A1 0043 pod odsek Vransko–Trojane, |
|
– glavna
cesta II. reda št. 108 Ljubljana–Litija–Zidani most, |
|
–
regionalna cesta I. reda št. 221
Trojane–Izlake–Trbovlje–Hrastnik–Šmarjeta, |
|
–
regionalna cesta I. reda št. 222 Zagorje–most čez Savo, |
|
–
regionalna cesta II. reda št. 447 Medlog–Ločica–Trzin, |
|
–
regionalna cesta II. reda št. 415 Želodnik–Drtija–Izlake, |
|
–
regionalna cesta II. reda turistična cesta št. 921 Kandrše–Vače–Zgornji
Hotič, |
|
–
regionalna cesta III. reda št. 666 Zagorje–Podkum–Sopota in |
|
–
regionalna cesta III. reda št. 665 Sopota–Radeče. |
|
Predvidena je gradnja ceste Rl na odseku Zagorje–Bevško.
|
|
Na
področju omrežja prometne infrastrukture lokalna skupnost opredeljuje
kot nujnost pripravo prostorskih pogojev in izvedbo obvoznic. Koridor
deloma korigirane trase regionalne ceste I. reda R1–221 bo pomembno
razbremenila Zagorje ob Savi, Kisovec in Izlake. Temu primerno se na
podlagi predhodnega izbora variantnih potekov trase obvoznice v OPN
umešča traso načelnega variantnega predloga (vrisane so v grafičnih
prilogah Strokovnih podlag – UZ). Poteka izven stavbnih zemljišč in
večinoma v tunelu, z ambicijo izteka na bodoči, rekonstruiran cestni
priključek na severu, na avtocesto A1 Ljubljana–Maribor in na jugu,
preko novega mostu preko Save na glavno cesto Ljubljana–Litija–Zidani
most. Strokovna podlaga za načrtovane ceste je Študija nove cestne
povezave med avtocesto Al (Trojane)–Trbovlje, ki obravnava poleg
prometa, ekonomiko, urbanizem in okolje. S tem bi naselja razbremenili
tranzitnega prometa. |
|
Pri
pripravi nadaljnje prostorske in projektne dokumentacije je potrebno
upoštevati širitev avtoceste za en prometni pas, to je vsaj 7,0 m od
roba cestnega sveta obojestransko. |
|
Lokalnih
cest je v občini v skupni dolžini 126 km ter 226 km javnih poti,
vključno z mestnimi ulicami. Na lokalnih cestah LC št. 480010
Zagorje–Čemšenik–Šentgotard–V Zideh, LC 480160
Zagorje–Čolnišče–Šentlambert–Zasavska gora–Vidrga in LC 480290
Razpotje–Kolovrat–Podlipovica, se bodo prioritetno izvajala sanacijska
dela, načrtovane so modernizacije ostalih makadamskih lokalnih cest.
|
|
S
prestavitvijo cest Spodnje Izlake (št. LC 480061) ter
Senožeti–Šentlambert (št. JP 981421) se omogoči razvoj naselij Spodnje
Izlake oziroma Senožeti. |
|
Do
izgradnje načrtovanih cest se bodo izvajale potrebne širitve oziroma
rekonstrukcije obstoječih cest oziroma se ob voziščih uredijo še druge
površine (pločniki, kolesarske poti, drugi posegi za umiritev prometa).
|
|
(2)
Zasnova železnic |
|
Na
območju občine poteka železniška proga državna meja–Dobova–Ljubljana. V
prihodnosti je predvidena rekonstrukcija oziroma posodobitev te proge,
kakor tudi gradnja hitre proge, katere trasa pa poteka po levem bregu
Save. |
|
Ob
razbremenjeni železniški progi se načrtuje razvoj primestnega prometa.
Vsa morebitna nova križanja cest z železniško progo bodo izvedena
izvennivojsko. |
|
(3)
Zasnova zračnega prometa |
|
Preko
območja občine potekajo zračne poti, zato je potrebno upoštevati
omejitve, ki izhajajo iz veljavnih predpisov. |
|
Na
vzpetini, 0,6 km severno od mesta Zagorje ob Savi, se nahaja vzletišče
Zagorje – Zagorje ob Savi. Zagotovi se zaščita območja vzletišča, ki je
potrebna za varno obratovanje. Vzletišče se uporablja za dejavnost
športnega letalstva (ultra lahka letala), reševalnih služb (medicina,
gasilci, policija) za zagotavljanje varnosti ljudi in materialnih dobrin
ter ostalih dejavnosti (balonarji, zmajarji, padala). |
|
(4)
Zasnova javnega prometa |
|
Pri
zagotovitvi pogojev za uspešen prostorski razvoj občine, je med
najpomembnejšimi kvaliteten poudarek na hitrejšem razvoju javnega
potniškega prometa in drugih prevoznih uslug v prostoru občine. Razvija
se sistem postajališč različnih prevoznih sistemov javnega potniškega
prometa. |
|
V
prihodnosti se bo še bolj razvila prometna povezava somestja
(Trbovlje–Hrastnik–Zagorje ob Savi). Poudarek je na veliki frekvenci
linij ali krožnega javnega prometa med navedenim somestjem, ki mora
postati resna alternativa sedanji množični uporabi osebnih vozil.
|
|
(5)
Zasnova kolesarskega omrežja |
|
Predvidena je ureditev kolesarskih poti ob vseh državnih in večini
lokalnih prometnic. Glede na prostorske možnosti ter razpoložljivo
cestno infrastrukturo se za kolesarske steze izkoristi obstoječe, z
motornim prometom neobremenjene ali malo obremenjene prometnice. Nove
kolesarske poti se ureja in izgrajuje tam, kjer ni možnosti izkoriščanja
obstoječe infrastrukture. Za kolesarske poti se izkoristi opuščene trase
prometne in druge infrastrukture (poti, mostove, opuščene trase
železnice …), poljske poti, gozdne ceste, rečne nasipe ali
nekategorizirane ceste. |
|
Ob
načrtovanju razvoja kolesarskih poti se predvidi spremljajoče objekte,
kot npr. kolesarnice, oskrbo, počivališča in parkirišča, informacije.
|
|
(6)
Zasnova omrežja pešpoti |
|
V urbani
osi Zagorje ob Savi, Kisovec in Izlake je potrebno sočasno s prometnimi
ureditvami širiti omrežje peš površin v središčih naselij in med naselji
v krajini, s hkratnim usklajenim razvijanjem kolesarskega omrežja.
|
|
Z vidika
pospeševanja razvoja turizma je načrtovan velik razvojni korak na
področju pohodništva na območju cele občine. |
|
13. člen |
|
(elektronske komunikacije) |
|
(1)
Prioritetno se vzpodbuja povezovanje in združevanje obstoječih
telekomunikacijskih omrežij, optimizacijo njihove uporabe ter
sistematično uvajanje novih tehnik in tehnologij. Prav tako se pri
umeščanju novih naprav in objektov telekomunikacijskega omrežja v
prostor v čim večji meri združuje in prednostno uporabi že obstoječe
naprave in objekte telekomunikacijskega omrežja. Vplivi na zdravje,
okolje in prostor morajo biti čim manjši. |
|
(2)
Zaradi uvajanja novih oblik dela na daljavo, se na podeželju in na
odročnih območjih, temu ustrezno zagotovi pripravo infrastrukturnih
pogojev. Z zagotavljanjem kakovostnega dostopa do interneta se vzpodbuja
vključevanje najširšega kroga prebivalcev v informacijsko družbo.
Zagotavlja se optimalna telekomunikacijska opremljenost izobraževalnih
ustanov. |
|
(3) Na
področju telekomunikacijskega omrežja so nujni programi za uporabo novih
oblik informacijskih tehnologij pri zagotavljanju kvalitetnejših pogojev
za življenje v urbanem okolju. |
|
(4)
Oskrba s telekomunikacijskimi storitvami se bo izboljšala z izgradnjo
avtomatskih central v Kisovcu, Kotredežu, Čemšeniku, Podkumu in Mlinšah
ter s predvideno širitvijo telefonskega omrežja v vseh krajevnih
skupnostih. Načrtovana je posodobitev telekomunikacijskih enot.
|
|
(5)
Kvaliteta in dostopnost telekomunikacijskih storitev bo izboljšana in
posodobljena z digitalizacijo kabelsko komunikacijskega omrežja – KKS,
kar bo omogočalo uporabnikom več digitalnih programov v HD kvaliteti in
hitri širokopasovni internet ter internet telefonijo. |
|
(6)
Obstoječe omrežje se bo posodabljalo načrtno, z gradnjo novega in
zamenjavo obstoječega omrežja, z optičnimi kabli. |
|
14. člen |
|
(energetika) |
|
(1)
Proizvodnja električne energije |
|
Za
pridobivanje električne energije se prioritetno obnavlja, posodablja,
ekološko sanira oziroma nadomešča obstoječe proizvodne enote z novejšimi
in učinkovitejšimi proizvodnimi objekti. |
|
Pri
razvoju proizvodnje električne energije se načrtuje objekte za rabo
obnovljivih virov energije. V okviru učinkovite rabe fosilnih goriv se
daje prednost soproizvodnji električne energije in toplotne energije. Za
pridobivanje električne energije je na območju občine Zagorje ob Savi
načrtovana izgradnja črpalne hidroelektrarne Renke (v nadaljnjem tekstu
ČHE Renke), HE Požarje (s pripadajočo akumulacijo) ter HE Trbovlje
(vplivno območje). |
|
Objekte
in naprave za proizvodnjo električne energije je dopustno načrtovati
tudi v primerih, ko izkoriščajo obstoječe vodne pregrade za druge namene
(mlini, žage) in so skladni z zahtevami glede ohranjanja narave in
varstva kulturne dediščine. |
|
(2)
Prenos in distribucija elektrike |
|
Pri
prenosnem in distribucijskem elektroenergetskem omrežju se poleg obnove
in sanacije dogradi omrežje. Z uvajanjem novih tehnologij na področju
prenosa in distribucije električne energije se izkoristi obstoječe trase
in infrastrukturne koridorje, nove pa načrtuje tam, kjer ni drugih
možnih rešitev. |
|
Pri
prostorskem umeščanju se proučijo najugodnejši poteki tras, ki morajo
poleg funkcionalno-tehnoloških vidikov upoštevati prostorsko
prilagojenost urbanemu razvoju in skladnost s prostorskimi možnostmi in
omejitvami. |
|
Sistem
prenosnega omrežja napetosti 110 kV in več se načrtuje in dograjuje
tako, da omogoča vključitev novih proizvodnih virov in skupaj z
distribucijskim omrežjem zagotavlja stabilno, zanesljivo in kvalitetno
oskrbo naselij in drugih večjih porabnikov z električno energijo na
celotnem ozemlju Slovenije. Za vse obstoječe enosistemske daljnovode se
predvideva rekonstrukcija z nadgraditvijo daljnovodov v dvosistemske
(2x110 kV). |
|
Visoko
napetostno omrežje na področju Občine Zagorje sestavlja razdelilna
transformatorska postaja 110/35/20 kV (RTP) Potoška vas, ter dve 20 kV
razdelilni postaji (RP) Podvine in Izlake. |
|
Obstoječi daljnovodi:
|
|
– DV 1 x
110 kV Beričevo–Trbovlje 1, |
|
– DV 1 x
110 kV Beričevo–Trbovlje 2 in |
|
– DV 2 x
110 kV Beričevo–Trbovlje 3. |
|
Planirani elektroenergetski objekti (novogradnje):
|
|
– DV 2 x
110 kV Gabersko–Potoška vas ter rekonstrukcija RTP 110/20 kV Potoška
vas, |
|
– DV 110
kV Potoška vas–Trbovlje, |
|
– DV 110
kV Hrastnik–Trbovlje, |
|
– DV
2x110 kV vzankanje za ČHE Požarje in HE Renke (natančen potek trase še
ni poznan) in |
|
– DV
2x110 kV vzankanje HE Trbovlje (natančen potek trase še ni poznan).
|
|
Koncept
nadaljnjega razvoja srednje napetostnega omrežja temelji v napajanju
mestnih predelov po zemeljskih vodih ter v ločenem napajanju teh delov
omrežja od podeželskih. Na srednjenapetostnem omrežju se bo postopoma
izvršil prehod obratovanja omrežja iz 10 kV na 20 kV ter iz 35 na 20 kV,
zgradili se bodo priključni daljnovodi 10 (20) kV za več
transformatorskih postaj na podeželju. Načrtovanih je več ukinitev,
ojačitev ter novogradenj srednje napetostnega omrežja: ukinitev RP
Podvine in na istem mestu izgradnja TP Podvine, DV Švepovna, kablovod
Siporex TP Siporex, kablovod do TP IGM 2, kablovodna povezava med TP
Hidrarna in TP IGM 2, pokablitev celotnega izvoda iz RTP Potoška vas,
izvedba prehoda 20 kV kablovodov čez reko Savo po mostni konstrukciji,
kablovodni priključek za TP Vrtina, itd. Več pozornosti se posveti
načrtovanju srednjenapetostnih povezav z distribucijsko enoto Elektro
Ljubljana okolica ter med posameznimi daljnovodi na podeželskem
področju. |
|
(3)
Plinovodno omrežje |
|
Preko
območja Občine Zagorje ob Savi potekajo naslednji prenosni plinovod:
|
|
–
M2,MMRP Rogatec–RMRP Vodice, premer 400 mm, 50 bar, |
|
– M 2/1
na odseku Rogaška Slatina–Trojane, premer 800 mm, 70 bar, |
|
– P251A,
odR25A v 6+229–MRP Izlake, premer 100 mm, 50 bar, |
|
–
P2521A, MRP Ytong Siporex–Ytong Siporex, premer 100 mm, 3 bar,
|
|
–
P2522A, MRP Ytong Siporex–Široka potrošnja, premer 100 mm, 3 bar,
|
|
– P252A,
Od R25A v km 7+521 – MRP Ytong–Siporex, premer 100 mm, 50 bar,
|
|
– P253A,
od R25A v 12+061 – MRP IGM, premer 100 mm, 50 bar, |
|
– R25A,
od RP Trbovlje–Odcep Trbovlje–MRP Hrastnik, premer 100 mm, 50 bar in
|
|
– R25A,
od M2 v 73+171 – MRP Hrastnik, premer 200 mm, 50 bar. |
|
Preko
območja Občine Zagorje ob Savi se načrtuje gradnja regionalnega
plinovoda: R25A/1 (Trojane–Hrastnik). |
|
Obstoječe plinovodno omrežje se dogradi in okrepi tako, da omogoča
zadostno razpoložljivost in rabo zemeljskega plina v skladu z razvojem
poselitve in gospodarstva. |
|
Za
energetsko oskrbo široke rabe v mestih in naseljih, ki so že povezana s
plinovodnim omrežjem, in v krajih, ki jih je še možno povezati, se
načrtuje omrežje zemeljskega plina. Prehodno se lahko predvidi ogrevanje
z utekočinjenim naftnim plinom. |
|
(4)
Proizvodnja in distribucija toplotne energije |
|
Pri
proizvodnji toplotne energije za namene daljinskega ogrevanja v Zagorju
ob Savi se prioritetno posodablja obstoječa kotlarna Zagorje, kateri
pretežni energent je lesna biomasa. Pri razvoju proizvodnje toplotne
energije na obstoječi lokaciji kotlarne Zagorje, se daje prednost
soproizvodnji toplotne in električne energije. |
|
Distribucijsko omrežje toplotne energije se postopno obnovi in dogradi.
Pri zamenjavi obstoječega omrežja se uporabijo obstoječe trase
toplovodnega omrežja, pri prostorskem načrtovanju širitve toplovodnega
omrežja se preučijo najugodnejši funkcionalno-tehnološki poteki novih
tras. |
|
15. člen |
|
(oskrba
s pitno vodo in vodni viri) |
|
(1) Za
zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se dograjuje, obnavlja in
posodablja vodooskrbne sisteme ter jih povezuje v bolj racionalne,
učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme. Sistem javne oskrbe s pitno
vodo se razvija v smeri zagotavljanja varne oskrbe na celotnem območju
občine. |
|
(2)
Obvezno se zavaruje vse evidentirane vodne vire z večjo izdatnostjo,
prioritetno pa vodne vire obnov vodovodnih sistemov: Šentlambert, Tirna,
Mlinše, Vidrga, Čemšenik, Čolnišče, Šentgotard. |
|
(3) Z
vodnimi zajetji (vrtina Sava, Šemnik, Ribnik, Rove, Kotredež,
Strahovlje) in izgradnjo priključnih cevovodov na primarni vodovod se je
izboljšala kvaliteta oskrbe s pitno vodo naseljem širšega območja
Zagorja ob Savi (Ravenska vas, Potoška vas, Vine, Čolnišče, Vrhe) in
Kisovca. |
|
(4) V
naselju Izlake in okolici je z novim vodnim virom (vrtina na Izlakah) in
rekonstrukcijo obstoječega vodovodnega omrežja zagotovljena zadostna in
kvalitetna oskrba s pitno vodo. |
|
(5) Vsa
ostala naselja imajo lokalno vodovodno omrežje z lastnimi zajetji,
katerih rekonstrukcija in načrtna dograditev je nujno potrebna, iz
zdravstveno-tehničnih vidikov. Lokalna omrežja je potrebno vključevati v
vodovodni sistem na nivoju občine. |
|
(6)
Vodne vire, ki so zavarovani z občinskimi predpisi je potrebno varovati
tudi v skladu s Pravilnikom o kriterijih za določitev vodovarstvenega
območja. |
|
16. člen |
|
(odvajanje in čiščenje odpadne vode) |
|
(1) Na
območjih strnjene pozidave se zagotavlja omrežje za ločeno odvajanje
komunalne odpadne in padavinske odpadne vode, ki se zaključi z ustrezno
čistilno napravo, povsod drugod pa se uredi individualno čiščenje
odpadne vode. Odvajanje in čiščenje odpadne vode, dotrajane in
preobremenjene kanalizacijske sisteme se prednostno uredi na območjih
mest in središč naselij ter turističnih naselij in v naseljih, ki se
nahajajo na območjih, s področnimi predpisi opredeljenih kot občutljiva
in vodovarstvena območja. |
|
(2)
Padavinsko in odpadno vodo se odvaja ločeno. Padavinsko vodo se čim dlje
zadrži na mestu, kamor je padla, zaledne vode pa površinsko odvaja mimo
naselij do najbližjega površinskega odvodnika. V omrežju padavinskih
odpadnih voda se zagotovi čiščenje s peskolovi in lovilci olj.
|
|
(3) V
lokalnih središčih Zagorje ob Savi, Kisovec in Izlake je predvidena
obnova in dograditev kanalizacijskega omrežja s priključitvijo na
primarne zbiralnike odpadnih vod in izgradnjo skupnih čistilnih naprav.
Za naselji Kisovec in Zagorje ob Savi je načrtovana skupna čistilna
naprava z zmogljivostjo do 20.000 E, locirana v Zagorju ob Savi
(predviden je kolektor iz Kisovca do Zagorja). |
|
(4) Na
Izlakah je zgrajena čistilna naprava za potrebe industrijskega območja
(ob Mediji, jugovzhodno od industrijskega območja ETI), ki se lahko
priključi na predvideno čistilno napravo Izlake z zmogljivostjo 3.000 E.
|
|
(5) V
središčih Čemšenik, Mlinše, Šentlambert in Podkum ter na drugih območjih
z gostejšo poselitvijo se načrtuje gradnja kanalizacijskega omrežja v
ločenem sistemu z lokalno čistilno napravo. V ostalih naseljih se po
programu čiščenja odpadnih vod v občini predvidijo gradnje malih
čistilnih naprav za eno ali več naselij skupaj. |
|
(6) V
primeru razpršene poselitve in na območjih, kjer kanalizacijsko omrežje
v bližnji prihodnosti ne bo urejeno, se predvidi obvezno čiščenje
odpadne vode na malih individualnih čistilnih napravah, oziroma v skladu
z veljavnimi predpisi na podlagi programa storitev in oskrbe
prebivalstva z infrastrukturo in v skladu z Državnim operativnim
programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. |
|
17. člen |
|
(odpadki) |
|
(1) Vse
odpadke je potrebno prioritetno ločeno zbirati in jih odvažati v
predelavo in obdelavo. Če njihova predelava in obdelava ni možna, se jih
odlaga na deponijo. |
|
(2)
Občina odvaža komunalne odpadke na regijsko deponijo, ki je locirana v
sosednji občini, ločene odpadke pa pred oddajo pooblaščenim odjemalcem
zbira v lastnem centru. |
|
(3) V
občini je urejen zbirni center za ločeno zbiranje in začasno hranjenje
ločenih frakcij iz gospodinjstev na lokaciji zaprtega odlagališča
(kamnolom IGM). |
|
(4) Na
nivoju občine je urejena deponija za gradbene odpadke (Lipovški vrh).
|
|
(5)
Obstoječa, neustrezno urejena odlagališča odpadkov (črna oziroma divja
odlagališča), ki so lahko potencialni vir onesnaženja ali motenj v
prostoru, se prioritetno sanira. V okviru sanacije se zagotovi
okoljsko-tehnične ukrepe, da se prepreči potencialno onesnaževanje
naravnih virov ter prostorska sanacija, v okviru katere se predvidi
ustrezna raba saniranega prostora. |
|
(6) V
sistem ločenega zbiranja odpadkov se vključi vse obstoječe in načrtovane
objekte v občini. |
|
5.
Zasnova okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje,
ki so z njimi prostorsko povezana ter območja razpršene poselitve |
|
18. člen |
|
(določitev naselij in območij razpršene poselitve) |
|
(1)
Določitev enot urejanja prostora na območju naselij in razpršene
poselitve |
|
Na
območju Občine Zagorje ob Savi so naslednja območja naselij, vključno z
območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana: Zagorje ob
Savi – ZS, Kisovec – KI in Izlake – IZ, Čemšenik – ČE, Mlinše – ML,
Podkum – PO, Šentlambert – ŠL, Briše pri Podkumu – BE, Briše – BI,
Borovak pri Podkumu – BK, Borje pri Mlinšah – BM, Borje – BO, Brezje –
BR, Breznik – BZ, Dobrljevo – DO, Dobrljevo pri Kandršah – DK, Dolgo
Brdo pri Mlinšah – DB, Golče – GO, Gorenja vas – GV, Hmelno – HM,
Hrastnik pri Trojanah – HT, Jablana – JB, Jarše – JR, Javor – JA,
Jazbine – JZ, Jelenk – JK, Jesenovo – JS, Jesenovska Žaga – JŽ, Kal –
KL, Kandrše – KA, Klenovik – KE, Kolk – KK, Kolovrat – KV, Kostrevnica –
KS, Kotredež – KD, Kraj – KR, Krivica – KC, Laze – LA, Leskovec – LE,
Log pri Mlinšah – LM, Mala Peč – MP, Mali Kum – MK, Medija – ME,
Medija–Valvazorjeva – MV, Okrog – OK, Orehovica – OR, Padež – PA,
Prapreče – PR, Prečna – PE, Pungart – PU, Ravenska vas – RV, Ravne pri
Mlinšah – RM, Razbor pri Čemšeniku – RČ, Razpotje – RZ, Rove – RE,
Rovišče – RO, Rtiče – RT, Sela – SL, Senožeti – SE, Spodnje Čolnišče –
SČ, Spodnje Izlake – SI, Spodnje Ržiše – SR, Spodnji Osredek – SP,
Srednji Osredek – SO, Strahovlje – ST, Suhi Potok – SU, Šemnik – ŠE,
Šentgotard – ŠG, Šklendrovec – ŠK, Špital – ŠP, Tirna – TI, Trata – TR,
Vidrga – VD, Višje – VŠ, Vizgarje – VZ, Vodice – VO, Vrh – VR, Vrh pri
Mlinšah – VM, Zabava – ZA, Zaloka – ZL, Zavine – ZV, Zgornje Čolnišče –
ZČ, Zgornje Izlake – ZI, Zgornje Ržiše – ZR, Zgornje Zavine – ZZ,
Zgornji Osredek – ZO, Zgornji Prhovec – ZP, Zgornji Šklendrovec – ZŠ,
Zlokarje – ZJ, Znojile – ZN, Žvarulje – ŽV. |
|
(2)
Območja razpršene poselitve |
|
Na
celotnem območju Občine Zagorje ob Savi, se pojavlja razpršena poselitev
kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, ki se ohranja. |
|
6.
Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo |
|
19. člen |
|
(razvoj
naselij) |
|
(1)
Razvoj naselij temelji na: |
|
–
zapolnitvi obstoječe pozidave, |
|
–
prenovi obstoječega stavbnega fonda, |
|
–
zaokrožitvi obstoječe pozidave, kot manjši širitvi naselja na območja,
ki so že infrastrukturno urejena, |
|
–
širitvi naselij v obliki novih sosesk (con) na območjih, ki mejijo na
obstoječa naselja in v katerih je potrebna kompleksna infrastrukturna
ureditev in |
|
–
ohranjanju avtohtone razpršene poselitve zaradi specifike območja.
|
|
(2)
Skladno z omrežjem naselij in njihovimi funkcijami, ob upoštevanju
varovanja naravnih dobrin, drugih omejitev (geološke razmere, naravne
danosti) in s ciljem urbane celovitosti naselij, so opredeljene širitve
naselij s poudarkom na razvoju pomembnejših lokalnih središč v urbani
osi mest Zagorje ob Savi–Kisovec–Izlake z dopolnjevanjem v manjših
lokalnih središčih Čemšenik, Mlinše, Šentlambert in Podkum. |
|
(3) V
vseh naseljih se razvoj prednostno usmerja v notranji razvoj, katerega
vodilo je zgoščevanje poselitve v redko pozidanih in nepozidanih
območjih stavbnih zemljišč, ob upoštevanju zagotovitve kvalitetnih
bivanjskih pogojev z zadostnimi funkcionalnimi zemljišči, zelenimi in
rekreativnimi območji. |
|
(4) V
posameznih delih urbanih naselij Zagorje ob Savi (Toplice, Farčnikova
kolonija, mestno jedro) in Kisovec (trško jedro – Loke, obrtna cona
Loke, Borovniško naselje) ima obnova obstoječega stavbnega fonda
prednost pred novogradnjo. Obnova vključuje poleg prostorskih ciljev
tudi možnosti za gospodarski razvoj, reševanje socialnih problemov in
kvalitetnejše bivanje. |
|
(5) V
naseljih, na območju površin pridobivalnega prostora rudnika rjavega
premoga, je obnova v funkciji sanacije degradiranega območja, kjer je
potencial za rabo ali dejavnost zmanjšan ali omejen zaradi opuščanja
dejavnosti, onesnaženja ali neustrezne rabe. V procesu se omogoča
postopno gradnjo in dograditev potrebnih infrastrukturnih omrežij.
Območja nekdanje industrije, ki izpolnjujejo prostorske, okoljske,
infrastrukturne in druge pogoje sodobnih proizvodnih in tehnoloških
parkov, se usposobi za podjetniške oziroma proizvodne namene. V skladu s
potrebami celovitega razvoja naselja se lahko te površine nameni za nove
gospodarske aktivnosti ali za vsestranski razvoj drugih raznovrstnih
dejavnosti, kot so kulturne, športne, trgovske, turistične, prostočasne
in druge dejavnosti (primer: Dolenja vas, Ruardi), Kisovec (primer:
obrtna cona, kamnolom Borovnik). |
|
(6) V
naseljih, ki nimajo lastnosti kulturne dediščine se ohranja identiteto
naselja (morfologijo) ali del naselja (jedro) in se skrbi za
uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami v naselju.
|
|
(7) V
naseljih so zaradi boljše izkoriščenosti obstoječih stavbnih površin
predvidene minimalne širitve, kot oblika zaokrožitve obstoječe pozidave.
Z zaokrožitvami se omogoči večje število parcel za gradnjo, ki so že
povezana z obstoječo infrastrukturo. |
|
(8) S
širitvijo dela ali delov naselja se v primeru, ko v naselju ni več
primernih zemljišč, zagotavlja pogoje za razvoj stanovanjskih,
gospodarskih in drugih zmogljivosti, za večjo socialno varnost, za večjo
konkurenčnost naselja, za delovanje trga nepremičnin in za razvoj
različnih poslovnih, turističnih in storitvenih dejavnosti. Širitve
naselij, ki omogočajo novo organizirano stanovanjsko gradnjo na novih
površinah, ki jih bo potrebno komunalno opremiti in za njih izdelati
OPPN. Načrtovane so v urbanih naseljih (Zagorje ob Savi, Kisovec in
Izlake) in z omejenim razvojnim potencialom v manjših lokalnih središčih
(Čemšenik, Mlinše, Šentlambert in Podkum). Nova poselitev je usmerjena v
optimalno izrabo stavbnih zemljišč, pri tem pa se zagotavlja varne,
udobne in zdrave pogoje za bivanje ter ohranja biotska raznovrstnost,
naravne vrednote, kulturna dediščina in druge kakovosti naravnega in
bivalnega okolja ter omogoča povezanost habitatov v naselju z naravo
zunaj naselja. V ostalih naseljih se omogoči ohranitev obstoječih
funkcij ali pa se omogoči širitev le za obstoječe dejavnosti v prostoru.
|
|
(9) Na
območjih z izrazito razpršeno poselitvijo se spodbuja razvoj manjših
lokalnih središč, ki primarno zagotavljajo ustrezno oskrbo in raven
javnih funkcij za obseg svojega gravitacijskega območja. Lokalna
središča Čemšenik, Mlinše, Šentlambert in Podkum predstavljajo območja
krepitve in zagotavljanja ugodnih prostorskih razmer za družbeni in
gospodarski razvoj. |
|
(10) Pri
načrtovanju in urejanju podeželskih naselij in vasi se upošteva razvojne
trende in hkrati ohranja njihovo tradicionalno strukturo. Prenavlja,
razvija, ohranja in posodablja se obstoječi stavbni fond ter novogradnje
urbanistično in arhitekturno prilagaja tradicionalni strukturi.
|
|
(11) Vsa
pomembnejša podeželska naselja in zaselke, se oživlja z izboljševanjem
infrastrukture in vzpodbujanjem razvoja, ki bo temeljil na naravnih
virih. Njihov razvoj je povezan z njihovim vključevanjem v omrežje
turistične in prometne infrastrukture. Dopušča se gradnja znotraj
obstoječih stavbnih zemljišč ob upoštevanju izboljšanja pogojev za
bivanje in v smeri opravljanja, primarno kmetijskih dejavnosti in
dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Razvoj se omogoči predvsem z
dozidavami objektov v sklopu obstoječih stavbnih zemljišč. Prednost ima
prenova in sanacija, ki sta usmerjeni v modernizacijo kmetijstva in
ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnosti. |
|
(12)
Zaradi preprečevanja imisijskih vplivov se poskrbi za primerno
oddaljenost stanovanjskih hiš od kmetijskih objektov. Omogoča se gradnjo
novih ali nadomestnih kmetij in prenovo oziroma posodobitev
funkcionalnih objektov ter jih usposablja za sodobno kmetovanje. Skrbi
se za neoviran in varen dostop do gospodarskih dvorišč ter transportne
možnosti. Omogoča se neovirane prometne povezave in hiter dostop do
obdelovalnih površin. |
|
(13) Vsa
obstoječa stavbna zemljišča naselij izven območij urbanističnih načrtov
se ohranja, če s tem odlokom ni drugače opredeljeno. |
|
20. člen |
|
(razvoj
dejavnosti v naseljih) |
|
(1)
Stanovanjska območja so namenjena bivanju in umestitvi nemotečih
spremljajočih dejavnosti, ki se načrtujejo na novih še nepozidanih
stanovanjskih površinah, znotraj in na obrobju obstoječih naselij v
navezavi na obstoječe prometno omrežje in v funkciji gospodarskega
razvoja samega naselja. Obstoječa obrt in proizvodnja se ohranja.
|
|
(2) Na
območju stanovanjsko-počitniških naselij Peške Kandrše, Dolgo Brdo pri
Mlinšah, Tirna in Kolovrat se za stanovanjsko gradnjo načrtujejo
širitve. Ostala počitniška naselja se spremenijo v stanovanjska.
|
|
(3)
Centralne dejavnosti so predvidene v središčih naselij, ob pomembnejših
prometnicah, pri vhodih v naselja in v križiščih glavnih prometnic, kjer
se vzpodbuja umeščanje in razvoj javnih funkcij ter programov storitve
in oskrbe prebivalstva. Pomembnejša območja centralnih dejavnosti so
zgoščene v urbani osi mest, Zagorje ob Savi, Kisovec in Izlake, kot
pomembnejših lokalnih središčih. Osnovne dejavnosti v manjših lokalnih
središčih in njihovem zaledju, Čemšenik, Mlinše, Šentlambert in Podkum,
so predvsem oskrbne in storitvenih dejavnosti ter novo stanovanjsko
dejavnostjo, pogojena z razvojem infrastrukture. V manjših lokalnih
središčih se prednostno razvijajo dejavnosti turizma s poudarkom na
vzpodbujanju povezav med kmetijstvom in turizmom. |
|
(4)
Proizvodne dejavnosti so razmeščene na območjih obstoječih proizvodnih
kompleksov v naseljih Zagorje ob Savi, Kisovec, Izlake, izjemoma v
lokalnih središčih, izven teh pa nova območja proizvodnih dejavnosti
niso predvidena. Obstoječe cone se ohranjajo v enakem obsegu, oziroma z
minimalnimi prostorskimi širitvami. |
|
(5)
Posebna območja, površine za turizem: v občini so že delujoči turistični
in športnorekreacijski centri, in sicer v Medijskih Toplicah v Izlakah,
Zagorju ob Savi in Kisovcu. Izlake predstavljajo središče širšega
turističnega območja v regiji. Sočasno se razvoj turizma usmerja v
številna manjša športno-rekreacijska območja v okviru naselij ali poleg
naselij, kjer se turistična in športna funkcija povezujeta. V prihodnje
se usmerja turistične dejavnosti v manjše družinske hotele, penzione,
gostišča, turistične kmetije in podeželske turistične objekte.
|
|
(6)
Območja zelenih površin: |
|
V
naseljih z večjim številom prebivalstva in višjo stopnjo centralnosti se
zagotavlja načrtovan razvoj urejenih zasebnih in javnih zelenih površin.
Parkovne in druge ureditve zelenih površin oziroma zelenih sistemov se
načrtujejo in izvajajo na primernih površinah javnega prostora, v jedrih
naselij, v območjih kulturne dediščine ter pokopališč. V okviru zelenih
površin se zagotavlja razvoj območij za šport, igro, rekreacijo in oddih
na odprtih površinah ter rekreacijo v naravnem prostoru. Načrtovana
zasnova zelenih površin izboljšuje pogoje bivanja in dviguje kakovostno
raven naselbinske strukture naselja v odnosu do kulturne krajine ter s
tem prispeva h graditvi identitete naselja. |
|
Parki se
nahajajo v urbanih naseljih (Zagorju ob Savi, Kisovcu in Izlakah).
Največji je v severnem delu občinskega središča Zagorje ob Savi, ki se
imenuje Ruardi. |
|
Zelene
površine so določene na območju pokopališč v Zagorju ob Savi in Izlakah
ter ob predvidenem v Kisovcu, kot obrežni zeleni pas pa znotraj mest ob
vodotokih (Mediji, Kotredeščici ipd.) |
|
Vzpodbuja se razvoj območij za rekreacijo v naravnem okolju: smučišč na
Vidrgi, Mareli, Prvinah, Vrhu in Kalu. |
|
(7)
Ostala območja, območja mineralnih surovin: |
|
Na
območju Ruardi–Zagorje ob Savi se izvaja sanacija degradiranih rudniških
površin. Zaradi opuščanja rudarske dejavnosti se na tem obširnem območju
usmerja v gradnjo potrebnih infrastrukturnih omrežij, novih proizvodnih
in tehnoloških parkov s poudarkom na podjetništvu, nove gospodarske cone
ali za vsestranski razvoj drugih raznovrstnih dejavnosti, kot so
kulturne, športne, trgovske, turistične, prostočasne in druge
dejavnosti. |
|
Na
območju površinskih kopov Borovnik (obrtne cone Kisovec) in Suhi potok
(Briše) se, po popolni in trajni opustitvi izkoriščanja mineralnih
surovin na posameznih delih pridobivalnega prostora, že izvaja dokončna
sanacija okolja. |
|
21. člen |
|
(sanacija in prenova razpršene gradnje) |
|
(1) V
prostoru občine ni območij, ki bi jih s sanacijo razpršene gradnje lahko
opredelili kot izrazito zaključeno območje poselitve ali kot novo
naselje. |
|
(2)
Razpršena gradnja, ki se sanira z vključitvijo v naselje, je prisotna
pri določenih obstoječih naseljih oziroma razpršeni poselitvi v občini.
Upoštevane so funkcionalne in oblikovne zaokrožitve obstoječih naseljih
ter povezave z obstoječimi mejami strnjenih delov naselij, v smislu
racionalnejše izrabe prostora in povečanja gostote pozidave. |
|
22. člen |
|
(ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve) |
|
(1)
Izven urbanih naselij in lokalnih središč ter drugih naselij v občini,
se v odprtem prostoru ohranja avtohtona razpršena poselitev.
|
|
(2)
Območja razpršene poselitve se ohranja kot poselitveni vzorec. Z
omogočanjem gradenj na tovrstnih območjih se ohranja poseljenost
prostora in s tem ohranja kulturno krajino, ki je sicer lahko prepuščena
hitremu stihijskemu zaraščanju z gozdom. Za potrebe razvoja kmetij
oziroma dopustnih dejavnosti v prostoru, se na območju razpršene
poselitve omogočajo novogradnje ter postavitev nezahtevnih in enostavnih
objektov. Kolikor ni možnosti v naselju se omogoči širitev ob robu
kmetije. |
|
23. člen |
|
(urbanistično oblikovanje naselij) |
|
(1)
Naselbinska struktura naselij temelji na kakovostnih izvornih
naselbinskih jedrih in se kot taka v celoti ohranja. Pri večini naselij
podeželskega tipa: Mlinše, Šentlambert, Podkum, Briše, Borovak pri
Podkumu, Borje pri Mlinšah, Borje, Brezje, Čemšenik, Čolnišče,
Dobrljevo, Dobrljevo pri Kandršah, Dolgo Brdo, Golče, Hrastnik pri
Trojanah, Jazbine, Jesenovo, Kal, Klenovik, Kolk, Kolovrat, Krivica,
Kotredež, Loke pri Zagorju, Mala Peč, Mali Kum, Okrog, Orlek, Padež,
Prečna, Pungart, Ravne pri Mlinšah, Podkum, Senožeti, Spodnje Izlake,
Šemnik, Šentgotard, Špital, Tirna, Trata, Vrh pri Mlinšah, Vodice,
Višnje, Zabava, Zgornje Čolnišče, Zgornje Izlake, Zlokarje, Zaloka,
Zgornje Ržiše, Znojile, je potrebno upoštevati notranjo strukturo
naselja, s strnjenim jedrom ali trgom ter avtohtoni vzorec oblikovanja
objektov. Kvalitetni naravni elementi v naseljih (parkovna ureditev,
drevoredi, posamezna drevesa v javnem vaškem prostoru in podobno) se
ohranjajo. V naseljih se ob vodotokih ohranjajo obvodna vegetacija in
zeleni pasovi. |
|
(2) V
urbanih naseljih, za katere je izdelan urbanistični načrt, se določijo
območja pozidave, ki sledijo novim modernejšim urbanim in arhitektonskim
značilnostim. |
|
(3) V
naseljih se uporablja enotna urbana oprema (klopi, obveščevalni panoji,
ulične svetilke in podobno. |
|
24. člen |
|
(prenova
naselij in območij) |
|
(1) S
stališča varovanja kulturne dediščine je predvidena prenova naselja Mali
Kum. |
|
(2)
Prenova na območju varovane enote Okrogarjeva kolonija v Zagorju ob Savi
je predvidena z obstoječim izvedbenim aktom. |
|
(3)
Omogoči se prenova industrijskih območij. |
|
(4)
Omogoči se prenova območij, za katere se naknadno ugotovi, da so
potrebna prenove. |
|
7.
Usmeritve za razvoj v krajini |
|
25. člen |
|
(razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na vire) |
|
(1)
Kmetijstvo |
|
– Občina
Zagorje ob Savi nima izrazitega pridelovalnega potenciala tal za
kmetijsko rabo. Večina kmetijskih zemljišč ima slabše talne lastnosti,
lego, naklon, kar je opredeljeno kot druga kmetijska zemljišča.
|
|
–
Zagotavlja se osnovno gospodarsko in družbeno infrastrukturo, ustrezno
se upravlja z naravnimi viri, pri čemer se upošteva ohranjanje naravne
in kulturne dediščine. |
|
– V
hribovitem delu občine se spodbuja ekstenzivno kmetijstvo ter preprečuje
zaraščanje kmetijskih površin in omogoča pogoje za izvajalce teh
ukrepov. |
|
–
Območja najboljših kmetijskih zemljišč, ki so trajno izvzeta iz
kmetijske namenske rabe in se nadomestijo z usposobitvijo nadomestnih
kmetijskih zemljišč, so na območjih enot urejanja prostora: IZ 6, SI 2
in TR 1. |
|
– Za
potrebe opravljanja kmetijske dejavnosti se usposobijo nova, nadomestna
kmetijska zemljišča, namenjena za kmetijsko rabo. Območja, na katerih je
predvideno nadomeščanje najboljših kmetijskih zemljišč, so v enotah
urejanja prostora od OP 1/1336 do OP 1/1343 (Izvedbeni del OPN).
|
|
–
Spodbuja se ekološki način kmetovanja in kmetovanje brez gensko
spremenjenih organizmov. |
|
–
Sanacija in izboljšanje kmetijskih zemljišč je obvezen sestavni del
sanacije in rekultivacije površin pridobivalnega prostora rjavega
premoga. |
|
– V
občini je potrebno posebno pozornost posvečati dopolnilnim dejavnostim
na kmetijah. Pri tem ima večjo vlogo predelava živil živalskega in
rastlinskega izvora. Vzpodbujanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah se
podpira in vzpodbuja tudi v drugih razvojnih načrtih in programih
občine. |
|
– Za
izboljšave kmetijskih zemljišč je dovoljeno izvajati agrooperacije v
skladu s pristojno zakonodajo. |
|
– Varčna
in večnamenska raba tal na območjih, ki so predvideni za sezonske
aktivnosti (zimska rekreacija, šport) se lahko čez leto neovirano izvaja
kot kmetijska dejavnost (travniki, pašniki). |
|
(2)
Gozdarstvo |
|
– Na
območju občine je okoli petina varovalnih gozdov in gozdov s posebnim
namenom. Varovalni funkciji se v takih primerih pogosto pridruži še
zaščitna funkcija (funkciji se prekrivata). Gozdovi imajo poudarjeno
higiensko-zdravstveno funkcijo, ki je izrazita v zimskem času.
|
|
–
Spodbuja se gospodarska ter rekreacijska ali druga raba gozdov, ki ne
ogroža gozdnih ekosistemov. Njihov rekreacijski potencial se v bližini
naselij primerno izkoristi v okviru načrtovanja zelenih sistemov
naselij. Sklenjenost gozdov je kvaliteta, ki se jo ohranja zaradi
regulacije naravnega ravnovesja v krajini in ohranjanja habitatov
prostoživečih živali. |
|
– Za
trajno ohranjanje in izboljšanje splošno in gospodarsko koristnih
funkcij gozdov je obvezna sanacija plazovitih in od posledic rudarjenja
poškodovanih območij. V revizijskih gozdno-gospodarskih načrtih je
potrebno upoštevati poudarjeno ekološko, socialno in rekreacijsko
funkcijo primestnih in obrobnih gozdov poselitvenih območij na obrobju
Zagorja, Kisovca in Izlak. Na celotnem območju Ravenske vasi in delno
Sela je obvezna sanacija gozdov. |
|
–
Gozdnogospodarski načrti, predvsem njihov vidik opredeljevanja in
vrednotenja funkcij gozda, je usklajen s predhodno ali sočasno
pripravljenimi sektorskimi programi za varstvo naravne in kulturne
dediščine, vodnega gospodarstva, kmetijstva, rekreacije in turizma. V
okviru spreminjanja namenske rabe pa je potrebno upoštevati, da se
stanje funkcij gozda s spremenjenimi rabami tudi spreminja. Posamezne
funkcije lahko pridobivajo na pomenu (dvig stopnje poudarjenosti).
|
|
–
Velikega pomena je tudi ohranjanje in krepitev varovalne vloge gozdov,
ki se kaže v zmanjšanju erozije, moči vetra, hrupa, snežnih plazov ter v
izboljšanju vodnih razmer, blaženju podnebnih skrajnosti in v prispevku
gozda k čistosti zraka. Zaradi večnamenske funkcije gozda je potrebno
urejati tudi razvoj gozdov in dejavnosti z namenom rabe gozdov za
rekreacijo, turizem, vzgojo, pouk in raziskovanje. |
|
–
Ohranitev naravnega okolja in ekološkega ravnotežja v krajini. Potrebna
je ohranitev primerne gozdnatosti v vseh krajinah in preprečevanje
drobljenja gozdnih površin. Pomembna je ohranitev, vzpostavitev in
oblikovanje gozdnih robov ter skupin drevja, posameznih dreves,
obvodnega gozdnega rastja, protivetrnih pasov in omejkov zunaj gozda,
skrb za ohranitev in razvoj vodnih ekosistemov v gozdnem prostoru.
|
|
–
Ohranitev poseljenosti in kultiviranosti krajine ter izboljševanje
kakovosti življenja na podeželju (pospeševanje celovitega razvoja
podeželja in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah). |
|
– Vožnja
v območju gozdov, izven kategoriziranih cest in gozdnih cest (po gozdnih
poteh in vlakah), v skladu s predpisi, ni dovoljena. Za vožnjo s kolesom
brez motorja in ježo, ki sta dovoljeni na označenih gozdnih vlakah in
drugih označenih poteh na območjih gozdnih površin, so pogoji določene v
prostorskem delu gozdnogospodarskega načrta za gozdnogospodarska
območja. |
|
– Na
gozdnih cestah in na cestah z makadamskim voziščem v gozdnem prostoru
ter na cestah v območjih, ki so zavarovana s posebnimi predpisi (naravni
in gozdni rezervati, narodni, regijski in krajinski parki, vodni
rezervati, varovalni gozdovi, gozdovi s posebnim namenom) je prepovedano
organiziranje voženj z vozili na motorni pogon ali njihova uporaba za
testne in kros vožnje, športne, tekmovalne in reklamne vožnje ter njim
podobne oblike uporabe. |
|
(3)
Turizem in rekreacija |
|
Prostorski razvoj turistične dejavnosti je ob upoštevanju naravnih
danosti prostora (viri termalno-zdravilne vode, bogata naravna in
kulturna dediščina, pestrost krajinskega prostora) in ustvarjenih
turistično in športnorekreacijskih centrov, opredeljen v urejanje in
dograditev nosilnih območij za rekreacijo in turizem kot so območja za
rekreacijo v naravnem okolju ter na smučiščih na Mareli, Kalu, Vrhu,
Prvinah in na Vidrgi. |
|
Za
potrebe in razvoj turizma bo potrebno urediti pohodniške, kolesarske,
gozdne, učne in konjeniške poti, obnoviti in urediti prometno
infrastrukturo, urediti razgledne ploščadi na razglednih točkah, urediti
prostore za prireditve v naravi, urediti javne odprte površine v
naseljih in urediti komunalno infrastrukturo. |
|
Turistično zdraviliško-rehabilitacijsk kompleks Medijske Toplice na
Izlakah (zaradi naravnih danosti in že obstoječe ponudbe turizma, ki se
usmerja v zdraviliško-rehabilitacijsko ponudbo Medijskih toplic ter
zaradi že obstoječih znanj in sposobnosti izvajanja specifičnih
zdraviliško-rehabilitacijskih storitev, bi kazalo nadaljnji razvoj
turistično-zdraviliškega centra Medijske Toplice usmerjati v produkte in
storitve socialnega turizma. |
|
(4)
Mineralne surovine |
|
–
Podzemni pridobivalni prostor bivšega rudnika rjavega premoga Zagorje ob
Savi obsega okoli 10 % celotne površine občine. Je s predpisi zavarovano
območje pomembnejše rudnine in s strategijo sanacije površin obvezno
izhodišče Strategije prostorskega razvoja Republike Slovenije.
Prioritetna naloga prostorskega urejanja je vzpostavitev prvotnega
stanja oziroma ravnotežja v prostoru. Umeščanje novih kopov na območja
nacionalne prepoznavnosti in naravne kakovosti načeloma ni dopustno.
|
|
–
Sanacija celotnega območja pridobivalnega prostora bivšega rudnika
rjavega premoga Zagorje ob Savi, plazovitih in vplivnih območij
odkopavanja je prioritetna naloga prostorskega urejanja, z
vzpostavitvijo prvotnega stanja oziroma ravnotežja v prostoru. Za
celotno območje pridobivalnega prostora bivšega rudnika rjavega premoga,
sta določeni enoti urejanja prostora (OP4 in OP5), ki se urejata s
sprejetimi občinskimi prostorskimi akti, navedenimi v 50. členu tega
odloka. |
|
– Na
območju občine sta dva pridobivalna prostora (kamnolom tehničnega kamna
– dolomita in kamnolom apnenca za industrijske namene), za katera je
bila podeljena rudarska pravica za gospodarsko izkoriščanje. Območje
pridobivalnega prostora je z osnovno namensko rabo prostora opredeljeno
kot območje mineralnih surovin (s podrobnejšo namensko rabo pa kot
površina nadzemnega pridobivalnega prostora). Za navedeni območji
pridobivalnega prostora, namenjenima izkoriščanju mineralnih surovin,
sta določeni enoti urejanja prostora (OP2 in OP3), ki se urejata s
sprejetimi občinskimi prostorskimi akti, navedenimi v 50. členu tega
odloka. |
|
–
Sanacija nelegalnih kopov, ki ogrožajo premoženje in zdravje ljudi, je
prioritetna, zanjo je potrebno izdelati sanacijski načrt, v skladu s
področno zakonodajo. |
|
– V
primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih
lokacijah bo občina po podrobnejših prostorskih preveritvah pretehtala
ali je upravičeno določeno območje opredeliti, kot območje mineralnih
surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti
občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). |
|
26. člen |
|
(posebna
območja, kjer se ohranjajo in razvijajo kvalitete in vrednote prostora) |
|
(1) Na
območju Občine Zagorje ob Savi je prisotnih več varovanih območij. Med
njimi je šest območij Natura 2000. Eno je opredeljeno kot območje
določeno po direktivi o pticah – SPA, ostala območja so določena po
direktivi o habitatnih tipih – pSCI. (Čemšeniška planina, Reber, Medija,
Kum, Kandrše, Posavsko hribovje). |
|
(2)
Ekološko pomembna območja v občini so: Zasavsko hribovje, Kum, Kandrše,
Sava od Mavčič do Save, Čemšeniška planina, Medija. |
|
(3) Na
območju Občine Zagorje ob Savi je večje število naravnih vrednot ter
večje število zavarovanih naravnih vrednot. Dve izmed slednjih sta
območji (jama Štangovc in Gamberk), ostalo so točkovne zavarovane
naravne vrednote, kjer gre predvsem za dendrološko naravno dediščino.
|
|
(4)
Celotno območje občine, razen Čemšeniške planine, prekrivajo območja
pričakovanih naravnih vrednot. Laški zaliv predstavlja nahajališča
miocenskih fosilov nekdanjega najzahodnejšega dela Tetide (pramorje).
Mamolj – Polšniški hrib je nahajališče karbonske flore, katerega del
poseže v območje občine. |
|
(5)
Občina Zagorje ob Savi ima bogato kulturno dediščino. Na območju je
trenutno evidentiranih 251 enot kulturne dediščine. Velik delež enot
zavarovane kulturne dediščine predstavljajo zgodovinski spomeniki
(posvečeni padlim v drugi svetovni vojni). Poseben poudarek je na
varovanju na območju kulturnih krajin Golče, Čolnišče, Čemšenik,
Šentgotard, Kolovrat, ohranjajo in razvijajo pa se tudi kvalitete
arheološke, tehnične, etnološke, naselbinske, umetnostno-zgodovinske in
memorialne dediščine, spomenikov oblikovane narave in dreves v sklopu
kulturne dediščine. |
|
(6) Na
območju Občine Zagorje ob Savi so določena vodovarstvena območja 24-tih
vodnih virov: Šemnik, vas Šemnik, Strahovlje, Vas Strahovlje, Ribnik,
Kotredež, Rove, Lošč, vrtina Sava, Izlake – Zabreznik, Izlake, Čolnišče,
Šentlambert, Tirna, Mlinše, Vidrga, Peške Kandrše, Jesenovo, Čemšenik,
Brezje, Šentgotard, Gorenja vas, Podkum in Laze – Šklendrovec, kjer so
predpisani varstveni ukrepi za neposredno zaščito zajetja ali črpališča
v notranji vodovarstveni coni (območje najstrožje zaščite), zunanji
(območje stroge zdravstvene zaščite) in vplivni vodovarstveni coni
(območje z blagim režimom zaščite). |
|
(7) V 1.
razred kategorizacije vodotokov sodi reka Sava. Vodotok Sopota sodi v
1.–2. razred kategorizacije pomembnejših vodotokov po naravovarstvenem
pomenu in mora biti izvzet iz vsakršne gospodarske rabe. |
|
(8)
Urejanje vseh vodotokov mora temeljiti na sonaravnem, stalnem in
načrtnem vzdrževanju strug in brežin. |
|
(9) Na
vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen,
ko gre za gradnjo objektov javne infrastrukture, gradnjo objektov
grajenega javnega dobra, ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje
hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, ukrepe, ki se
nanašajo na ohranjanje narave, gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda,
zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v
naravnih kopališčih, gradnjo objektov, namenjenih obrambi države,
zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog
policije. |
|
27. člen |
|
(ogrožena območja in območja za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami) |
|
(1)
Posebno pozornost je potrebno zagotoviti na območjih vodotokov, kjer je
ogroženost zaradi poplav in hudournikov (potoki). Na teh območjih je
potrebno zagotoviti varne življenjske razmere, ki ne ogrožajo
človekovega življenja ali njegove materialne dobrine. Poseganje na
poplavne površine ni dovoljeno, razen v primerih in pod pogoji, ki jih
določa ta odlok in predpisi s področja urejanja voda. |
|
(2)
Poplavna območja v občini se nahajajo ob iztoku Kotredeščice v Medijo,
ob Kotredeščici med plazom Ruardi in ribiškim domom, ob Kotredeščici s
pritoki od vključno Kotredeža do izvira v Znojilah, ob Mediji nad
tovarno ETI na Izlakah in celotni Mediji nad sotočjem s Kandrščico, ob
Kandrščici in pritoku v Mlinšah ter pod in nad Vidrgo, ob Orehovici s
pritoki nad Medijskimi toplicami, ob celotnem Lesjem in Konjskem potoku
ter Kolovratščici, ob pritokih Drtijščice v Kandršah in vzdolž reke
Save. Za navedena območja se izdela hidrološko hidravlično študijo, ki
obravnava celotno občino. |
|
(3) Na
poplavno ogroženih območjih, za naselje Zagorje ob Savi, v enotah
prostora ZS 1/1, ZS 3/1, ZS 10 in ZS 18/1, velja, da gradnja novih in
dozidava obstoječih stavb ni dovoljena, dokler ne bo na podlagi
hidrološko hidravlične študije za območje celotne občine preverjena
možnost posegov glede na razred nevarnosti in izvedeni omilitveni
ukrepi. Prav tako ni dovoljena sprememba obstoječih in vnos novih
dejavnosti. Dovoljeno je le vzdrževanje obstoječih objektov, brez
povečevanja njihovih zmogljivosti. |
|
(4) Pri
dovoljenih posegih na poplavna in erozijska območja se upošteva omejitve
in ukrepe iz izdelanih hidrološko-hidravličnih študij. |
|
(5)
Poplavno ogrožena območja in razredi poplavne nevarnosti na osnovi
izdelanih strokovnih podlag so prikazana na grafiki »Grafični prikaz
varstvenih režimov« kot del Prikaza stanja prostora in se sproti
posodabljajo. |
|
(6) Za
območja, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je privzeta
opozorilna karta poplav. |
|
(7) Za
obstoječa pozidana stavbna zemljišča znotraj poplavnih območij se
dovoljuje samo vzdrževanje objektov, gradnje novih objektov niso
dovoljene do preveritve možnosti gradnje, s predhodno obvezno izdelavo
hidrološko hidravlične študije in v skladu s predpisi s področja
urejanja voda. Izdelava hidrološko hidravlične študije še ne pomeni, da
bo za predvideni poseg tudi izdano vodno soglasje. |
|
(8) Na
območjih v občini, za katere so določeni razredi poplavne nevarnosti, so
dovoljene le dejavnosti in posegi, ki jih dovoljujejo veljavni predpisi
s teh področij, ob pogoju, da so omilitveni ukrepi izvedeni pred
načrtovanim posegom. |
|
(9)
Prioritetno se izvedejo vodnogospodarske ureditve na vodotokih, ki s
poplavami ogrožajo območja naselij (Mlinše, Vidrga, Medija, Rove,
Kotredež, Jesenovska žaga, Briše, Razpotje, Izlake ob Lesjem potoku,
Orehovica, Loke, Selo, Potoška vas). Tudi obstoječa stavbna zemljišča na
območju razpršene poselitve je potrebno lokalno zavarovati. |
|
(10) Na
območju varovalnih gozdov posegi v podtalje ali vegetacijo niso
dopustni, kadar bi to zavrlo ali občutno zmanjšalo sposobnosti
obnavljanja naravne zarasti oziroma kadar bi s posegi vzpodbudili
erozijske procese. V varovalnih gozdovih so izjemoma dopustni ukrepi in
posegi, ki so opredeljeni z veljavnimi gozdnogospodarskimi načrti, so
skladni z varstvenimi režimi in zagotavljajo ohranitev ter krepitev
varovalne, hidrološke, biotopske ali klimatske funkcije gozda. Dovoljene
so sanitarne sečnje in sanacijski ukrepi. Za poseg v varovalne gozdove
je potrebno dovoljenje pristojnega ministrstva. |
|
(11)
Objekte in naprave za varstvo in zaščito pred naravnimi in drugimi
nesrečami oziroma njihove lokacije, se ažurno določa v oceni ogroženosti
občine in načrtu zaščite in reševanja v občini. |
|
(12) V
izjemnih primerih potrebnih površin za množične pokope ljudi (izven
obstoječih pokopališč) ali živali (izven obstoječih kadavrov), se
uporabi lokacije izven naselij, ki niso v območjih poplavnih voda
oziroma so izven erozijskih območij ali ne posegajo v podtalnico.
|
|
(13) Za
možnost uporabe potencialnih lokacij, ki se namenijo v prostoru občine
za evakuacijo ali zbiranje (tudi kampiranje, razdeljevanje ipd.), se
prioritetno uporabijo večji objekti (telovadnice, dvorane ipd.) in večje
zelene površine (stadioni, športni parki ipd.), ki so že opremljene z
nujno potrebno infrastrukturo. |
|
(14) V
izjemnih primerih se za začasno ali stalno odlaganje ruševin uporabi
obstoječa lokacija zbirnega centra za ločeno zbiranje in začasno
hranjenje (kompleks IGM) oziroma deponija za gradbene odpadke (Lipovški
vrh na območju Suhega potoka). Za začasne odlagalne površine materiala
se lahko uporabi tudi vse večje površine (športna igrišča, parkirišča
ipd.), ki so ustrezno komunalno opremljene (dostopi, tlakovanje, ostalo)
ter niso opredeljena za druge namene v izjemnih razmerah. |
|
(15) Za
možnost uporabe potencialnih lokacij za namene in potrebe, ki so
navedeni v gornjih alinejah tega člena, se vse lokacije postopoma
opremlja s potrebno komunalno infrastrukturo. Sprememba namenske rabe ni
potrebna. |
|
(16)
Območja lokacij za objekte in naprave potrebnih za varstvo in zaščito
pred naravnimi in drugimi nesrečami so opredeljena na podlagi ocene
ogroženosti občine in načrta zaščite in reševanja v občini in so
prikazane v posebnih grafičnih prilogah – »Zasnova območij za potrebe
obrambe ter zaščite in reševanja«. |
|
28. člen |
|
(območja
in objekti za potrebe obrambe) |
|
V Občini
Zagorje ob Savi ni določenih območij in objektov za potrebe obrambe. |
|
8.
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč |
|
29. člen |
|
(1)
Izhodišče za določitev namenske rabe zemljišč je veljavni prostorski
plan, v katerem so določena stavbna zemljišča in strokovne podlage za
poselitev, s katerimi je določena dejanska meja naselij. |
|
(2)
Namenska raba kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč je določena
na podlagi smernic nosilcev urejanja prostora in izdelanih strokovnih
podlag ter ob upoštevanju razvojnih potreb in teženj. |
|
9.
Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev |
|
30. člen |
|
(1)
Območja poselitve so, na podlagi strokovnih podlag, razdeljena na enote
urejanja prostora. Enote urejanja so določene na osnovi strokovnih
podlag, ugotovljeno enako namensko rabo, s primerljivimi geomorfološkimi
in urbanistično oblikovnimi značilnostmi, za katere veljajo ista merila
in pogoji urejanja in oblikovanja prostora. |
|
(2)
Prostorsko izvedbeni pogoji so določeni za območja urbanističnih
načrtov, naselij ter odprtega prostora oziroma namenske rabe znotraj
njega. |
|
(3) Za
območja, ki so predvidena za urejanje z OPPN, so določeni posebni
pogoji. V teh območjih so določeni posegi, ki jih je možno izvajati do
sprejetja OPPN, podani pa so tudi pogoji ter usmeritve za izdelavo OPPN.
|
|
(4)
Projektni pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora podali skupaj z
mnenji, k predlogu tega OPN, so sestavni del tega odloka. |
|
10.
Koncept prostorskega razvoja urbanih središč |
|
10.1.
Urbanistični načrt za urbano središče Zagorje ob Savi |
|
31. člen |
|
(koncept
razvoja naselja) |
|
(1)
Zagorje ob Savi je urbano naselje, ki se razvija s funkcijo
pomembnejšega lokalnega središča (medobčinskega pomena) in hkrati
središče ožjega nacionalnega pomena (somestje). Prostorski razvoj za
dejavnosti v naselju se zagotavlja na območju Urbanističnega načrta
Zagorje ob Savi (v nadaljevanju teksta: UN Zagorje ob Savi).
|
|
(2)
Mesto nima večjih možnosti notranjega razvoja, saj je obstoječa pozidava
intenzivna in sega ponekod do samega roba naravnih omejitev, ki jo
predstavlja strma konfiguracija terena in gozdni rob. Tako je razvoj
mesta možen le v smeri severa, ob Mediji in Kotredeščici, večinoma na
območje pridobivalnega prostora rudnika rjavega premoga (Ruardi).
|
|
(3)
Mesto se navznoter lahko razvija le s prenovo manjših območij
Okrogarjeve kolonije, Toplic, Farčnikove kolonije in mestnega jedra, pri
čemer se ohranja ter izboljšuje kakovost bivalnega okolja. |
|
(4)
Ohranjajo se identitete starejšega dela mesta okoli cerkve in mestnega
središča. Mestno središče je sodobno zasnovano, saj vsebuje vse
mestotvorne funkcije, ki jih mesto in občina potrebuje poleg prostorskih
ciljev za gospodarski in socialni razvoj ter za kvalitetnejše bivanje.
|
|
(5) V
središču mesta se razvijajo centralne dejavnosti, ki nadomeščajo
proizvodnjo. Stanovanjske površine se načrtujejo na obrobju mesta, ob
Kotredeščici in Mediji. Površine za industrijo so v ozki dolini južnega
dela mesta. |
|
(6)
Opuščeni kamnolom (IGM), v sklopu katerega je urejen občinski zbirni
center odpadkov, se ob robovih sanira v zelene površine. |
|
(7)
Površine za šport in rekreacijo se usmerjajo na območje pridobivalnega
prostora rjavega premoga – Ruardi, na skrajnem severu, kjer je urejeno
vzletišče, športna igrišča in druge ureditve v sklopu Evroparka.
|
|
(8)
Površine za širitev pokopališča se načrtujejo proti severu, med
pokopališčem in območjem centralnih dejavnosti se varuje zeleni pas.
|
|
(9)
Območje ob južnem vstopu v mesto, med cesto in Savo, se površine
predvidijo za centralne dejavnosti in okoljsko infrastrukturo, v sklopu
katere se načrtuje centralna čistilna naprava. |
|
(10) Na
območju železniške postaje, na levem bregu Save, se ohranjajo površine
za potrebe prometne infrastrukture ter centralnih dejavnosti.
|
|
(11) Z
razvojem mesta, se v mesto vključuje primestna naselja, ki so
funkcionalno povezana z mestom (Dolenja vas, Podvine, Podkraj, Toplice,
Selo). |
|
32. člen |
|
(koncept
prometnega omrežja) |
|
(1)
Izven zgoščenega tkiva UN Zagorje ob Savi se načrtujeta dve mestni
obvoznici. Znotraj mesta se ohranja koridor za eno obvoznico. Obvoznice
bodo močno razbremenile center mesta tranzitnega prometa. Koridorji za
traso novih cest – obvoznic so predstavljeni na strateškem nivoju, da
ohranjajo rezervat v prostoru. Pri načrtovanju posega v prostor je
potrebno upoštevati območje sanacije opuščenih rudniških površin rudnika
premoga v zapiranju. |
|
(2)
Zahodna mestna obvoznica poteka v smeri od severa proti jugu. Začne se s
križiščem z regionalno cesto I. reda št. 221 Trojane–Izlake–Trbovlje, na
območju Podkraja, nadaljuje v predoru, pod Vrhom, in pride iz tunela
pred reko Savo. Trasa nato prečka reko Savo preko novega mostu do glavne
ceste II. reda št. 108 Ljubljana–Litija–Zidani most. |
|
(3)
Severna obvoznica poteka v smeri od vzhoda proti zahodu, po severni
strani mesta, območju Ruardi in se v največji možni meri prilagaja
obstoječem terenu. |
|
(4)
Vzhodna mestna obvoznica predstavlja varovano traso mestne ceste, ki ima
funkcijo pomembne napajalne ceste dveh mest (somestje Zagorje ob
Savi–Trbovlje). Obvoznica poteka od »Komunale Zagorje«, se nadaljuje ob
Kotredeščici ter naprej vse do Slačnika, kjer se naveže na obstoječo
cestno povezavo za Trbovlje. |
|
(5)
Poleg obvoznic se načrtujejo modernizacije, rekonstrukcije mestnih cest
in ulic ter asfaltiranja (tlakovanje) cestnih površin. |
|
(6)
Sočasno se načrtuje in podpira razvoj površin za pešce, kolesarje ter
umirjanje prometa, velika pozornost pa se posveča razvoju javnega
potniškega prometa. Hkrati je potrebno razvejati javni potniški promet
(infrastrukturo in izboljšanje delovanja te oblike prevoza, z
izboljšanjem ponudbe, kvalitete in ekonomičnosti prevoza). |
|
33. člen |
|
(koncept
urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja) |
|
(1)
Ohranjanje urbanistične in arhitekturne prepoznavnosti se izvaja z
načrtnim urejanjem in prenavljanjem mesta. Arhitekturno dopolnjevanje v
obstoječih in razširjenih območjih mora biti prilagojeno obstoječi
kvalitetni zazidavi na obravnavanem območju (v centru mesta ob Cesti
Borisa Kidriča in Cesti zmage). |
|
(2)
Različnost in posebnost odprtega in grajenega prostora se ohranja tako,
da se upošteva topografija, originalnost, celovitost prepoznavnosti in
kontinuiteta prostora zaradi varovanja kakovostnih značilnosti mesta
(zasnova Cankarjevega trga, parkovna ureditev pri delavskem domu),
predvsem tistih, ki so del videza mesta in tipologije mestne zazidave.
Pri načrtovanju se izvede krajinska sanacija in arhitekturno
preoblikovanje vstopnih vedut v mesto Zagorje ob Savi (območje IGM, na
jugu, ob Kolodvorski cesti), obcestna zazidava v Toplicah, na zahodu, ob
Kopališki cesti in v manjši meri na skrajnem severovzhodu, ob Cesti 9.
avgusta. |
|
(3) V
mestu se poudarjeno ohranja, varuje in prenavlja stavbno dediščino. Pri
prenovi, načrtovanju, oblikovanju in urejanju naselij se upošteva
ohranjeno in prepoznavno kulturo stavbarstva preteklih obdobij (rudarsko
naselje, Okrogarjeva kolonija) in pri tem uravnovesi sodobna tehnološka
in oblikovna izhodišča z obstoječimi vrednotami (v centru in na zahodu).
|
|
(4) S
strokovnim vedenjem se posodablja posamezne značilne arhitekturne
stvaritve, ki imajo pričevalno vrednost in ponazarjajo značilnosti
obdobja, v katerem so nastale, predvsem arhitekturo novejših obdobjih,
ki še ni zavarovana na podlagi predpisov s področja varstva kulturne
dediščine. Pri posodabljanju se ohranja in varuje značilnosti,
členjenost, strukturo in druge podrobnosti posameznega objekta oziroma
arhitekturne identitete (cerkev sv. Petra in Pavla, žaga in mlin Podvine
47) ter zagotavljanja varstva avtohtonih oblik stavbarstva ter
oblikovanja objektov in urbane opreme (spomeniki, spominske plošče).
|
|
(5)
Oblikovanje novih zazidalnih območij se mora vklopiti v urbano celoto
mesta. Odstopanje je možno le v primeru, da pomeni novo oblikovno in
prostorsko kakovost in je ta sprejemljiva tudi iz vidika varstva
kulturne dediščine. |
|
(6)
Mesto je z obstoječimi objekti doseglo zgornjo mejo vertikalnega
gabarita, ki je meja za vse ostale objekte, ki se bodo na območju UN
Zagorje ob Savi še zgradili. Novi objekti na območju UN po višini ne
smejo preseči višine obstoječih objektov. |
|
34. člen |
|
(koncept
zelenega sistema) |
|
(1) Pri
načrtovanju in urejanju celotnega mesta ali njegovega posameznega dela
se zagotavlja zelene površine z oblikovanjem zelenega sistema mesta in
zelenice (ob Cesti zmage, ob Cesti 9. avgusta in v stanovanjskih
soseskah), v katerega se vključi vodni in obvodni prostor (obrežje
Medije in Kotredeščice ter Save). Z načrtnim ohranjanjem zelenih površin
ter urejanjem rekreacijskih območij se vzdržuje razmerje med urbanim in
naravnim prostorom. V zaledju mesta se izkoristi možnosti sočasne
namembnosti rekreacijskih površin s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči
(območje Ruardi). |
|
(2)
Šport in rekreacijo se načrtuje v obstoječih objektih in napravah v
območju UN Zagorje ob Savi, s katerim se ohranja in omogoči namensko
rabo za nove zelene površine in za nove objekte na prostem, območje
zagorskega ribnika, kopališča – Selo in športni kompleks na Ocepkovi
gmajni. |
|
(3)
Območja zelenih površin tvori tudi mestno pokopališče, kateremu se
zagotovi površine za širitev v neposredni bližini. |
|
35. člen |
|
(koncept
opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo) |
|
(1)
Predvidi se obnova, rekonstrukcija in vzdrževanje vodnih zajetij ter
zagotovi dodatno količino pitne vode z vrtino Sava. |
|
(2)
Potrebna je rekonstrukcija vodovodnega omrežja na območju pridobivalnega
prostora rjavega premoga, novi cevovodi so načrtovani ob predvideni
obvoznici v Potoški vasi, od avtopralnice do vodnega zbiralnika Selo in
od Delavskega doma do vodohrana Kolenc. |
|
(3) Pri
načrtovanju se prebivalcem zagotovi zanesljivo oskrbo s pitno vodo v
količinah skladno z veljavnimi standardi in učinkovito oskrbo z vodo za
potrebe hidrantnih omrežij. Postopoma se bo obnovilo mestno vodovodno
omrežje z vsemi hišnimi priključki. |
|
(4)
Načrtuje se ločen kanalizacijski sistem za padavinsko in komunalno
odpadno vodo. Načrtovana je dograditev kanalizacijskega omrežja s
kolektorjem na več odsekih z zaključkom na novo centralno čistilno
napravo ob Savi. |
|
(5)
Plinovodno omrežje se dogradi na celotnem ureditvenem območju mesta.
|
|
(6)
Predvidena je širitev razdelilne transformatorske postaje v Potoški vasi
ter sanacija in dograditev podzemnega elektro omrežja in kabliranjem
zračnih vodov. |
|
(7) Na
območju mesta se načrtuje zbiralnice za ločeno zbiranje komunalnih
odpadkov in transportira v občinski zbirni center na jugu UN Zagorje ob
Savi. |
|
(8) Nove
objekte v poselitvenih območjih, namenjene trajnemu prebivanju, delu,
zdravstvu, rekreaciji, športu in drugim dejavnostim se priključuje na
obstoječo komunalno infrastrukturo. Po dograditvi manjkajoče ali
izgradnji nove komunalne infrastrukture se nanjo priključi obstoječe
objekte, namenjene dejavnostim, navedenim na začetku odstavka. Ob
izgradnji in obnovi, infrastrukturnih naprav mesta, se sočasno preveri
možnost navezave tudi okoliških vasi in zaselkov. |
|
36. člen |
|
(koncept
podrobnejše namenske rabe) |
|
(1) V
osrednjem delu mesta Zagorja ob Savi se prostor nameni centralnim
dejavnostim. V vseh ostalih delih, s stavbno strukturo, se ohrani širša
opredelitev območij stanovanj s spremljajočimi dejavnostmi. Območje ob
vstopu v mesto (na desnem bregu Save) se namenja umestitvi kvalitetnih
centralnih dejavnosti (servisnih) ter okoljske infrastrukture. Večji del
proizvodnih dejavnosti se ohranja v južnem delu mesta Zagorja ob Savi,
manjši območji ob prometnici v smeri Kotredeža ter kompleks v skrajnem
severozahodnem delu mesta, ob cesti proti Kisovcu. Površine, namenjene
športu in rekreaciji imajo vlogo zelenih cezur v obstoječem urbanem
tkivu. Opredeljene so kot zelene površine s specifično namensko rabo.
|
|
(2) Na
območju UN Zagorje ob Savi se ohranja obstoječi razpored dejavnosti
znotraj mesta, in sicer: |
|
–
Območja stanovanj s spremljajočimi centralnimi dejavnostmi zasedajo
površine na vzhodnem, zahodnem kraku in v centru mesta. Nove površine za
stanovanjsko gradnjo se predvidevajo kot minimalno logično nadaljevanje
obstoječih stanovanjskih površin navzven. |
|
–
Območja centralnih dejavnosti se razvijajo v obstoječem centru, ki
poteka ob obeh krakih glavnih prometnih osi med Medijo in Kotredeščico
oziroma cerkvijo sv. Petra in Pavla. |
|
–
Območja proizvodnih dejavnosti na jugu mesta, na levem bregu Save,
ostajajo v obstoječem okviru, brez možnosti širitve. Na teh območjih se
omogoča sanacija oziroma usmeritev v ekološko neoporečne programe.
|
|
–
Območje na jugu mesta, na desnem bregu Save, se sanira z ureditvijo za
potrebe okoljske dejavnosti in reprezentativnih centralnih dejavnosti,
ki si zaslužijo tako pomembno lokacijo ob vstopu v mesto (ob
prometnicah). |
|
–
Območja mestnih zelenih površin se predvidevajo na severu, z
vključitvijo območja Ruardi, v UN Zagorje ob Savi. V skladu s potrebami
celovitega razvoja so zelene površine potrebne za vsestranski razvoj
drugih raznovrstnih dejavnosti, kot so kulturne, športne, trgovske,
turistične, prostočasne in druge dejavnosti. |
|
–
Območja in omrežja prometne infrastrukture: državne ceste potekajo skozi
mesto od severa (na avtocesto Ljubljana–Maribor) proti jugu (na cesto
Litija–Krško ob Savi) in z odcepom (pri avtobusni postaji) proti
Trbovljam in so hrbtenica mestnega cestnega omrežja. Lokalne ceste in
ulice v mestu tvorijo nepravilno cestno mrežo in se (neposredno in
posredno) navezujejo na državne ceste, ki so dejansko zbirne ceste
mesta. V mestu poteka s cestno mrežo vzporedno omrežje za peš promet, v
manjši meri pa je zgrajeno kolesarsko omrežje. |
|
–
Območja okoljske infrastrukture so v južnem delu mesta, ob reki Savi. Na
platoju sanacije kamnoloma IGM je sodobna zbiralnica in sortirnica
odpadnih surovin. Na desnem bregu Save je predvidena centralna čistilna
naprava za fekalne odpadke za mesti (Zagorje ob Savi in Kisovec) z
gravitacijskim zaledjem. |
|
– Večje
prometne površine predstavlja območje železniške postaje, prometne
ureditve ob Mediji, v severozahodnem delu mesta ter v vzhodnem delu, ob
Kotredeščici. |
|
10.2.
Urbanistični načrt za urbano središče Kisovec |
|
37. člen |
|
(koncept
razvoja naselja) |
|
(1)
Kisovec je urbano naselje, pomembnejše lokalno središče, ki zagotavlja
prostorski razvoj dejavnosti občinskega pomena ter potreb po
stanovanjih, proizvodnih dejavnosti in centralnih dejavnostih. Naselje
Kisovec se v pretežni meri nahaja na območju znotraj pridobivalnega
prostora rjavega premoga. |
|
(2)
Območje urbanističnega načrta Kisovec (v nadaljevanju teksta: UN
Kisovec) obsega območje, ki se razprostira ob potoku Medija, med
Izlakami in Zagorjem ob Savi. |
|
(3)
Večina širitev je namenjena za stanovanjske površine, manjši del pa za
potrebe družbenih dejavnosti, in sicer širitev osnovne šole. Proizvodnja
dejavnost se razvija v zahodnem delu naselja, severno od obstoječe
proizvodnje dejavnosti. Obrtne, skladiščne, prometne, trgovske in
proizvodne dejavnosti pa se usmerja v obstoječo gospodarsko cono, ki se
je formirala na vzhodu naselja. Zelene površine severno od gospodarske
cone se namenjajo za pokopališče ter rekreacijo. |
|
(4)
Severno od kamnoloma Borovnik, se v funkciji retenzijskih površin
ohranjajo zelene in kmetijske površine. Te predstavljajo ločnico med
industrijskimi dejavnostmi, ki se razvijajo v zahodnem delu naselja in
osrednjimi centralnimi dejavnostmi ter stanovanjskimi površinami na
vzhodu. Druge zelene površine so v jugovzhodnem delu naselja, kjer so
športna igrišča in skakalnica. Med stanovanjskimi površinami se kot
zelene površine ohranjajo vrtovi. |
|
(5)
Koncept predvideva razvoj stanovanjskih, proizvodnih in drugih
gospodarskih zmogljivosti. Ob tem se ne sme zanemariti večje socialne
varnosti, konkurenčnosti naselja, delovanja trga nepremičnin in razvoja
različnih proizvodnih in storitvenih dejavnosti. |
|
(6)
Ohranjanje identitete delov naselja (trškega jedra–Loke, izvozni
jašek–rudnik) je oblika urbanističnega urejanja naselij (prenova), ki
vključuje poleg prostorskih ciljev tudi možnosti za gospodarski razvoj,
reševanje socialnih problemov in kvalitetnejše bivanje. Izvaja se v
morfološko in funkcionalno zaokroženih območjih (obrtna cona Loke,
Borovniško naselje). S prenovo delov mesta ali posameznih stavb se
ohranja in izboljšuje kakovost bivalnega okolja, vzpostavlja nova raba
opuščenih območij in sanira degradirana območja. Pri prenovi se tehnično
dediščino obravnava sočasno ob upoštevanju njene ranljivosti. |
|
38. člen |
|
(koncept
prometnega omrežja) |
|
(1)
Načrtuje se izgradnja obvoznice skozi Kisovec, in sicer po severni
strani, severno od obrtne cone in ob naselju Loke pri Zagorju, do
preurejenega križišča. Obstoječa regionalna cesta se na vmesnem delu
prekategorizira. |
|
(2) Vsa
ostala prometna infrastruktura mora zadostovati obremenitvi in vrsti
prometa, ki se odvija na njej, zato je potrebna rekonstrukcija, redno
vzdrževanje in modernizacija le-teh. |
|
(3)
Poleg obvoznice se načrtujejo modernizacije, rekonstrukcije in
asfaltiranja cestnih površin. |
|
(4)
Sočasno se načrtuje in podpira razvoj površin za pešce, kolesarje ter
umirjanje prometa. Velika pozornost se posveča razvoju javnega
potniškega prometa. |
|
39. člen |
|
(koncept
urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja) |
|
(1)
Zaradi ohranjanja urbanističnih in arhitekturnih prepoznavnosti se
izvaja načrtno urejanje in prenavljanje mesta. Arhitekturno
dopolnjevanje v obstoječih in razširjenih območjih mora biti prilagojeno
obstoječi kvalitetni zazidavi na obravnavanem območju ob glavni
prometnici (Trg Pohorskega bataljona). |
|
(2)
Ohranja značilnosti trškega jedra Loke pri Zagorju. Na severni in južni
strani mesta se ohranja novejši sodoben videz in tipologija mestne
zazidave južno od Trga Pohorskega bataljona. |
|
(3) Nova
zazidava se mora vklopiti v urbano celoto naselja. Odstopanje je možno
le v primeru, da pomeni novo oblikovno in prostorsko kakovost in je ta
sprejemljiva tudi iz vidika varstva kulturne dediščine. |
|
(4) Pri
načrtovanju zahodnega območja mesta (območje kamnoloma Borovnik) se
izvede krajinska sanacija in arhitekturno preoblikovanje vstopnih vedut
v mesto. |
|
(5) V
naselju se ohranja, varuje in prenavlja tehnično dediščino, ki jo
predstavljajo objekti in naprave zaprtega rudnika premoga. |
|
(6)
Naselje je z obstoječimi objekti doseglo tudi mejo vertikalnega
gabarita, ki je meja za vse bodoče objekte. Novi objekti po višini ne
smejo preseči višine obstoječih objektov. Najvišji gabarit na območju UN
je P+5+M. |
|
40. člen |
|
(koncept
zelenega sistema) |
|
(1) Pri
načrtovanju in urejanju celotnega naselja ali njegovega posameznega dela
se zagotavlja zelene površine z oblikovanjem zelenega sistema in
zelenic, v katerega se vključi vodni in obvodni prostor (obrežje
Medije). Z načrtnim ohranjanjem zelenih površin ter urejanjem
rekreacijskih območij se vzdržuje razmerje med urbanim in naravnim
prostorom. V zaledju mesta se izkoristi možnosti sočasne namembnosti
rekreacijskih površin s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči (severno
območje). |
|
(2) V
sklopu zelenih površin se na severovzhodu predvidijo površine za
pokopališče ter šport in rekreacijo. V jugovzhodnem delu naselja se
ohranjajo obstoječe zelene površine, kjer je skakalnica ter drugi
športni objekti. Prav tako se ohranjajo zeleni pasovi med stanovanjskimi
površinami ter obvodni zeleni pas ob Mediji. |
|
41. člen |
|
(koncept
opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo) |
|
(1) Za
obstoječo komunalno infrastrukturo, ki se uporablja, se predvidi možnost
dograditve, obnove, rekonstrukcije in vzdrževanje. Dotrajana komunalna
infrastruktura se sanira. Sanira se zajetje Ribnik. Predvidena je
izgradnja vodnega zbiralnika in celotna obnova in dograditev vodovodnega
omrežja ter kanalizacijskega omrežja. Odvod odplak bo potekal po
predvidenem kolektorju iz Kisovca do Zagorja ob Savi v skupno čistilno
napravo. |
|
(2)
Sočasno je predvideno dograjevanje obstoječega plinovodnega omrežja.
|
|
(3) V
novih območjih se uredi ločen kanalizacijski sistem za padavinsko in
komunalno odpadno vodo. Za obstoječa, kot tudi za nova območja se izdela
energetske zasnove z analizami možnosti rabe lokalno razpoložljivih
obnovljivih virov energije. |
|
(4) Nove
objekte, namenjene bivanju, delu, zdravstvu, rekreaciji, športu in
drugim dejavnostim se priključuje na obstoječo komunalno infrastrukturo.
Po dograditvi manjkajoče ali izgradnji nove komunalne infrastrukture se
nanjo priključi obstoječe objekte. |
|
42. člen |
|
(koncept
podrobnejše namenske rabe) |
|
(1) Na
območju UN Kisovec se ohranja obstoječi razpored dejavnosti znotraj
naselja, in sicer: |
|
–
Območja stanovanj, ki so pretežno namenjena bivanju, s centralnimi
dejavnostmi se nahajajo na severu in jugu UN Kisovec. |
|
–
Območja centralnih dejavnosti predvsem območja družbene javne
infrastrukture, s področja šolstva, športa, zdravstva, socialnega
varstva, kulture, javne uprave in verskih dejavnosti se razvijajo in
ostajajo v obstoječem centru na severu in jugu UN Kisovec. |
|
–
Območja proizvodnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena proizvodnim in
servisnim dejavnostim so locirana na vzhodu in zahodu UN Kisovec.
|
|
–
Obsežno območje zelenih površin na severu je predvideno za umestitev
pokopališča, ki ga naselje sedaj nima, kakor tudi površin za izgradnjo
športnih objektov in naprav ter območje zelenih površin na jugu, ki se
močno prepleta z obstoječo individualno gradnjo, vendar se zaradi
specifičnih razmer terena (rudnik) ne sme pozidati, zato se zelene
površine namenja izboljšavi kvalitete bivanja (otroška igrišča, vrtički,
parkovna ureditev ...). |
|
–
Prometne površine predstavljajo glavne prometnice skozi naselje.
|
|
(2) V UN
Kisovec se vključijo površine na severu med naseljem Loke in obrtno cono
ter med regionalno cesto ob potoku Mediji. Na jugu zajemajo del območja
Zlato polje. Največji del širitve zajema na zahodu območje kamnoloma
Borovnik in proizvodnega obrata (Xella porobeton), ki se ju vključuje v
območje UN Kisovec. Ostale minimalne širitve se namenijo za stanovanjske
površine, manjši del pa za območje družbene infrastrukture, proizvodnje
in mešanih dejavnosti. |
|
10.3.
Urbanistični načrt za urbano središče Izlake |
|
43. člen |
|
(koncept
razvoja naselja) |
|
(1)
Izlake so urbano naselje, pomembnejše lokalno središče, z izrazito
razvito zdraviliško turistično dejavnostjo. |
|
(2)
Območje Urbanističnega načrta Izlake (v nadaljevanju teksta: UN Izlake)
ima zaradi razgibane konfiguracije terena značilno krakasto obliko črke
»X«. Razprostira se od Medijskih Toplic na severu, do izliva potoka
Orehovice v potok Medijo. |
|
(3)
Centralne dejavnosti se razvijajo v centru, med regionalno cesto in
potokom Orehovica ter na območju Medijskih Toplic. Stanovanjske površine
se razvijajo na severu (ob Lesjem potoku in ob potoku Orehovica) ter v
središču (območje Narofa, Gladeža). Na severozahodu so območja,
namenjena nadaljnjemu razvoju turizma in zdravstva. Razvoj obstoječih
proizvodnih dejavnosti na jugu se ohrani. Ob vstopu v naselje, na
jugovzhodu, se načrtuje razvoj centralnih dejavnosti. |
|
(4) V UN
so vključeni deli naselij, ki so funkcionalno povezani z naseljem Izlake
in območja predvidenih širitev (Podlipovica, Obrezija, Medijske Toplice,
Gladež). |
|
44. člen |
|
(koncept
prometnega omrežja) |
|
(1) Mimo
zgoščenega območja UN se načrtuje obvoznica. Obvoznica bo naselje Izlake
razbremenila tranzitnega prometa, ki poteka po regionalni cesti I. reda
št. 221 Trojane–Izlake–Trbovlje–Hrastnik–Šmarjeta. |
|
(2)
Poleg obvoznice se načrtujejo razne modernizacije, rekonstrukcije cest
in ulic ter asfaltiranja (tlakovanje) cestnih površin. Sočasno se
načrtuje in podpira razvoj površin za pešce, kolesarje ter umirjanje
prometa. |
|
(3)
Načrtuje se ureditev avtobusnih parkirišč za potrebe turistične
dejavnosti. Peš in kolesarske poti se načrtuje ob potoku Orehovica in
Lesjem potoku. |
|
45. člen |
|
(koncept
urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja) |
|
(1)
Arhitekturno oblikovanje v obstoječih in predvidenih območjih mora biti
prilagojeno obstoječi kvalitetni zazidavi na območju naselja.
|
|
(2)
Ohranja se različnost in posebnost pozidave odprtega nižinskega dela
naselja (ob Mediji) in starejše grajene strukture na pobočju, oziroma v
zajedah višjega terena. |
|
(3) Na
Izlakah se mora ohraniti severna vstopna veduta (na cerkev sv. Mohorja
in Fortunata), zahodna veduta (območje gradu Medija) in vzhodna (na
cerkev sv. Jurija), ki je stičišče osi vseh vpadnic. |
|
(4) Pri
posodabljanju se ohranja in varuje značilnosti, členjenost, strukturo in
druge podrobnosti posameznega objekta oziroma arhitekturne identitete
ter zagotavlja varstvo sakralne in profane arhitekture. |
|
(5)
Oblikovanje novih zazidalnih območij se mora vklopiti v urbano celoto
naselja. Odstopanje je možno le v primeru, da pomeni novo oblikovno in
prostorsko kakovost in je ta sprejemljiva tudi iz vidika varstva
kulturne dediščine oziroma se podreja tehnologiji, ki jo zahteva
turistično zdraviliška dejavnost. |
|
(6)
Naselje je z obstoječimi objekti doseglo zgornjo mejo vertikalnega
gabarita, ki je meja za vse ostale objekte, ki se bodo na območju UN še
zgradili. Najvišji gabarit na območju UN je P+2+M. |
|
46. člen |
|
(koncept
zelenega sistema) |
|
(1) Pri
načrtovanju in urejanju celotnega naselja se zagotavlja zadostne oziroma
primerne zelene površine glede na možnosti v prostoru. Oblikuje se
zeleni sistem, v katerega se vključi zelene površine, vodni in obvodni
prostor. Z načrtnim ohranjanjem zelenih površin ter urejanjem
rekreacijskih območij se vzdržuje razmerje med urbanim in naravnim
prostorom. V zaledju naselja se izkoristi možnosti sočasne namembnosti
rekreacijskih površin, s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči. |
|
(2)
Obvodni, zeleni pas ob potoku Orehovica, gorvodno od zdraviliškega
kompleksa se nameni za ureditev sprehajalnih in kolesarskih poti.
|
|
(3) V
osrednjem delu naselja se, za potrebe šole in prebivalcev, ohranjajo
športna igrišča in zelene površine med potokom Orehovico ter
zdraviliškim kompleksom. Na skrajnem vzhodnem delu (pod Kresnim gričem)
je zelena površina namenjena pokopališču. |
|
47. člen |
|
(koncept
opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo) |
|
(1)
Zemljišča poselitvenih območij se opremlja z minimalno komunalno
infrastrukturo, ki zagotavlja oskrbo s pitno vodo, energijo, plinom,
odvajanjem odplak in odstranjevanjem odpadkov, telekomunikacijskimi
napravami ter navezavo na javno cestno omrežje. |
|
(2)
Temeljni cilj urejanja območja je zagotovitev ustrezne komunalne
opremljenosti z novim vodovodnim sistemom, obnovo kanalizacijskega
omrežja in izgradnjo čistilne naprave. |
|
(3) Za
obstoječo komunalno infrastrukturo se predvidi možnost dograditve,
obnove, rekonstrukcije in vzdrževanje. Dotrajano komunalno
infrastrukturo se sanira. |
|
(4) V
novih poselitvah se uredi ločen kanalizacijski sistem za padavinsko in
komunalno odpadno vodo. |
|
(5) Nove
objekte na območju UN, namenjene stalnemu prebivanju, delu, zdravstvu,
rekreaciji, športu in drugim dejavnostim, se priključuje na obstoječo
komunalno infrastrukturo. Po dograditvi manjkajoče ali izgradnji nove
komunalne infrastrukture se nanjo priključi obstoječe objekte, namenjene
dejavnostim, navedenim na začetku odstavka. |
|
(6) Ob
izgradnji in obnovi infrastrukturnih naprav naselja, se sočasno preveri
možnost navezave tudi okoliških vasi in zaselkov. |
|
(7)
Izpostavljena je: |
|
–
kvalitetna oskrba in zadostna količina pitne vode, ki se zagotovi z
aktiviranjem vrtine na Izlakah z izdatnostjo 4 l/s. Pri načrtovanju
naselij se prebivalcem zagotovi zanesljivo oskrbo s pitno vodo in
zagotoviti delovanje hidrantnega omrežja, |
|
– obnova
celotnega kanalizacijskega omrežja s kolektorskim sistemom in izgradnjo
skupne čistilne naprave z zmogljivostjo 3.000 E ob Mediji, jugovzhodno
od industrijskega območja ETI Izlake. V njo se bodo odvajale tudi
predhodno očiščene (v čistilni napravi ETI) tehnološke odplake
industrijskega območja ETI Izlake, |
|
–
dograditev optičnih kablov v smeri proti Čemšeniku, bo možna
priključitev novih objektov v ureditvenem območju Izlake, |
|
–
izgradnja razdelilne postaje 20 kV pri industrijskem območju ter
izgradnja kabelskih povezav za opustitev celotnega nadzemnega
visokonapetostnega elektroomrežja v naselju Izlake z nadomestnimi
transformatorskimi postajami, |
|
–
dogradnja plinovodnega omrežja na celotnem ureditvenem območju naselja
in |
|
–
postavljanje zbiralnic za izvajanje ločenega zbiranja komunalnih
odpadkov na območju naselja, katere se odvaža v občinski zbirni center. |
|
48. člen |
|
(koncept
podrobnejše namenske rabe) |
|
(1)
Območja stanovanj s spremljajočimi centralnimi dejavnostmi zasedajo
površine na vzhodnem kraku (pod Špičnikom), zahodnem kraku (proti
Podlipovici) in v osrednjem delu naselja (proti Gmajni in širitev
Narofa). Nove površine so predlagane kot nadaljevanje obstoječih
stanovanjskih površin navzven. |
|
(2)
Območja centralnih dejavnosti se razvijajo v obstoječem centru, ki
poteka ob glavni prometni osi in ob turističnem območju. |
|
(3)
Območja proizvodnih dejavnosti na skrajnem jugu naselja, so pretežno
namenjena proizvodnim in servisnim dejavnostim (elektro, predelovalna
industrija) v obstoječem okviru, z minimalnimi možnostmi za širitve.
Vzhodno od obstoječe industrije je načrtovana širitev za centralne
dejavnosti, ki se vežejo na obstoječo industrijo (servisi, oskrba,
trgovina, skladišča) in poslovno dejavnost, vse s poudarkom na usmeritvi
v ekološko neoporečne programe. |
|
(4)
Posebna območja, obsežne in enotne površine za turizem, se nahajajo v
osrednjem delu, na zahodu naselja Izlak (Medijske Toplice) in se
namenjajo pretežno turističnim in zdravstvenim dejavnostim, s poudarkom
na rehabilitaciji. |
|
(5)
Območja zelenih površin so predvidena ob glavni prometni osi ter ob
potoku Medija, kot del zelenega obroča ali zelene cezure v UN Izlake.
Večje zelene površine so tudi na območju obstoječega pokopališča,
razgibanem terenu okoli cerkve (Kresni grič, sv. Jurij) in športne
površine ob potoku Orehovica znotraj naselja. |
|
(6)
Območja in omrežja prometne infrastrukture: državna cesta skozi mesto
poteka od severozahoda proti jugovzhodu in z odcepom lokalne ceste proti
vzhodu (proti Čemšeniku) oziroma proti zahodu (Moravče) ter tvorijo
hrbtenico cestnega omrežja, lokalne ceste in ulice v naselju tvorijo
nepravilno cestno mrežo in se neposredno (in posredno) navezujejo na
državne ceste, ki so dejansko zbirne ceste naselja. V naselju delno
poteka omrežje za peš promet vzporedno s cestno mrežo. Predvidena je
vzpostavitev kolesarskega omrežja, ki načelno sledi cestnemu omrežju.
|
|
(7)
Območja in omrežja energetske infrastrukture: na območju mesta se
načrtuje kabliranje obstoječih in novih elektro vodov ter plina in
toplovoda. |
|
III.
IZVEDBENI DEL |
|
1.
Temeljne določbe |
|
49. člen |
|
(enote
urejanja prostora) |
|
(1)
Enote urejanja prostora v naseljih, območjih urbanističnih načrtov (v
nadaljevanju teksta: UN) in kjer je predviden občinski podrobni
prostorski načrt (OPPN) so označene s črkovno oznako naselja ter
zaporedno številko. V primerih, ko je naselje sestavljeno iz več
prostorsko ločenih delov, so oznake enot med seboj dodatno ločene s
poddelivko. |
|
(2)
Enote urejanja v odprtem prostoru imajo črkovno oznako OP. Določene so
po namenski rabi oziroma po območjih obstoječih prostorskih izvedbenih
aktov. |
|
(3)
Izjemoma so na območju obstoječih prostorskih aktov, izdelanih za širše
območje sanacije pridobivalnega prostora rudnika rjavega premoga Zagorje
(OP 5), jame Loke (OP 4) ter kamnoloma Borovnik (OP 3), so določena tudi
manjša območja. V primeru, ko manjše enote segajo v območja naselij ali
UN, so označene z dvočrkovno oznako naselja, v primeru, ko so v odprtem
prostoru pa z oznako OP. |
|
(4)
Prostorski izvedbeni akti za določena območja občine, ki veljajo za
posamezne enote urejanja prostora še naprej, so navedeni v 132. členu
tega odloka. |
|
50. člen |
|
(določitev enot urejanja prostora na območju naselij in odprtega
prostora) |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
| NAZIV
ENOTE UREJANJA | OZNAKA ENOTE UREJANJA | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|NASELJA | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Lokalna
središča: Čemšenik – |ČE 1, ML 1, PO 1/1, ŠL 1/1, ŠL| |
|
|ČE, Mlinše –
ML, Podkum – PO, |1/2 | |
|
|Šentlambert –
ŠL. | | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Ostala
naselja: Briše pri |BE 1, BI 1, BK 1, BM 1, BO 1, | |
|
|Podkumu – BE,
Briše – BI, |BR 1/1, BZ 1, DB 1/1, DO 1, DK| |
|
|Borovak pri
Podkumu – BK, Borje |1, GO 1, GV 1, HM 1, HT 1, JA | |
|
|pri Mlinšah –
BM, Borje – BO, |1, JB 1, JK 1, JR 1, JS 1/1, | |
|
|Brezje – BR,
Breznik – BZ, |JZ 1, JŽ 1, KA 1, KC 1, OP 5 | |
|
|Dobrljevo –
DO, Dobrljevo pri |KD 1/1, KE 1, KK 1, KL 1/1, KL| |
|
|Kandršah – DK,
Dolgo Brdo pri |1/2, KL 1/3, KL 1/4, KR 1, KS | |
|
|Mlinšah – DB,
Golče – GO, |1, KV 1/1, LA 1, LE 1, LM 1, | |
|
|Gorenja vas –
GV, Hmelno – HM, |ME 1, MK 1, MP 1, MV 1, OK 1, | |
|
|Hrastnik pri
Trojanah – HT, |OR 1, PA 1, PE 1, PR 1, PU 1, | |
|
|Jablana – JB,
Jarše – JR, Javor |RČ 1, RE 1/1, RE 1/2, RM 1, RO| |
|
|– JA, Jazbine
– JZ, Jelenk – |1, RT 1, RV 1, RZ 1, SČ 1, SE | |
|
|JK, Jesenovo –
JS, Jesenovska |1, SI 1/1, SI 1/2, SL 1, SO 1,| |
|
|Žaga – JŽ, Kal
– KL, Kandrše – |SP 1, SR 1, ST 1, SU 1, ŠE 1, | |
|
|KA, Klenovik –
KE, Kolk – KK, |ŠG 1, ŠK 1, ŠP 1, TI 1/1, TR | |
|
|Kolovrat – KV,
Kostrevnica – |1, VD 1, VM 1, VO 1, VR 1, VŠ | |
|
|KS, Kotredež –
KD, Kraj – KR, |1, VZ 1, ZA 1, ZČ 1, ZI 1, ZJ | |
|
|Krivica – KC,
Laze – LA, |1, ZL 1, ZN 1, ZO 1, ZP 1, ZR | |
|
|Leskovec – LE,
Log pri Mlinšah |1, ZŠ 1, ZV 1/1, ZV 1/2, ZZ 1,| |
|
|– LM, Mala Peč
– MP, Mali Kum – |ŽV 1 | |
|
|MK, Medija –
ME, Medija– | | |
|
|Valvazorjeva –
MV, Okrog – OK, | | |
|
|Orehovica –
OR, Padež – PA, | | |
|
|Prapreče – PR,
Prečna – PE, | | |
|
|Pungart – PU,
Ravenska vas – | | |
|
|RV, Ravne pri
Mlinšah – RM, | | |
|
|Razbor pri
Čemšeniku – RČ, | | |
|
|Razpotje – RZ,
Rove – RE, | | |
|
|Rovišče – RO,
Rtiče – RT, Sela | | |
|
|– SL, Senožeti
– SE, Spodnje | | |
|
|Čolnišče – SČ,
Spodnje Izlake – | | |
|
|SI, Spodnje
Ržiše – SR, Spodnji | | |
|
|Osredek – SP,
Srednji Osredek – | | |
|
|SO, Strahovlje
– ST, Suhi Potok | | |
|
|– SU, Šemnik –
ŠE, Šentgotard – | | |
|
|ŠG,
Šklendrovec – ŠK, Špital – | | |
|
|ŠP, Tirna –
TI, Trata – TR, | | |
|
|Vidrga – VD,
Višje – VŠ, | | |
|
|Vizgarje – VZ,
Vodice – VO, Vrh | | |
|
|– VR, Vrh pri
Mlinšah – VM, | | |
|
|Zabava – ZA,
Zaloka – ZL, | | |
|
|Zavine – ZV,
Zgornje Čolnišče – | | |
|
|ZČ, Zgornje
Izlake – ZI, | | |
|
|Zgornje Ržiše
– ZR, Zgornje | | |
|
|Zavine – ZZ,
Zgornji Osredek – | | |
|
|ZO, Zgornji
Prhovec – ZP, | | |
|
|Zgornji
Šklendrovec – ZŠ, | | |
|
|Zlokarje – ZJ,
Znojile – ZN, | | |
|
|Žvarulje –
ŽV. | | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Stanovanjsko –
počitniška |BR 1/2, DB 1/2, JS 1/2, KV | |
|
|naselja:
Brezje – BR, Dolgo |1/2, PK 1, PO 1/2, PV 1/1, PV | |
|
|Brdo – DB,
Jesenovo – JS, |1/2, TI 1/2, TI 1/3 | |
|
|Kolovrat – KV,
Peške Kandrše – | | |
|
|PK, Podkum –
PO, Prvine – PV, | | |
|
|Tirna–Škrjanci–Brinje – TI, | | |
|
|Tirna na Logu
– TI | | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Predvideni
OPPN: Dolgo Brdo – |DB 2, SI 2 | |
|
|DB, Spodnje
Izlake – SI | | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|ODPRTI
PROSTOR | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Kmetijska
zeml jišča, gozdna |OP 1 | |
|
|zemljišča,
površinske vode, | | |
|
|območja
prometnih površin | | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Zelene
površine |OP 1/1, OP 1/2, OP 1/3, OP | |
|
|
|1/4, OP 1/5, OP 1/6 | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Površine
razpršene poselitve |OP 1/7 do OP 1/1335 | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Kmetijska
zemljišča – |OP 1/1336 do OP 1/1343 | |
|
|pridobljena z
nadomeščanjem | | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Ureditveni
načrt Suhi potok |OP 2 | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Ureditveni
načrt za kamnolom |OP 3 z manjšimi območji: KI 6 | |
|
|Borovnik v
Kisovcu |in od OP 3/1 do vključno OP | |
|
| |3/6 | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Ureditveni
načrt za območje |OP 4 z manjšimi območji: OP | |
|
|sanacije
nadzemnega dela |4/1, OP 4/2, KI 4, KI 8, KI 12| |
|
|pridobivalnega
prostora rjavega | | |
|
|premoga po
zapiranju jame Loke | | |
|
|obrata Kisovec
Rudnika Zagorje | | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Ureditveni
načrt za sanacijo |OP 5 z manjšimi območji: OP | |
|
|območij
Ruardi–Cilence, Orlek |5/1 do OP 5/49 in OP 5 VI 1, | |
|
|in Podstrana
pridobivalnega |OP 5 OL 1, OP 5 KD 1/1, OP 5 | |
|
|prostora
rudnika rjavega |KD 1/2, OP 5 ZS 9/1, OP 5 ZS | |
|
|premoga
Zagorje |9/2, OP 5 ZS 9/3, OP 5 ZS 9/4,| |
|
| |OP 5 ZS 9/5, OP 5 ZS 27, OP 5 | |
|
| |ZS 31, OP 5 ZS 32, OP 5 ZS 34,| |
|
| |OP 5 ZS 36 ter OP 5 ZS 37 | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Lokacijski
načrt za avtocesto |OP 6 | |
|
|na odseku
Vransko–Blagovica | | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Državni
prostorski načrt za |OP 7 | |
|
|prenosni
plinovod M-2/1, odsek | | |
|
|Rogaška
Slatina–Trojane | | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Prekrivanje
DPN-jev za |OP 8 | |
|
|avtocesto in
plinovod | | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Državni
prostorski načrt za |OP 9 | |
|
|2x110 kV DV
Beričevo–Trbovlje 3 | | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
51. člen |
|
(enote
urejanja prostora na območju UN Zagorje ob Savi, UN Kisovec in UN
Izlake) |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
| NAZIV
ENOTE UREJANJA | OZNAKA ENOTE UREJANJA | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Kmetijska
zemljišča, površinske |KI 37 | |
|
|vode, območja
prometnih površin | | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Stanovanjska
gradnja |ZS 38, ZS 39, ZS 40, ZS 43, ZS| |
|
| |44, ZS 52, ZS 53, ZS 56, ZS | |
|
| |59, ZS 60, ZS 61, ZS 63, ZS | |
|
| |64, | |
|
| |KI 14, KI 15, KI 17, KI 19, KI| |
|
| |20, KI 26, KI 28, KI 29, KI | |
|
| |31, KI 33, KI 35, KI 36, | |
|
| |IZ 14, IZ 21, IZ 22, IZ 23, IZ| |
|
| |24, IZ 25, IZ 26, IZ 27, IZ | |
|
| |28, IZ 29, IZ 30, IZ 31, IZ | |
|
| |33, IZ 34, IZ 36, IZ 40, IZ | |
|
| |44, IZ 45 | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Večstanovanjska gradnja |KI 16, KI 18 | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Centralne
dejavnosti |ZS 24, ZS 41, ZS 42, ZS 46, ZS| |
|
| |48, ZS 49, ZS 50, ZS 51, ZS | |
|
| |62, ZS 65, | |
|
| |KI 21, KI 22, KI 30, KI 32, | |
|
| |IZ 32, IZ 35, IZ 38, IZ 39, IZ| |
|
| |41, IZ 46, IZ 47, IZ 48 | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Proizvodne
dejavnosti |ZS 54, ZS 55, | |
|
| |KI 34 | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Okoljska
infrastruktura |ZS 45, ZS 58 | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Zelene
površine |ZS 47, ZS 57 | |
|
| |KI 2, KI 23, KI 24, KI 25, KI | |
|
| |27, | |
|
| |IZ 37, IZ 42, IZ 43 | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Predvideni
občinski podrobni |ZS 26, ZS 28, ZS 29, ZS 30, OP| |
|
|prostorski
načrt – OPPN |5 ZS 31 – del, OP 5 ZS 32, ZS | |
|
| |33, OP 5 ZS 34, OP 5 ZS 36, OP| |
|
| |5 ZS 37 – del, | |
|
| |KI 9, KI 10, KI 11, KI 12, KI | |
|
| |13, | |
|
| |IZ 6, IZ 7, IZ 8, IZ 9, IZ 10,| |
|
| |IZ 11, IZ 12, IZ 13, IZ 15, IZ| |
|
| |16, IZ 17, IZ 18, IZ 19, IZ 20| |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|
VELJAVNI AKTI NA OBMOČJU UN ZAGORJE OB SAVI | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|
NAZIV AKTA | OZNAKA ENOTE UREJANJA | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Ureditveni
načrt za območje |ZS 1/1 in ZS 1/2 | |
|
|Farčnikova
kolonija v Zagorju | | |
|
|ob
Savi | | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|ZN za območje
Poslovno |ZS 2 | |
|
|trgovinski
center ob Cesti 9. | | |
|
|avgusta v
Zagorju ob Savi | | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Zazidalni
načrt Potoška vas – |ZS 3/1 in ZS 3/2 | |
|
|šola in levi
breg Kotredeščice | | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Zazidalni
načrt za poslovno |ZS 4 | |
|
|stanovanjsko
pozidavo na | | |
|
|področju
Dolinarjevega travnika | | |
|
|v Zagorju ob
Savi | | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Lokacijski
načrt za |ZS 5 | |
|
|rekonstrukcijo
bencinskega | | |
|
|servisa in
avtopralnice v | | |
|
|Zagorju | | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Ureditveni
načrt prenove |ZS 6 | |
|
|stanovanjskega
območja Polje 1– | | |
|
|32 v Zagorju
ob Savi | | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Zazidalni
načrt za območje |ZS 7 | |
|
|tržnice v
Zagorju ob Savi | | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Ureditveni
načrt Zagorje – |ZS 8 | |
|
|center
I-a | | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Ureditveni
načrt IGM v Zagorju |ZS 10 | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Zazidalni
načrt za območje ob |ZS 11 | |
|
|pekarni v
Zagorju ob Savi | | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Ureditveni
načrt za območje »ob |ZS 12 | |
|
|Cesti zmage v
Zagorju ob Savi« | | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Ureditveni
načrt za obrtno – |ZS 13 | |
|
|industrijsko
cono Toplice v | | |
|
|Zagorju | | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Lokacijski
načrt za območje |ZS 14 | |
|
|»Ašičevega
travnika« v Zagorju | | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Lokacijski
načrt za območje |ZS 15 | |
|
|»Kogovškovega«
travnika v | | |
|
|Zagorju ob
Savi | | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Lokacijski
načrt za zahodno |ZS 16 | |
|
|obvoznico od
priključka za | | |
|
|Osnovno šolo
do križišča pri | | |
|
|avtobusni
postaji in regulacijo | | |
|
|Medije v
Zagorju | | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Ureditveni
načrt za območje |ZS 17/1, ZS 17/2 | |
|
|Rudnik–Toplice
v Zagorju ob | | |
|
|Savi | | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Občinski
podrobni prostorski |ZS 17/2 – del | |
|
|načrt (OPPN)
za območje Osnovne | | |
|
|šole Toneta
Okrogarja v Zagorju | | |
|
|ob
Savi | | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Zazidalni
načrt kompleksa Svea |ZS 18/1 in ZS 18/2 | |
|
|Zagorje | | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Občinski
podrobni prostorskem |ZS 19 | |
|
|načrt (OPPN)
za območje | | |
|
|»Pavliničeve
vile« v Zagorju ob | | |
|
|Savi | | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Občinski
podrobni prostorski |ZS 20 | |
|
|načrt (OPPN)
za območje | | |
|
|»Gostišča KUM
v Zagorju ob | | |
|
|Savi« | | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Lokacijski
načrt za gradnjo |ZS 21 | |
|
|kolektorja
odpadnih vod Kisovec | | |
|
|in Zagorje in
centralne | | |
|
|čistilne
naprave Zagorje | | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Državni
lokacijski načrt za |ZS 22 – DPA | |
|
|regionalno
cesto I. reda R1– | | |
|
|221/1219
Zagorje–Bevško na | | |
|
|območju plazu
Ruardi | | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|OPPN za
območje Ceste Borisa |ZS 35 | |
|
|Kidriča | | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Lokacijski
načrt za obvoznico |ZS 25 | |
|
|ob
Kotredeščici | | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Občinski
podrobni prostorski |ZS 23 | |
|
|načrt (OPPN)
za območje »Selo« | | |
|
|v
Zagorju | | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Občinski
podrobni prostorski |OP 5 ZS 27 | |
|
|načrt (OPPN)
za območje OP 5 ZS | | |
|
|27 – Kolenc v
Zagorju ob Savi | | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Občinski
podrobni prostorski |OP 5 ZS 31 – del | |
|
|načrt (OPPN)
za območje OP 5 ZS | | |
|
|31 –
»Okrogarjeva kolonija | | |
|
|sever« | | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Občinski
podrobni prostorski |OP 5 ZS 37 – del | |
|
|načrt (OPPN)
za območje OP 5 ZS | | |
|
|37 – Jerman 1
v Zagorju ob Savi | | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|
VELJAVNI AKTI NA OBMOČJU UN KISOVEC | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|
NAZIV AKTA | OZNAKA ENOTE UREJANJA | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|ZN za območje
»Center v |KI 1 | |
|
|Kisovcu« (v
območju »C«) | | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Zazidalni
načrt za proizvodno – |KI 3 | |
|
|obrtno cono
Kisovec | | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Zazidalni
načrt za območje |KI 5 | |
|
|Zahodni del
naselja Kisovec | | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Občinski
podrobni prostorski |KI 7 | |
|
|načrt (OPPN)
za območje »Loke« | | |
|
|v
Kisovcu | | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|
VELJAVNI AKTI NA OBMOČJU UN IZLAKE | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|
NAZIV AKTA | OZNAKA ENOTE UREJANJA | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Zazidalni
načrt »Košenina« na |IZ 1 | |
|
|Izlakah | | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|ZN Izlake –
Spodnji Prhovec |IZ 2 | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Zazidalni
načrt TRC Medijske |IZ 3 | |
|
|toplice – 1.
faza | | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Zazidalni
načrt za območje |IZ 4 | |
|
|industrijskega
kompleksa Eti | | |
|
|Elektroelement
Izlake | | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
|Lokacijski
načrt za gradnjo |IZ 5 | |
|
|kolektorja
odpadnih vod in | | |
|
|centralne
čistilne naprave | | |
|
|Izlake | | |
|
+--------------------------------+------------------------------+ |
|
52. člen |
|
(določila za uporabo prostorsko izvedbenih pogojev in drugih določil
tega odloka) |
|
(1)
Prostorski izvedbeni pogoji za načrtovanje posegov v prostor so določeni
po posameznih enotah urejanja prostora, ki pokrivajo celotno območje
občine in so prikazane na grafičnih prilogah. |
|
(2) Za
vsako enoto urejanja prostora veljajo: |
|
– skupni
prostorski izvedbeni pogoji in podrobnejši prostorsko izvedbeni pogoji,
določeni za posamezno enoto urejanja ali |
|
– pogoji
določeni v veljavnih prostorsko izvedbenih aktih. |
|
(3)
Določila skupnih prostorsko izvedbenih pogojev se uporabljajo v vseh
enotah urejanja prostora, razen če ni s podrobnejšimi prostorsko
izvedbenimi pogoji določeno drugače. |
|
(4) Za
posamezne enote urejanja prostora so v sklopu podrobnejših prostorsko
izvedbenih pogojev, zaradi posebnosti območja določena tudi druga merila
in pogoji. |
|
2.
Skupni prostorski izvedbeni pogoji |
|
2.1.
Splošne določbe za območja predvidenih občinskih podrobnih prostorskih
načrtov (OPPN) |
|
53. člen |
|
(splošne
določbe za območja predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov) |
|
(1) Na
območjih, kjer je s tem odlokom predvidena izdelava OPPN, so do njegove
uveljavitve dopustni naslednji posegi: rekonstrukcije, dozidave (do 30 %
volumna osnovnega objekta), nadzidave (le za eno etažo), vzdrževanje
objektov, odstranitev obstoječih objektov, gradnja nezahtevnih in
enostavnih objektov: objekti za lastne potrebe, ograje, škarpe in
podporni zidovi. Možne so tudi gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in
odstranitev komunalne ter prometne infrastrukture. Prav tako je možno
urejanje vodnih zemljišč ter vodnogospodarske ureditve. Gradnja novih
stavb do izdelave OPPN ni dovoljena. |
|
(2)
Izdelava OPPN je možna tudi na območjih, kjer to s tem odlokom ni
izrecno določeno in kjer se za to izkaže potreba. |
|
(3) Meje
predvidenih OPPN, ki so določene v tem aktu je možno, za potrebe
vključitve infrastrukturnih ureditev, tudi spreminjati. |
|
(4)
OPPN, ki so določeni v tem aktu, je možno izvesti v več fazah, oziroma
jih je možno deliti na več manjših OPPN, pod pogojem, da posamezni OPPN
predstavlja prostorsko in funkcionalno smiselno in zaključeno enoto. V
primeru, da se OPPN izvaja le za del območja, je potrebno izdelati
strokovne podlage za celotno območje OPPN, ki bodo celovito reševale
prometno in gospodarsko javno infrastrukturo. |
|
2.2.
Skupni pogoji o vrstah posegov v prostor, pogoji glede parcelacije, lege
objektov ter glede velikosti in oblikovanja objektov |
|
54. člen |
|
(pogoji
o vrstah posegov v prostor) |
|
(1) Na
območju občine so na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih možne
novogradnje (tudi dozidave, nadzidave), odstranitve objektov, spremembe
namembnosti, rekonstrukcije in vzdrževalna dela. |
|
(2) Na
celotnem območju občine so dovoljene spremembe namembnosti obstoječih
objektov ali delov objektov za potrebe turističnih dejavnosti, če s
podrobnimi prostorsko izvedbenimi pogoji ni določeno drugače.
|
|
(3) Če v
posamezni enoti urejanja ni opredeljeno drugače, je na celotnem območju
občine, na stavbnih zemljiščih, dopustno graditi naslednje nezahtevne in
enostavne objekte: |
|
–
škarpe, oporne in podporne zidove, |
|
–
pomožne infrastrukturne objekte, kot nezahtevne ali enostavne,
|
|
–
začasne objekte, namenjene sezonski turistični ponudbi ali prireditvam
in |
|
– urbano
opremo. |
|
(4) Prav
tako je na celotnem območju možno vzdrževanje obstoječih objektov, če v
posamezni enoti urejanja ni opredeljeno drugače. |
|
55. člen |
|
(pogoji
glede parcelacije) |
|
(1) Pri
določitvi novih parcel, namenjenih gradnji je potrebno upoštevati:
|
|
– Širina
parcele, namenjene gradnji prometne in gospodarske javne infrastrukture,
za nove ceste je najmanj 9,0 m. |
|
– Pri
obstoječih državnih cestah v območju UN se varuje koridor najmanj 6,5 m.
Na območju lokalnih središč za državne ceste najmanj 4,0 m ter na
območju ostalih naselij in razpršeni poselitvi najmanj 3,25 m. Vse
merjeno od osi obstoječe ceste. |
|
– Pri
obstoječih lokalnih cestah v območju UN najmanj 5,5 m ter na območju
lokalnih središč in ostalih naselij najmanj 4,0 m od osi obstoječe
ceste. |
|
– Pri
ostalih občinskih cestah najmanj 3,0 m od osi obstoječe ceste.
|
|
(2) Na
območjih, kjer je možna gradnja več kot dveh enostanovanjskih stavb in
je za potrebe dostopa do novih objektov potrebno določiti parcelo nove
ceste, se pred gradnjo objektov za celotno območje pozidave izdela
zasnova prometa in komunalne infrastrukture ter načrt parcelacije.
|
|
(3) Pri
določanju velikosti parcel namenjenih gradnji je potrebno upoštevati
značilnosti obstoječe parcelacije in, da bo parcelacija zagotavljala
ohranitev tipičnega vzorca poselitve, namembnost in velikost objektov,
oblikovanost terena, lokacijo komunalnih vodov ter druge omejitve v
prostoru ob upoštevanju predvidenega razvoja. Pri tem je potrebno
zagotoviti zdravstveno tehnične zahteve (osončenje, proste in zelene
površine) in ostale urbanistične smernice v zvezi z dovozi in drugimi
utrjenimi površinami okrog objektov. Vsak objekt mora imeti za redno
rabo (dejavnost) določeno stavbno zemljišče, ki omogoča za okolico
nemoteno uporabo objekta. |
|
(4) Za
enostanovanjske stavbe je velikost parcele namenjene gradnji največ
1.000 m2. Za nestanovanjske stavbe, se velikost parcele namenjene
gradnji, določi glede na tehnološke zahteve. |
|
(5) Za
kmetije je potrebno zagotoviti velikost parcel v takšnem obsegu, da bo
prilagojeno obsegu proizvodnje in kmetijske mehanizacije. |
|
(6)
Objekti za lastne potrebe se locirajo v okviru parcel obstoječih
objektov. |
|
56. člen |
|
(pogoji
glede lege objektov) |
|
(1)
Odmik objekta od sosednje parcele mora biti minimalno 4,0 m. V
obstoječih strnjenih naseljih je zaradi posebnih terenskih razmer
izjemoma možen tudi manjši odmik, za kar je potrebno pridobiti soglasje
mejašev. Manjši odmik mora projektant posebej utemeljiti. Z načrtovanimi
odmiki novogradenj od sosednje parcele se mora zagotoviti vzdrževanje
objekta tako, da ni motena sosedova posest ter, da so upoštevani
zdravstveni in požarnovarnostni pogoji. |
|
(2)
Objekti za lastne potrebe morajo biti od sosednje meje oddaljeni najmanj
1,5 m. |
|
(3)
Škarpe morajo biti od roba cestnega telesa odmaknjene najmanj 1,0 m, od
meje sosednjega zemljišča pa 0,5 m. Za odmik si je potrebno pridobiti
projektne pogoje in soglasje upravljavca ceste. Zaradi zahtevnih
terenskih razmer je ob soglasju mejaša možen tudi manjši odmik.
|
|
(4) Za
določitev odmika se upošteva oddaljenost najbolj izpostavljenih delov v
projekciji tlorisa objekta, ki se gradi, od parcelne meje soseda
(mejaša). |
|
(5)
Odmiki med objekti morajo upoštevati požarno-varnostne normative.
|
|
(6)
Stavbe (novogradnje) morajo biti oddaljene od gozdnega roba (tudi
varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom), za eno drevesno višino
odraslega sestoja oziroma od 20 m do 30 m. |
|
(7)
Stavbe (novogradnje) ne smejo biti locirane na območju z zakonom
določenih vodnih in priobalnih zemljišč, čeprav so ta v opredeljena kot
stavbna zemljišča razen, če je v posameznih enotah urejanja določeno
drugače. |
|
57. člen |
|
(pogoji
glede oblikovanja objektov) |
|
(1) Vse
novogradnje, dozidave in nadzidave stavb, se morajo oblikovno
prilagoditi obstoječi pozidavi. Dozidave z ravnimi strehami so dopustne
v najnižji etaži. |
|
(2)
Upoštevati je potrebno: |
|
–
Tlorisne oblike novih stavb morajo biti izrazito podolgovate v razmerju
stranic od 1:1,5 do 1:1,8. Zaradi prilagajanja obstoječi okoliški
pozidavi je lahko razmerje stranic tudi manjše, vendar ne manj kot
1:1,3, kar pa mora projektant posebej utemeljiti. |
|
–
Lociranje in oblikovanje novogradenj, nadzidav in dozidav se podredi
dominantam naselja (cerkev, parkovna ureditev, izpostavljeno drevo).
|
|
– Pri
objektih večjih gabaritov, je potrebno izvesti horizontalne oziroma
vertikalne členitve. |
|
– Smer
slemena simetričnih dvokapnih streh poteka vzporedno s plastnicami
terena oziroma mora biti usklajena z obstoječo zasnovo zaselka ali gruče
hiš, ki je tipična za posamezni poselitveni vzorec. Dovoljena je
namestitev naprav za izkoriščanje naravnih virov energije, ki ne smejo
presegati slemena streh. Sleme mora biti vzporedno z daljšo stranico
objekta. |
|
–
Uporaba svetlečih in zrcalnih kritin je prepovedana. |
|
–
Prepovedana je uporaba signalnih barv, ki so moteče in izrazito
neavtohtone (citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena,
turkizno modra itd.). |
|
(3)
Nestanovanjske kmetijske stavbe morajo imeti vzdolžen tloris, višinski
gabarit ne sme presegati višine sosednjih objektov in morajo posnemati
osnovne elemente tradicionalne arhitekture (leseni zatrepi, fasade v
kombinaciji ometa in lesa v vertikalnem rastru). Za smer slemena in
oblikovanje strehe veljajo določila kot za druge novogradnje.
|
|
(4) V
gabarit osnovnega objekta se ne vštevajo dimenzije nadstrešnic,
vetrolovov in podobnih pomožnih delov stavbe. |
|
(5) Na
območjih, kjer so s tem odlokom dopuščene ravne strehe, se lahko te
izvedejo tudi kot zelene – zasajene z rastlinami. |
|
58. člen |
|
(pogoji
glede velikosti in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov) |
|
(1)
Postavitev in oblikovna podoba nezahtevnih in enostavnih objektov mora
biti skladna z osnovnim objektom h kateremu sodijo oziroma z določili za
gradnjo objektov v posameznih PIP. Naklon strehe, kritina, fasada, naj
se poistovetijo (poenoti) z osnovnim objektom. Izjema so lahko le
objekti (ute, nadstreški, steklenjaki, rastlinjaki, silosi, zimski
vrtovi, pohodne terase), ki jih zaradi svoje namembnosti ali zakonitosti
tehnološkega procesa, v celoti ni možno oblikovno prilagoditi osnovnemu
objektu. Fasade objektov za lastne potrebe (drvarnice, garaže, lope ...)
se izvedejo v lesu. |
|
(2)
Nezahtevne in enostavne objekte se ne sme postavljati na vedutno
izpostavljenih legah (ravnica, sedlo, vrhove) in na zunanjih robovih
ureditvenih območij naselij ob varovanih območjih. |
|
(3)
Postavitev objektov je možna pod pogojem, da ni ovirano funkcioniranje
obstoječih objektov, parkiranje in manipulacija znotraj zemljiške
parcele osnovnega objekta ter da ni oviran dostop in preglednost na
cesti. |
|
(4) Za
določitev velikosti nezahtevnih in enostavnih objektov veljajo pogoji,
kot jih določa veljavni predpis, razen če ni s pogoji tega odloka
določeno drugače. |
|
(5)
Ograjevanje parcel naj bo urejeno z zasaditvijo avtohtonih grmovnic, ki
se režejo v višini 1,0 m in so lahko ojačene z žično mrežo. Možna je
tudi gradnja transparentnih ograj v kombinaciji z naravnimi materiali
(kamen, les), če so prilagojene obstoječim ureditvam do višine 1,0 m. Na
območju razpršene poselitve, v okviru kmetij in zaselkov, ograjevanje
zemljišč ni dopustno, razen v primeru če gre za zavarovanje zemljišča
pred vplivi naravnih nesreč ter pred drugimi nezaželenimi vplivi okolice
za ljudi in živali. Pri ograjevanju objektov in kompleksov, zaradi
njihovega varovanja, je potrebno upoštevati izvedbo in višino ograje, ki
je določena z drugimi predpisi. |
|
(6)
Ograditev gozda ni dovoljena, razen v izjemnih primerih, za kar je
potrebno pridobiti dovoljenje pristojnega upravljavca gozda.
|
|
(7)
Urbana oprema (tlakovanja, klopi, koši, vizualni komunikacijski objekti,
svetilke itd.) je dopustna na območju celotne občine in je oblikovno
poenotena. |
|
59. člen |
|
(pogoji
glede parkirnih površin objektov) |
|
(1)
Vsakemu novemu objektu se na njegovem stavbnem zemljišču načrtuje
potrebno število parkirnih mest za osebna vozila, kolesa in druga
prevozna sredstva. |
|
(2) Pri
dozidavi, nadzidavi in spremembi namembnosti objektov se preveri ali ima
objekt minimalno število parkirnih mest. |
|
(3)
Določevanje minimalnega števila parkirnih mest: |
|
– za
vsako stanovanjsko enoto se določi vsaj eno in pol parkirno mesto z
zaokrožitvijo navzgor in |
|
– za
poslovne dejavnosti se za vsakih začetih 20 m2 neto površine, ki jo ima
dejavnost, določi eno parkirno mesto. |
|
2.3.
Skupni pogoji za gospodarsko javno infrastrukturo |
|
2.3.1
Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo |
|
60. člen |
|
(splošni
pogoji) |
|
(1)
Obstoječe in nove objekte se obvezno priključi na predpisano gospodarsko
javno infrastrukturo. |
|
(2)
Gradnja novih objektov (razen objektov gospodarske javne
infrastrukture), je možna šele po izgradnji minimalne komunalne in
prometne infrastrukture, oziroma sočasno z njo. |
|
(3)
Zemljišče namenjeno gradnji je komunalno opremljeno, če se mu lahko
zagotovi oskrbo s pitno vodo, urejeno odvajanje odpadne vode,
priključitev na elektroenergetsko omrežje ter dostop do javne ceste.
|
|
(4) V
primeru, da se na območju gradijo komunalne naprave, so uporabniki
dolžni izvesti komunalne priključke na nove komunalne naprave.
|
|
(5) Na
območjih, kjer omrežje javne infrastrukture ni zgrajeno, je za objekte
možno urediti lastne naprave v skladu z veljavnimi predpisi.
|
|
(6)
Nezahtevni in enostavni objekti se na komunalno infrastrukturo
priključijo, kadar je to potrebno. |
|
(7)
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo se izvaja v
skladu s soglasjem pristojnega upravljavca. |
|
61. člen |
|
(priključevanje na prometno infrastrukturo) |
|
(1)
Obstoječi in predvideni objekti ter kmetijska in gozdna zemljišča morajo
imeti zagotovljen urejen in varen priključek na javno cesto. Objekte in
stavbna zemljišča se priključuje neposredno na občinske ceste in preko
njih na državne ceste. Z enim novim priključkom na javno cesto se
praviloma priključuje več objektov skupaj. |
|
(2)
Dovozi in priključki na javno cesto morajo biti urejeni tako, da ne
ovirajo prometa. Izvedeni morajo biti pravokotno na cesto, v niveleti
ceste. Zagotovi se ustrezna preglednost priključka. V primeru, da je
parcela locirana ob dveh prometnicah, je potrebno praviloma
priključevanje izvesti na cesto nižje kategorije. Minimalna širina
dovoza do enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb je 3,5 m, do
večstanovanjskih stavb in drugih zahtevnih objektov pa 5,0 m.
|
|
(3)
Priključki se izvajajo na podlagi soglasja upravljavca ceste. |
|
62. člen |
|
(priključevanje na kanalizacijsko in vodovodno omrežje) |
|
(1)
Priključevanje na vodovodno in kanalizacijsko omrežje se izvaja v skladu
z veljavnimi predpisi. V naseljih je potrebno zagotoviti izgradnjo
kanalizacije ali malih čistilnih naprav. |
|
(2)
Priključitev na kanalizacijsko omrežje je obvezna na območjih, kjer je
kanalizacija že izvedena. Izgradnja stanovanjskih objektov z greznico na
območju strnjenih naselij ni sprejemljiva. |
|
(3) V
primeru razpršene poselitve in na območjih, kjer kanalizacijsko omrežje
v bližnji prihodnosti ne bo urejeno ter na vodovarstvenih območjih, naj
se predvidi obvezno čiščenje odpadne vode na malih individualnih
čistilnih napravah. Pred izdajo gradbenega dovoljenja za posamezen
objekt na območju razpršene poselitve je potrebno izkazati, da je za
čiščenje odpadne vode poskrbljeno v skladu s programom čiščenja odpadnih
vod v občini. |
|
(4)
Padavinske vode je zaradi specifike terena potrebno priključevati na
kanalizacijo. Če terenske razmere omogočajo ponikanje, morajo biti
ponikalnice locirane izven vpliva voznih in manipulativnih površin,
znotraj parcele za gradnjo. Pri tem mora biti odvod padavinske vode
načrtovan tako, da bodo vode speljane izven plazovitega in erozijsko
ogroženega območja. Čista padavinska voda se lahko uporabi tudi za
sanitarne in tehnološke potrebe. |
|
(5)
Odvajanje padavinskih voda iz urejenih površin je potrebno urediti tako,
da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok, kar pomeni, da je
potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v
površinske odvodnike (ozelenitev, travne plošče, morebitni suhi
zadrževalniki ...). Število načrtovanih iztokov v vodotok naj bo
optimalno. |
|
(6)
Industrijske odpadne vode iz objektov in naprav morajo biti pred iztokom
očiščene do predpisane stopnje. |
|
63. člen |
|
(priključevanje na komunikacijsko omrežje) |
|
(1)
Priključke na komunikacijsko omrežje (kabelske telekomunikacije,
kabelski distribucijski sistemi) je potrebno predvideti izključno pod
zemljo. Postavitev novih ali rekonstrukcija obstoječih, nadzemeljskih
komunikacijskih vodov, ni možna. Pri rekonstrukcijah obstoječih
nadzemeljskih komunikacijskih vodov, je vode obvezno načrtovati pod
zemljo. |
|
(2)
Dovoljeno je priključevanje na brezžično komunikacijsko omrežje. |
|
64. člen |
|
(priključevanje na energetsko omrežje) |
|
(1)
Oskrba novih objektov z električno energijo se zagotavlja iz obstoječih
transformatorskih postaj. V primeru nezadostne električne energije,
upravljavec zgradi nove transformatorske postaje in pripadajoče srednje
in nizko napetostno omrežje. |
|
(2)
Obstoječe in nove objekte je potrebno priključiti na omrežje zemeljskega
plina, kjer je to mogoče. |
|
2.3.2
Varovalni pasovi in koridorji gospodarske javne infrastrukture |
|
65. člen |
|
(splošni
pogoji) |
|
(1) V
koridorjih in varovalnih pasovih gospodarske javne infrastrukture je, za
gradnjo in vzdrževanje drugih naprav in objektov ter za vse posege v
prostoru, potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca
posamezne infrastrukture. |
|
(2)
Upravljanje vodovodnih sistemov je potrebno organizirati skladno z
občinskim odlokom o gospodarskih javnih službah. |
|
66. člen |
|
(varovalni pasovi prometne infrastrukture) |
|
(1) V
varovalnem pasu prometnic načrtovane dejavnosti oziroma objekti ne smejo
negativno vplivati na prometnico in obratno. V varovalnem pasu prometnic
naj se ne umešča objektov in dejavnosti, na katere bi bil vpliv
prometnice moteč. |
|
(2)
Posegi v varovalni pas prometnic ne smejo biti v nasprotju z njihovimi
koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja prometnic in prometa na
njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja
njenega videza. |
|
(3)
Varovalni pas ceste se meri od zunanjega roba cestnega sveta in na vsako
stran ceste znaša: |
|
– pri
avtocesti 40 m, |
|
– pri
glavni cesti 25 m, |
|
–
regionalni cesti 15 m, |
|
–
lokalni cesti, mestni ali krajevni cesti 8,0 m, |
|
– pri
javni poti 6,0 m in |
|
– pri
javni poti za kolesarje 3,0 m. |
|
(4)
Varovalni progovni pas železnice znaša 200 m. |
|
Predvidene ceste morajo biti oddaljene min. 8,0 m od osi obstoječega
tira. Objekti višine do 15 m morajo biti oddaljeni minimalno 12 m od osi
skrajnega tira, za objekte višje od 15 m pa je potrebno za vsak meter
višine dodati 0,5 m k minimalni oddaljenosti 12 m od osi skrajnega tira.
|
|
Za
posege na območju varovalnega progovnega pasu železnice je potrebno
upoštevati področno zakonodajo in podzakonske akte ter normative.
|
|
(5) Med
ovire za zračni promet štejejo: |
|
–
objekti, instalacije in naprave, ki so višji od 30 m in stojijo na
naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške
pokrajine za več kot 100 m, |
|
– vsi
objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal, ter
daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in
soteskami po dolžini več kot 75 m, |
|
– za
ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij,
ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj
varovanih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih
vodov in podobno, |
|
– pred
gradnjo objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost
zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje v
skladu s predpisi. |
|
67. člen |
|
(varovalni pasovi energetske infrastrukture) |
|
(1) V
energetskih koridorjih (nadzemnih in podzemnih vodov) se ne umešča novih
stavb. Izrecno je v koridorjih daljnovodov prepovedana gradnja nadzemnih
objektov, v katerih je lahko vnetljiv material, na parkiriščih pod
daljnovodi pa je prepovedano parkiranje za vozila, ki prevažajo
vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale. |
|
(2)
Elektroenergetski koridorji znašajo: |
|
– za
napetostni nivo od 10 kV do 20 kV: 20 m (10 m levo in 10 m desno od osi
DV), |
|
– za
napetostni nivo 110 kV: 30 m (15 m levo in 15 m desno od osi DV) in
|
|
– za
napetostni nivo 400 kV: 80 m (40 m levo in 40 m desno od osi DV).
|
|
(3) Za
vsak poseg v elektroenergetski koridor je potrebno izdelati ustrezno
projektno dokumentacijo oziroma elaborat križanja. |
|
(4)
Stavbe morajo biti od vodnika visokonapetostnega elektrovoda 10 (20) kV
v neodklonljivem položaju oddaljene minimalno 3,0 m ter minimalno 5,0 m
od daljnovoda nad 20 kV. |
|
(5) Vsi
posegi v elektroenergetski koridor obstoječih in predvidenih DV so
dovoljeni v smislu zahtev tehničnih predpisov za graditev nadzemnih
vodov, za križanja z obstoječimi DV nad 35 kV pa izdelan elaborat. Za
izvedbo prestavitev daljnovodov je potrebno pri upravljavcu omrežja
naročiti elaborat prestavitve. |
|
(6)
Nadzorovani pas plinovoda s tlakom nad 16 barov znaša 2 x 100 m.
|
|
(7) Za
poseganja v nadzorovani pas (2 x 100 m) plinovoda s tlakom nad 16 bar in
do vključno 16 barov se upošteva veljavne predpise. |
|
(8) V
zaščitenem pasu 2 x 5,0 m, ki velja za vse plinovode, se dela izvajajo
pod posebnimi pogoji in nadzorstvom pooblaščenega upravljavca plinovoda,
na osnovi predhodnega soglasja. |
|
(9) Za
vsako spremembo namembnosti objekta ali dela objekta, dozidavo in
novogradnjo objekta, ki je že ali pa šele bo priključen na električno
oziroma plinovodno omrežje, je potrebno pridobiti soglasje pristojne
institucije. |
|
68. člen |
|
(varovalni pasovi ostale infrastrukture) |
|
(1)
Varovalni pasovi posameznih infrastrukturnih omrežij, ki niso določeni s
področnimi predpisi znašajo 3,0 m, merjeno od osi posameznega voda.
|
|
(2) V
varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij so dopustne
gradnje objektov in naprav, v skladu z določili tega odloka ter na
podlagi projektnih pogojev in soglasja pristojnega upravljavca. |
|
2.3.3
Gradnja gospodarske javne infrastrukture, grajenega javnega dobra in
zbiranje odpadkov |
|
69. člen |
|
(splošni
pogoji) |
|
(1) Na
celotnem območju občine, ne glede na namensko rabo, je od gradbeno
inženirskih objektov možno graditi: |
|
– 2112 –
Lokalne ceste in javne poti, ne kategorizirane ceste in gozdne ceste
|
|
– 2122 –
Mestne železnice |
|
– 214 –
Mostovi, viadukti, predori in podhodi |
|
– 2152 –
Pregrade in jezovi |
|
– 2153 –
Dovodni in odvodni kanali, namakalni in osuševalni sistemi |
|
– 22 –
Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi. |
|
(2)
Gradnja gospodarske javne infrastrukture se izvaja v skladu z določili
tega odloka, ki so navedena pod splošnimi pogoji in pogoji nosilcev
urejanja prostora. |
|
(3)
Gradnja gospodarske javne infrastrukture se praviloma, če je le mogoče,
izvaja v sklopu obstoječih infrastrukturnih koridorjev in območjih
grajenega javnega dobra. |
|
(4)
Poteki priključnih vodov morajo: biti medsebojno usklajeni, zagotoviti
je potrebno predpisane medsebojne odmike ter odmike od objektov in
drevja, v sklopu grajenega javnega dobra in v sklopu obstoječih
infrastrukturnih koridorjev. |
|
(5) Pri
načrtovanju poteka trase javne infrastrukture je potrebno predvideti čim
manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno
z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki
od zakonsko določenih, so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer
so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšana
obstoječa stabilnost brežin vodotoka. |
|
(6)
Prečkanja vodov javne infrastrukture pod strugo vodotoka morajo biti
načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge
vodotoka. |
|
(7)
Posamezni komunalni objekti in naprave ter telekomunikacijski objekti in
naprave, kot so transformatorske postaje, naprave omrežja mobilne
telefonije, črpalne postaje, sanitarni kioski, zbiralnice, omarice in
podobno, morajo biti po možnosti postavljeni tako, da niso vidno
izpostavljeni, v sklopu obstoječih objektov, ob njih ali pod nivojem
terena ter izven varovanih območij naravnih vrednot in kulturne
dediščine. Na izpostavljenih legah se zagotovi čim manjši vpliv na vidne
kvalitete prostora. V primeru, da gradnja izven varovanih območij ni
možna, je potrebno za gradnjo pridobiti projektne pogoje in soglasja
pristojne službe. |
|
(8) Pri
načrtovanju pozidave z gostoto večjo od 40 stanovanjskih enot na ha
oziroma pri gradnji večstanovanjskih stavb (>=1.000 m2 neto stanovanjske
površine), se predvidi omrežje daljinskega ogrevanja oziroma hlajenja,
prvenstveno z uporabo obnovljivih virov energije. |
|
(9)
Infrastrukturne sisteme se načrtuje tako, da se zagotovi ohranjanje
kulturne dediščine. V poselitvenih območjih ter območjih varstva
kulturne dediščine se energetske in kabelske distribucijske sisteme
načrtuje v podzemnih vodih, v kolikor trasa ne poteka preko arheološke
dediščine. Pogoj se upošteva tudi pri rekonstrukcijah. |
|
70. člen |
|
(prometna infrastruktura) |
|
(1)
Ceste s pripadajočimi objekti in napravami, se lahko gradijo in
prenavljajo v varovalnih pasovih cest in koridorjih načrtovanih cest.
Pri projektiranju in gradnji cest je potrebno upoštevati veljavne
tehnične normative in določila tega odloka. |
|
(2)
Kolesarske in sprehajalne poti se lahko ureja tudi izven cestnih teles,
upoštevajoč prostorske možnosti in razpoložljivost zemljišč. Ob javnih
cestah je na prometnih površinah izven vozišča dovoljeno urejati
avtobusna postajališča, izogibališča in počivališča. |
|
(3) V
naseljih se ob cestah in ulicah, kjer se izvaja dvosmerni promet na
vozišču širine 5,0 m ali več, izvede hodnik za pešce. |
|
(4) Ob
regionalnih, lokalnih ter zbirnih in krajevnih cestah v naselju je
potrebno izvesti hodnike za pešce z javno razsvetljavo in kolesarske
steze. |
|
(5) Pri
dimenzioniranju parkirišč je potrebno upoštevati veljavne normative za
določanje parkirnih mest po posameznih dejavnostih in invalide.
|
|
(6) Za
zagotovitev nemotenega prehajanja živali preko cestne infrastrukture je
potrebno predvideti ustrezne prehode. |
|
71. člen |
|
(energetska infrastruktura) |
|
(1)
Objekte za rabo obnovljivih virov energije (fotovoltaika, geotermalna,
vetrna energija …), se načrtuje z upoštevanjem učinkovitosti izbranega
sistema in prostorske, okoljske ter družbene sprejemljivosti.
|
|
(2) Pri
vseh novogradnjah in pri vseh večjih obstoječih kotlovnicah za daljinsko
ogrevanje se preveri možnost soproizvodnje. |
|
(3)
Vodne akumulacije, namenjene proizvodnji električne energije, je
potrebno načrtovati tako, da v čim večji meri služijo tudi drugim
namenom: varstvu pred poplavami, namakanju kmetijskih zemljišč, turizmu
in ribolovu. |
|
(4)
Dograditev plinovodnega omrežja se za potrebe novih objektov izvaja na
območju UN, v sklopu obstoječih komunalnih koridorjev. |
|
(5)
Predvideno srednje in nizko napetostno omrežje v naseljih ter območjih
varovane naselbinske in krajinske dediščine, mora biti v zemeljski
oziroma kabelski izvedbi. Kablovodi se prosto polagajo v zemljo ali po
potrebi v PVC ceveh 160 mm. Kablovodi, ki potekajo pod voznimi
površinami se predvidijo v obbetoniranih ceveh, v urbanih naseljih se
gradi tudi cevi 2 x 50 mm za potrebe informatike in jaški standardnih
dimenzij. |
|
(6) V
primeru slabih napetostnih razmer oziroma povečanega odjema elektrike se
zgradijo nove transformatorske postaje s pripadajočim visokonapetostnim
priključkom in NN izvodi oziroma se bo izvedela rekonstrukcija
obstoječega omrežja. |
|
(7)
Transformatorske postaje se gradijo v kabelski izvedbi, izjemoma izven
urbanih naselij, kjer so potrebne manjše moči, na betonskem ali lesenem
drogu. Nove transformatorske postaje je možno graditi kot samostojne
objekte in v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini.
|
|
(8)
Izgradnja novih transformatorskih postaj s pripadajočim omrežjem (20 kV
in 0,4 kV), se izvaja odvisno od povečanja obremenitev ter tam, kjer se
bodo pojavile slabe napetostne razmere pri odjemalcih, priključenih na
obstoječe elektroenergetske vode in objekte (NNO, SN in TP).
|
|
(9)
Umeščanje energetskih objektov in naprav v prostor se načrtuje tako, da
se, kolikor je le mogoče, upošteva značilne naravne prvine kot so gozdni
rob, podnožje pobočij, reliefne značilnosti ter vidnost naselij in
značilne vedute. |
|
72. člen |
|
(vodovodno omrežje) |
|
(1) Na
celotnem območju je potrebno načrtovati in organizirati celovito gradnjo
ter upravljanje vodovodnih sistemov (omrežje, vodnih viri, črpališča in
vodohrani) skladno z občinskim odlokom o gospodarskih javnih službah.
|
|
(2) Na
območjih, kjer vodovodno omrežje še ni zgrajeno, si investitor lahko
zgradi lastno napravo (vodno zajetje, kapnica), v skladu z veljavnimi
zdravstveno-tehničnimi predpisi. |
|
(3) Na
vodovodnem omrežju je potrebno zgraditi hidrantno omrežje, ki zagotavlja
zadostne količine požarne vode. Na območjih, kjer ni možno zagotoviti
zadostnih količin požarne vode, je možno urediti ustrezne požarne bazene
ali zagotoviti zajem požarne vode iz površinskih vodotokov v skladu s
pogoji upravljavca. |
|
73. člen |
|
(kanalizacijsko omrežje) |
|
(1) Pri
načrtovanju odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih
voda, je potrebno upoštevati vse veljavne predpise s področja varstva
okolja. |
|
(2)
Odpadne vode se preko omrežja kanalizacijskih sistemov odvaja v čistilne
naprave za posamezno naselje ali širša območja skupine naselij. Za
območja, kjer večji sistemi niso predvideni se odpadne vode odvajajo v
male čistilne naprave. |
|
(3)
Prioritetno se urejajo kanalizacijski sistemi v lokalnih središčih na
katere se lahko navezujejo tudi okoliška naselja. Območja naselij, za
katere je urejeno kanalizacijsko omrežje, se obvezno priključujejo na
omrežje. |
|
(4)
Odpadne vode na območjih, na katerih ni urejeno javno kanalizacijsko
omrežje, je potrebno odvajati v male čistilne naprave ali nepretočne
greznice z upoštevanjem veljavnih predpisov. |
|
(5) Pri
urejanju gnojišč je potrebno upoštevati določbe »Strokovnega navodila o
urejanju gnojišč in greznic«. |
|
(6)
Gnojišča in gnojne jame se načrtujejo v skladu z veljavnimi strokovnimi
navodili. |
|
74. člen |
|
(komunikacijska infrastruktura) |
|
(1)
Obstoječe telekomunikacijsko omrežje je potrebno glede na pozidavo
ustrezno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve.
|
|
(2) Pri
umeščanju objektov mobilne telefonije je potrebno upoštevati celovito in
kvaliteto pokrivanje posameznih območij s signalom, tehničnimi
normativi, ki veljajo za naprave mobilne telefonije, tehnološki napredek
telekomunikacijskih tehnologij in razvojni potencial lokalne skupnosti.
|
|
(3)
Prednostno se objekte in naprave mobilne telefonije usmerja na lokacije,
ki zagotavljajo manjši vpliv na zdravje ljudi, naravo, okolje in
kulturno dediščino, ob upoštevanju tehničnih normativov in pogojev za
postavljanje tovrstnih objektov. |
|
(4) Pri
načrtovanju omrežja objektov mobilne brezžične telefonije je potrebno
upoštevati celovito in kvalitetno pokrivanje posameznih območji s
signalom. |
|
75. člen |
|
(zbiranje odpadkov) |
|
(1) Na
celotnem območju občine se na primerno dostopnih mestih uredijo
zbiralnice za ločeno zbiranje odpadkov in zbirne centre za ločeno
zbiranje komunalnih odpadkov, v skladu s programom storitev in oskrbe
prebivalstva z infrastrukturo v občini in v skladu z veljavnimi
predpisi. |
|
(2)
Komunalni odpadki se zbirajo v za to namenjenih tipskih posodah in
odvažajo v skladu z ustreznimi občinskimi predpisi. Odjemna mesta morajo
biti prometno dostopna, ne smejo pa biti na prometnih površinah.
|
|
(3)
Organski odpadki se zbirajo ločeno in odvažajo na kompostarno.
|
|
(4)
Gradbene odpadke se odvaža na deponije za odlaganje tovrstnih odpadkov.
|
|
(5)
Posebni in nevarni odpadki se do odvoza na končno odlagališče tovrstnih
odpadkov zbirajo in hranijo v sklopu zemljišča za gradnjo, v posebnih
posodah ali skladiščih. |
|
2.4.
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja, naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
|
2.4.1
Celostno ohranjanje kulturne dediščine |
|
76. člen |
|
(splošni
pogoji za varovanje kulturne dediščine) |
|
(1) Za
poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika,
varstveno območje dediščine ali enoto kulturne dediščine z vplivnim
območjem, ki je bila registrirana do uveljavitve odloka, je potrebno
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje, ki jih
izda organ pristojen za varstvo kulturne dediščine. |
|
(2) Na
objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in
prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali
zvišanju njene vrednosti in dediščino varujejo in ohranjajo na mestu
samem (in situ). |
|
(3)
Antenske naprave na objektih in območjih nepremične kulturne dediščine,
ne smejo spreminjati ali razvrednotiti njihovega pomena in videza. |
|
77. člen |
|
(pogoji
za varovanje arheološke dediščine) |
|
(1) Na
vedutno izpostavljena arheološka najdišča ohranjamo poglede iz okolice.
|
|
(2) Novi
posegi v prostor (širitev poselitve, gradnja različnih objektov in
infrastrukturnih naprav itd.) se arheološkim najdiščem načeloma
izogibajo. |
|
(3) V
robne dele najdišč in v najdišča, kjer se interes varovanja in interes
poselitve prekrivata, se lahko posega le, če ni možno najti drugih
rešitev in šele po arheoloških raziskavah. |
|
(4)
Arheološko dediščino varujemo integralno s sistematičnim vključevanjem v
prostorsko načrtovanje na vseh ravneh. |
|
(5)
Najpomembnejša arheološka najdišča varujemo v obliki rezervatov oziroma
prostorsko urejenih območij (predstavitev in situ). |
|
(6)
Prostorski in vsebinski kontekst arheološkega najdišča varujemo pred
različnimi destruktivnimi posegi in rabami (izkopi, nasipi, intenzivna
kmetijska in gozdarska raba, gradnja različnih objektov in
infrastrukturnih naprav itd.). |
|
(7) Z
arheološkimi raziskavami ohranjamo in stopnjujemo kulturni in znanstveni
pomen dediščine, pri čemer je potrebno dati prednost nedestruktivnim
metodam. |
|
(8) Na
območju, kjer so v pripravi OPPN, oziroma se načrtuje širitev poselitve,
in pri gradnji zahtevnih objektov ter objektov gospodarske javne
infrastrukture, je potrebno zagotoviti arheološke raziskave na celotnem
območju predvidenega posega in ne le na območju do sedaj prepoznane
arheološke dediščine. Za vse take posege je potrebno pridobiti
kulturnovarstvene pogoje pristojne območne enote za varovanje kulturne
dediščine in, ko so ti pogoji izpolnjeni, še kulturnovarstveno soglasje. |
|
78. člen |
|
(pogoji
za varovanje stavbne in tehniške dediščine) |
|
(1) Pri
stavbni dediščini je potrebno upoštevati naslednje pogoje: |
|
–
ohranjati je potrebno tlorisno in višinsko zasnovo, konstrukcijsko
zasnovo in gradiva, |
|
–
ohranjati je potrebno zunanjost stavb (arhitekturno členitev, strešine,
kritino, stavbno pohištvo, gradiva, barvo, detajle itd.) v originalnih
materialih. Steklo-betonski in stiroporni nadomestki arhitekturnega
okrasja ne morejo biti del stavbne dediščine, |
|
–
ohranjati je potrebno morebitne arhitekturne poslikave in freske na
zunanjih ter notranjih zidovih, |
|
– na
fasado ni dovoljeno pritrjevanje infrastrukturnih in komunalnih napeljav
ter naprav, |
|
–
ohranjati je potrebno notranje dele stavbne dediščine, kot je vgrajena
oprema objekta: obloge tal, stropa, sten, peči, |
|
–
ohranja se funkcionalna zasnova in razporeditev dejavnosti v notranjem
ter pripadajočem zunanjem prostoru, |
|
–
ohranjati je potrebno komunikacijsko in infrastrukturno navezavo, ožjo
okolico (pripadajoči odprti prostor) z niveleto površin ter lego,
namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin, odnos
do drugih objektov na parceli in do sosednjih stavb. Nivo poti in cest
ob objektih dediščine se mora ohranjati oziroma vzpostaviti pod nivo
vhodov v objekte, |
|
– v
okolici objekta niso dovoljeni posegi, ki bi zmanjševali funkcionalno
integriteto varovane stavbne dediščine v širšem prostoru in bi pomenili
moteče prvine, |
|
– po
možnosti v stavbni dediščini zagotoviti dejavnost, ki bo omogočala tudi
ohranjanje opreme in |
|
– v
stavbno dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi in
obnovitvenimi deli ob pridobitvi kulturno varstvenih pogojev in kulturno
varstvenega soglasja. |
|
(2)
Podane pogoje prejšnjega odstavka smiselno veljajo tudi za tehniško
dediščino (območje stavbe, skupine stavb, orodja, naprave in stroji ter
drugi predmeti, ki pričajo o razvoju proizvajalnih sredstev, tehnologije
in tehnične kulture v Sloveniji). |
|
79. člen |
|
(pogoji
za varovanje memorialne dediščine) |
|
(1)
Potrebno je ohranjati avtentično lokacijo, materialno substanco in
fizično pojavnost enote dediščine. |
|
(2)
Potrebno je ohranjati vsebinski prostorski kontekst območja z okolico
(vedute na enoto dediščine). |
|
(3) Na
območja enot memorialne dediščine ni dovoljeno postavljanje drugih
enostavnih objektov in infrastrukturnih elementov (elektro in telefonske
omarice, hidranti ...). |
|
(4)
Komunalni in drugi infrastrukturni vodi naj se izogibajo območij
memorialne dediščine. |
|
(5) V
memorialno dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi in
obnovitvenimi deli v smislu kvalitetnejše predstavitve. |
|
80. člen |
|
(pogoji
za varovanje naselbinske dediščine) |
|
(1) V
Občini Zagorje ob Savi sta evidentirani naslednji enoti naselbinske
dediščine: |
|
– Mali
Kum in |
|
–
Zagorje ob Savi – Okrogarjeva kolonija. |
|
(2) V
sodelovanju s pristojnim zavodom za varstvo kulturne dediščine je
potrebno izdelati načrt za prenovo naselja Mali Kum. Pri izdelavi
izvedbenega akta za naselje Mali Kum je potrebno izhajati iz:
|
|
–
naselbinske zasnove (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev
odprtih prostorov), |
|
–
odnosov med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim
prostorom, |
|
–
upošteva naj se prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja
(drevesa, sadovnjaki), |
|
–
prepoznavne lege v prostoru oziroma krajini (glede na potek poti,
reliefne značilnosti itd.), |
|
– podobe
naselja v prostoru (silhueta in dominante: gabariti, oblike strešin,
kritina), |
|
–
odnosov med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
|
|
–
stavbnega tkiva (prevladujoč stavbni tip, javna oprema itd.),
|
|
– v
naselbinski dediščini ni dovoljena gradnja večstanovanjskih objektov,
razen v primeru, da so večstanovanjski objekti značilni za naselbinsko
dediščino, |
|
– v
naselbinski dediščini je dovoljeno postavljanje tistih enostavnih
objektov, ki jih je mogoče neopazno vključiti v naselbinsko strukturo in
so sestavni del domačij oziroma domov v naselbinski dediščini in
|
|
–
nadomestne gradnje morajo povzeti lokacijo porušenega objekta.
|
|
(3)
Pogoji za načrtovanje grajene strukture: |
|
–
tlorisni in višinski gabariti: podolžen tloris, P+M ali P+l+M s
kolenčnim zidcem največ 1,0 meter v celoti skritim pod napuščem,
|
|
– strehe
– simetrične dvokapnice z nakloni od 40° do 45°, kritina temno siva
betonska ali opečna rdeča in |
|
–
osvetlitev podstrehe – možna s klasično oblikovanimi frčadami.
|
|
(4)
Pogoji oblikovanja fasad: |
|
–
balkoni na čelnih, ožjih fasadah načelno niso dopustni, možna izvedba po
celotni dolžini vzdolžne fasade (lesen gank), |
|
–
okenske in vratne odprtine morajo biti pokončne, pravokotne in
simetrično razporejene, |
|
–
okenska stekla naj bodo deljena na šest polj, |
|
–
izvedba v zglajenem ometu svetlih pastelnih barv in |
|
–
gradnja več kotnih izzidkov, stolpičev, erkerjev, ni dovoljena.
|
|
(5)
Ostali pogoji oblikovanja: |
|
– v čim
večji meri naj se uporablja avtohtona gradiva (les, kamen) in
|
|
–
lokacija objekta na parceli mora biti skladna z zazidalno strukturo
naselja. |
|
(6)
Okrogarjeva kolonija je ob breg postavljena stanovanjska kolonija
rudniških delavcev. Sestavljajo jo štirje nizi pritličnih, zidanih,
večinoma štiri stanovanjskih objektov, s prizidanimi sanitarijami in
drvarnicami ob čelnih fasadah. Skrajni zahodni niz objektov je
podkleten. Strehe objektov so simetrične dvokapnice z opečno kritino.
Pri obnovitvenih delih se zagotovi enotno sanacijo vseh stavbnih nizov.
Gre za enotne izvedbe kritin, izvedbe in barve fasad, oblik in velikosti
okenskih in vratnih odprtin. |
|
Na
območju varovane enote Okrogarjeva kolonija v Zagorju ob Savi se
upošteva določila obstoječega UN Rudnik–Toplice v Zagorju ob Savi, v
okviru katerega je zajeta prenova naselja. |
|
81. člen |
|
(pogoji
za varovanje vrtnoarhitekturne dediščine) |
|
(1) Pri
območjih ali objektih vrtnoarhitekturne dediščine se varuje:
|
|
–
kompozicija zasnove in strukturne poteze, |
|
–
kulturne sestavine (grajeni objekti, skulpture, parkovna oprema),
|
|
–
naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo (vegetacija, voda,
relief itd.) in |
|
– podobo
v širšem prostoru in funkcijske navezave na okoliški prostor.
|
|
(2)
Sicer se v objekte vrtnoarhitekturne dediščine lahko posega tudi s
sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše predstavitve.
Vrtnoarhitekturna dediščina potrebuje stalno vzdrževanje, ki ga lahko
vrši le primerno usposobljen izvajalec v soglasju s pristojno enoto
Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. |
|
(3)
Najpomembnejša vrtnoarhitekturna ureditev je vrt v okviru domačije
Medved v Podkumu. |
|
82. člen |
|
(pogoji
za varovanje dediščinske kulturne krajine) |
|
(1) V
območjih kulturne krajine je potrebno varovati: |
|
–
krajinsko zgradbo (naravne kot kulturne prvine), |
|
–
ekološke procese sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini,
|
|
–
tipologijo krajinskih prvin in |
|
–
povezavo s stavbno in naselbinsko dediščino. |
|
(4) Pri
načrtovanju v območju kulturne krajine Čemšenik je potrebno upoštevati
ohranjanje obstoječe parcelacije oziroma strukture obdelovalnih površin
s členitvenimi prvinami, robov naselij, pri novogradnjah upoštevati
urbanistične in arhitekturne značilnosti, pri gospodarskih objektih
predvsem zagotavljati gabarite, ki ne bodo izstopali iz vzorca.
|
|
(5) Pri
načrtovanju v območju kulturne krajine Šentgotard je potrebno ohranjati
parcelacijo po plastnicah. Rob naselja in novogradnje naj bodo vezane na
obstoječe objekte in komunikacije. |
|
(6) Pri
načrtovanju v območju kulturne krajine Kolovrat je potrebno ohranjati
obstoječa prostorska razmerja ter asociativno pomembnih objektov: gradu,
cerkve in naselja z dominanto. Pri prenovah in morebitnih novogradnjah
je potrebno upoštevati urbanistične in arhitekturne značilnosti
obstoječe poselitve. |
|
(7) Pri
načrtovanju objektov v območju kulturne krajine Golče je potrebno
ohranjati pravilne parcelacije, pravokotne na glavno komunikacijo na
slemenu in vzdrževanje gozdnega roba in obmejkov. |
|
(8) Pri
načrtovanju objektov v območju kulturne krajine Čolnišče, varstveni
režim narekuje, da se ohranja trakaste parcelacije vzporedne z glavno
komunikacijo po dnu obvisele doline z nizom kozolcev (pet stegnjenih
kozolcev in pet kozolcev toplarjev) ter vzdrževanje gozdnega roba.
|
|
(9) Na
območju dediščinske kulturne krajine je potrebno upoštevati naslednje
dodatne pogoje: |
|
–
pomožni kmetijsko gozdarski objekti (čebelnjaki, kozolci, kašče itd.)
naj bodo izdelani po izmerah starih regionalno značilnih objektov,
|
|
–
začasne objekte za sezonsko turistično ponudbo se lahko načrtuje v
okviru priprave celostnega urejanja določenega območja ali za čas
prireditve, |
|
–
nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje ter sekundarno
telekomunikacijsko omrežje je dovoljeno izvajati le v podzemni izvedbi
oziroma uporabljati lesene drogove, |
|
–
ločilno oziroma krmilno mesto – naj bo neopazno, umaknjeno na rob
travnika, h gozdni meji, vidni deli leseni, |
|
–
transformatorska postaja naj bo umaknjena iz smeri vedut na prostorske
dominante. Bazne postaje naj se izogibajo objektom in območjem kulturne
dediščine. Če ni druge rešitve, je možna postavitev v robove gozdov,
|
|
– pred
postavitvijo vadbenih objektov je potrebno izdelati prostorsko presojo
postavitve ter preveriti vpliv na dediščino, |
|
–
montažnih, napihljivih šotorov se ne načrtuje v območjih dediščine in
|
|
–
objekte za oglaševanje in transparente ni dovoljeno postavljati,
dovoljeni so izjemoma v robnem območju, ta mesta ne smejo biti v smeri
vedut na prostorske dominante. |
|
83. člen |
|
(splošni
pogoji za vplivna območja varovane dediščine) |
|
(1)
Posegi v vplivnem območju morajo biti podrejeni ohranjanju vloge
kulturne dediščine v širšem prostoru. Upoštevati je potrebno sledeče
usmeritve: |
|
–
ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in
morfologijo, |
|
–
ohranjati elemente, kot so kozolci v njihovem razmerju do prostora in
naselij, |
|
–
ohranjati kvalitetne poglede na prostorske dominante, |
|
–
usmerjati izvajanje dejavnosti tako, da ustvarjajo ali ohranjajo
kvalitetna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko
ter časovno kontinuiteto in |
|
– v
največji možni meri ohranjati obstoječo parcelacijo in naravne prvine.
|
|
(2) V
prostoru občine so izpostavljena vplivna območja enot: |
|
– Strme
njive – Cerkev sv. Radegunde, kot dominanta kulturne krajine
|
|
–
Kandrše – Cerkev sv. Lenarta, pobočja Kandrškega hriba pod cerkvijo z
značilno parcelacijo po plastnicah |
|
– Medija
pri Izlakah – Območje gradu Medija, kot dominanta v dolini potoka
Medija. |
|
2.4.2
Ohranjanje narave |
|
84. člen |
|
(splošni
pogoji za ohranjanje narave) |
|
(1) Za
vsak poseg na objektih in v okviru varovanih območij naravne dediščine
je potrebno predhodno pridobiti pogoje in soglasje pristojnega organa.
|
|
(2) Za
posege, ki so povezani z obsežnimi zemeljskimi deli, kot so gradnja
cest, železnic, plinovodov, vodovodov, kanalizacije, kablovodov,
rudarska dejavnost, je potrebno po predhodnem dogovoru s pristojno
območno enoto Zavoda RS za varstvo narave omogočiti spremljanje stanja
med zemeljskimi in gradbenimi deli z vidika odkrivanja in varstva
geoloških in podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot. Upoštevati
je potrebno tudi ostale določbe, navedene v 83. členu tega odloka.
|
|
(3)
Poseganja, ki bi razvrednotilo oziroma obrnilo kvaliteto naravne
dediščine, zavarovanega območja ali ogrozilo biotsko raznovrstnost, je
nedopustno. |
|
(4)
Ohranja se ugodno stanje biotske raznovrstnosti na območjih Natura 2000
in zavarovanih območjih. |
|
(5)
Ohranjajo se naravne vrednote (v nadaljnjem besedilu: NV) in preprečuje
zmanjševanje biotske raznovrstnosti ter ohranitev ravnovesja na ekološko
pomembnih območjih. |
|
(6) Za
zagotovitev nemotenega prehajanja živali preko cestne infrastrukture pri
prenovi ali širjenju prometne infrastrukture se zagotovijo ustrezni
prehodi dvoživk (Izlake, Mlinše, Zagorje ob Savi). |
|
(7) Pri
urejanju okolice objektov, na varovanih območjih se v čim večji meri
ohranjajo travniške površine. Za zelenice se uporabljajo izključno
mešanice semen avtohtonih vrst trav. |
|
(8)
Ohranjajo se gozdovi, ki so razglašeni za varovalne gozdove in za
gozdove s posebnim namenom ter območja gozdov, kjer so socialne funkcije
poudarjene na 1. stopnji oziroma jih lokalna skupnost razglasi za
gozdove s posebnim namenom. |
|
(9) V
gozdni rob naj se ne posega. Pri načrtovanju lokacij novih objektov naj
se upošteva oddaljenost objektov od gozdnega roba najmanj za eno
drevesno višino odraslega gozdnega sestoja. Podrast naj se v celoti
ohrani, prav tako linijski objekti (živice ipd.). |
|
(10) Pri
osvetljevanju objektov, ki se nahajajo na območju pojavljanja malega
podkovnjaka naj se uporabijo svetila s čim manjšo emisijo UV svetlobe
(npr. halogenska svetila). Posamezni objekti naj imajo svetila
opremljena s senzorji. Namestitve novih obcestnih svetilk izven
strnjenih naselji naj se omeji na minimum. |
|
(11) V
pasu 5,0 m od vodotoka naj se ohranja obstoječe stanje. V tem pasu naj
se ne postavlja objektov ali kako drugače ureja območja. |
|
(12) Pri
adaptaciji ali izgradnji objektov kjer se bo uporabljal les (za fasade
in ostrešja), se le-ta ne sme zaščititi s premazi, ki škodujejo
sesalcem, ampak s takimi vrstami premazov, ki tem organizmom ne
škodujejo (dovoljeni so pripravki na osnovi piretroidov). |
|
(13)
Sanacija območja pridobivalnega prostora rjavega premoga naj se izvede
sonaravno. Za pogozditev naj se uporabijo lokalno avtohtone drevesne
vrste. |
|
(14)
Kolikor se pri umestitvi hidroelektrarn v prostor izkaže, da bodo
hidroelektrarne fizično ali z vplivnim območjem posegale v varovano
območje, bo potrebno izdelati presojo sprejemljivosti. |
|
85. člen |
|
(varstvo
naravnih vrednot) |
|
(1) V
izogib vplivu na NV Medija posegi na vodno zemljišče (npr. poseka dreves
in zarasti na brežinah) ali omejitev dostopa do vodotoka (npr.
postavitev ograje) niso dovoljeni. Potok Medija na območju naselij
Zagorje ob Savi in Kisovec se ureja sonaravno. Utrdijo se le bregovi,
dno struge se ohrani v naravnem stanju. Potokov se v nobenem primeru ne
kanalizira. V primeru poplavne ogroženosti se mora obstoječe stanje
ohraniti. Regulacija struge NV Medija ni dovoljena oziroma se izvaja v
urbanem območju s pozitivnim soglasjem pristojnih institucij.
|
|
(2) Pri
regulaciji NV Kotredeščice je potrebno ohraniti morfološke značilnosti
naravno ohranjenih vodotokov (sonaravna regulacija). |
|
(3) Za
zagotavljanje varstva vodnih organizmov je potrebno pri regulaciji strug
vodotokov upoštevati pogoje glede varstva voda tega odloka. |
|
(4) Za
zavarovanje NV Čemšeniška planina se upoštevajo ukrepi, podani za pSCI
Čemšeniška planina po tem odloku. |
|
86. člen |
|
(območja
pričakovanih naravnih vrednot) |
|
(1) Za
posege povezani z manj obsežnimi zemeljskimi deli kot so izkopi za
individualne stanovanjske hiše, greznice, bazne postaje in podobno je
potrebno investitorja seznaniti z možnostjo obstoja naravnih vrednot ter
predlogom, da o najdbi čim prej obvesti pristojno območno enoto Zavoda
RS za varstvo narave. |
|
(2) Za
posege pri zemeljskih delih v kmetijstvu kot sta oranje in rigolanje na
območjih, kjer se fosilni ostanki pričakujejo v plasteh blizu površja se
omogoči pristojni območni enoti Zavoda RS za varstvo narave spremljanje
stanja med izvajanjem zemeljskih del. |
|
(3) Če
investitor oziroma izvajalec odkrije potencialno naravno vrednoto, naj o
najdbi čim prej obvesti pristojno območno enoto Zavoda RS za varstvo
narave. Ta pripravi usmeritve, ki vključujejo dokumentiranje in
ovrednotenje območja oziroma potencialne naravne vrednote, oceno
ogroženosti ter predlog ukrepa varstva (in–situ ali ex–situ varstvo,
pogodbeno varstvo, skrbništvo, zavarovanje, začasno zavarovanje,
obnovitev). |
|
(4) Novo
odkrite NV se varuje glede na zvrst in tip NV in glede na tip posega, na
osnovi katerih strokovna služba izbere najprimernejši način varovanja. V
primerih, ko ni možno zagotoviti niti in–situ niti ex–situ varstva, se
zagotovi natančno evidentiranje in dokumentiranje območja najdbe
izjemnih geoloških fenomenov. |
|
87. člen |
|
(varstvo
habitatnih tipov) |
|
(1)
Habitatni tipi (v nadaljnjem besedilu: HT) se ohranjajo v ugodnem stanju
tako, da se posegi in dejavnosti na območjih habitatnih tipov načrtujejo
in izvajajo na način, da je njihov neugoden vpliv čim manjši. Posegi in
dejavnosti na območjih iz prejšnjega odstavka se načrtujejo na način in
v obsegu da se v kar največji možni meri ohranja ali veča naravna
razširjenost habitatnih tipov in območij, da se v kar največji možni
meri ohranjajo specifična struktura habitatnega tipa in naravni procesi
ali ustrezna raba. |
|
(2) V
gozdni rob naj se ne posega. Pri načrtovanju lokacij novih objektov naj
se upošteva oddaljenost objektov od gozdnega roba najmanj za eno
drevesno višino odraslega gozdnega sestoja. Podrast naj se v celoti
ohrani, prav tako linijski objekti (živice ipd.). |
|
(3) Za
habitatni tip ilirski bukovi gozdovi se ohranja namembnost zemljišč, ki
omogoča ohranjanje gozdnih habitatnih tipov. Športno rekreacijske in
turistične dejavnosti ter gozdna in javna infrastruktura se izvajajo na
način in v obsegu, ki ne ogrožajo habitatnega tipa. Pri gradnji javne
infrastrukture se prednostno izkoriščajo obstoječi koridorji. Posege, ki
mejijo na območja HT Ilirski bukovi gozdovi je potrebno načrtovati tako,
da ostane obstoječi gozdni rob ohranjen, pri načrtovanju lokacij novih
objektov je potrebno upoštevati oddaljenost objektov od gozdnega roba
najmanj za eno drevesno višino odraslega gozdnega sestoja. Za varovanje
habitata črtastega medvedka in malega podkovnjaka naj se pri načrtovanju
lokacij novih objektov na vseh območjih Natura upošteva oddaljenost
objektov od gozdnega roba najmanj za eno drevesno višino odraslega
gozdnega sestoja. Podrast naj se v celoti ohrani, prav tako linijski
objekti (živice ipd.). |
|
(4) Na
območju habitatnega tipa javorovih, jesenovih, brestovih in lipovih
gozdov v grapah in na gruščnatih pobočjih se ohranja namembnost
zemljišč, ki omogoča ohranjanje habitatnega tipa. |
|
88. člen |
|
(varstvo
ekološko pomembnih območij) |
|
(1) Pri
posegih na ekološko pomembno območje (v nadaljnjem besedilu: EPO)
Zasavsko hribovje, se upoštevajo usmeritve za SPA Posavsko hribovje –
ostenje. |
|
(2) Pri
posegih na EPO Kum, Kandrše, in Čemšeniška planina se upoštevajo
usmeritve za pSCI posameznega varstvenega območja. |
|
89. člen |
|
(varstvo
predlaganih ekološko pomembnih območij) |
|
(1) Za
predlagano ekološko pomembno območje Loke (p–1) velja, da se posegov, ki
spreminjajo vodni režim in kemizem tal območja, ne sme izvajati. Vode se
ne sme onesnaževati, obstoječe dejavnike onesnaževanja se zmanjšuje.
|
|
(2)
Košnja se izvaja tako, da je ugodna za rastline in živali in na način,
da se živali lahko umaknejo. Paša se izvaja na ekstenziven način.
Kmetijske površine se gnoji čim manj in to na tradicionalen način s
hlevskim gnojem, vnos mineralnih gnojil in gnojevke se zmanjša oziroma
ne uporablja. Škropiva se uporablja čim manj. |
|
(3)
Travnike se ohranja, ne požiga in ne nasipava. |
|
90. člen |
|
(varstvo
posebnih varstvenih območij – območij NATURA 2000) |
|
(1) Na
območje Natura 2000 se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter
gensko spremenjenih organizmov (tujerodne in gensko spremenjene vrste
lahko spremenijo strukturo habitatov, kar posledično pomeni izgubo
habitatov kvalifikacijskih vrst). |
|
(2) SPA
Posavsko hribovje: |
|
Plezanje
in letenje z jadralnimi padali se uredi in usmerja stran od gnezditvenih
območij planinskega orla in sokola selca. Izvajanja posegov ter
opravljanja dejavnosti se prilagodi življenjskim ciklom živali
(gnezditveno obdobje sokola selca: od 1. marca do 1. junija, planinskega
orla: 1. januarja do 1. julija). Na gnezditvenih območjih obeh vrst se v
obdobju gnezdenja in vzreje mladičev ne opravlja sečnja, rekreacija in
plezanje v radiu 200 m od gnezdišč ter ne izvaja zračnih športov vsaj na
razdaljo 500 m od gnezda. Na območju se ne postavlja pticam nevarnih
daljnovodov. Na območju naj se ne gradi potencialno škodljivih objektov
velike infrastrukture. Upoštevajo se varstvene usmeritve za habitatni
tip gozdovi rdečega bora. |
|
(3) pSCI
Kum: |
|
Pri
osvetljevanju objektov, ki se nahajajo na območju pojavljanja malega
podkovnjaka naj se uporabijo svetila s čim manjšo emisijo UV svetlobe
(npr. halogenska svetila). Čas izvajanja posegov na cerkvenih strehah in
podstrešjih se prilagodijo življenjskim ciklom netopirjev (med 1.
oktobra do 1. aprila). Posamezni objekti naj imajo svetila opremljena s
senzorji. Namestitve novih obcestnih svetilk izven strnjenih naselji naj
se omeji na minimum. Pri uporabi lesa za adaptacije ali izgradnje
objektov na pSCI Kum, se ne sme zaščititi s premazi, ki škodujejo
sesalcem, ampak s premazi, ki tem organizmom ne škodujejo.
Geomorfoloških značilnosti površja se ne spreminja. Ohranja se gozd in
travnate površine. Ne izvaja se večjih posegov v gozd. Izvaja se raba,
ki ohranja travišča in njihovo vrstno sestavo. V podrasti se ohranja
grmovni in zeliščni sloj. Ohranja se strukturiran gozdni rob in gozdne
jase. Vodotokov se ne zasipava in regulira, brežin se ne utrjuje.
Obrežne vegetacije se ne obsekuje ali kakorkoli uničuje. Na območju
pojavljanja močvirskega krešiča naj se v pasu 5,0 m od vodotoka ohranja
obstoječe stanje. V tem pasu se ne postavlja objektov ali kako drugače
ureja območja. Ohranjajo se vlažni gozdovi ob vodotokih in razmerje med
travniškimi in gozdnimi površinami. Upoštevajo se varstvene usmeritve za
habitatne tipe ilirski bukovi gozdovi, evropski gozdovi rdečega bora in
javorovi, jesenovi, brestovi in lipovi gozdovi v grapah in na gruščnatih
pobočjih. |
|
(4) pSCI
Kandrše: |
|
Poseganje v gozdni rob, ki je primeren habitat za črtastega medvedka na
območju pSCI Kandrše ni dovoljeno. Za osvetljevanje naselij in objektov
na območju pSCI Kandrše, ki se nahajajo na območju pojavljanja malega
podkovnjaka, je potrebno uporabiti svetila s čim manjšo emisijo UV
svetlobe (npr. halogenska svetila). Čas izvajanja posegov na cerkvenih
strehah in podstrešjih se prilagodijo življenjskim ciklom netopirjev (od
1. oktobra do 1. aprila). Posamezni objekti morajo imeti svetila
opremljena s senzorji. Namestitve novih obcestnih svetilk izven
strnjenih naselji se omeji na minimum. Pri uporabi lesa za adaptacije
ali izgradnje objektov na pSCI Kandrše, se ne sme zaščititi s premazi,
ki škodujejo sesalcem. Ohranja se strukturiran gozdni rob. Ohranjajo naj
se gozdne in travnate površine. Izvaja naj se raba, ki ohranja travišča
in njihovo vrstno sestavo. Vodotokov naj se ne zasipava in regulira:
brežin naj se ne utrjuje. Upoštevajo se tudi varstvene usmeritve za
ilirske bukove gozdove. |
|
(5) pSCI
Čemšeniška planina: |
|
Poseganje v gozdni rob na območju pSCI Čemšeniška planina ni dovoljeno
zaradi zavarovanja črtastega medvedka. Ohranja naj se strukturiran
gozdni rob, gozdne jase. Geomorfoloških značilnosti površja (relief,
osvetljenost ipd.) se ne spreminja. Ohranjajo se gozdne in travnate
površine. V podrasti naj se ohranja grmovni in zeliščni sloj. Izvaja se
raba, ki ohranja travišča in njihovo vrstno sestavo, paša pa se izvaja
na ekstenziven način. Pri urejanju okolice objektov, na območju
pojavljanja travniškega postavneža naj se v čim večji meri ohranjajo
travniške površine. Za zelenice naj se uporabljajo izključno mešanice
semen avtohtonih vrst trav. Upoštevajo se varstvene usmeritve za ilirske
bukove gozdove navedene v 84. členu. |
|
2.4.3
Varstvo okolja in naravnih dobrin |
|
91. člen |
|
(varstvo
zraka) |
|
(1) Pri
gradnji objektov, rekonstrukciji ter spremembi namembnosti obstoječih
objektov je potrebno upoštevati predpise za varstvo zraka in zagotoviti,
da z novimi posegi ne bodo prekoračene dovoljene vrednosti emisij.
|
|
(2)
Učinkovito varstvo zraka na območju občine se izvaja predvsem z uporabo
obnovljivih virov energije, načrtovanjem in izvajanjem skupinskega
ogrevanja, z zmanjšanjem emisij in toplogrednih plinov v zrak in
učinkovito rabo energije v stavbah. |
|
(3)
Zagotavljati je potrebno racionalno rabo energije, z uporabo ekološko
sprejemljivih goriv. |
|
92. člen |
|
(varstvo
voda) |
|
(1)
Upoštevati je potrebno varovanje priobalnega zemljišča. Zunanja meja
priobalnega zemljišča pri Savi je 15 m od meje vodnega zemljišča oziroma
zunaj območja naselja najmanj 40 m od meje vodnega zemljišča, pri
ostalih vodotokih pa 5,0 m od meje vodnega zemljišča. |
|
(2) Za
vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali
stanje voda, je potrebno pridobiti vodno soglasje. |
|
(3) Za
obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem
zemljišču velja, da je na teh objektih in napravah mogoča
rekonstrukcija, adaptacija ali obnova, ki: |
|
–
bistveno ne spreminja namembnosti in velikosti objekta, |
|
– ne
povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti, |
|
– ne
poslabšuje stanja voda, |
|
–
omogoča izvajanje javnih služb, |
|
– ne
ovira obstoječe posebne rabe voda, |
|
– ni v
nasprotju s cilji upravljanja z vodami in |
|
– se z
rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost od meje vodnega
zemljišča ne zmanjšuje. |
|
(4)
Upoštevati je potrebno obstoječe projektne rešitve in študije, izdelane
za ureditve obstoječih vodotokov in zadrževalnikov naplavin, ki so
dostopne pri pristojnem organu. |
|
(5) Na
vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen,
ko gre za: gradnjo objektov javne infrastrukture, gradnjo objektov
grajenega javnega dobra, ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje
hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, ukrepe, ki se
nanašajo na ohranjanje narave, gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda,
zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v
naravnih kopališčih, gradnjo objektov, namenjenih obrambi države,
zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog
policije. |
|
(6) Na
vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v
prostor, ki bi lahko: ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč,
zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen
pretok vode, plavin in plavja, onemogočili obstoj in razmnoževanje
vodnih in obvodnih organizmov. |
|
(7) Na
vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov ali
drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru. Dostope do
vode se sme urejati le z javnih površin. |
|
(8) Pred
izgradnjo hidroelektrarn je potrebno urediti čiščenje odpadnih vod
(komunalnih in tehnoloških vod) iz zaledja akumulacijskega bazena
hidroelektrarn. |
|
(9)
Urejanje vodotokov je potrebno izvajati izključno na sonaraven način, z
uporabo avtohtonega materiala. |
|
(10)
Preprečuje se onesnaževanje voda. |
|
(11) Na
vodno in priobalno zemljišče je prepovedano pretovarjati nevarne snovi
ter odlagati ali pretovarjati odkopan ali odpadni material ter pranje
vozil. |
|
(12)
Uporablja se brezhibne delovne stroje in transportno mehanizacijo. V
primeru izlitja goriva iz transportnih vozil, delovnih strojev in ostale
mehanizacije na območju vodovarstvenega pasu, je potrebno zagotoviti
takojšnjo ustrezno sanacijo tal. |
|
(13) Za
utrjevanje brežin naj se uporabljajo kamnite zložbe in ne kamen v
betonu. V primeru utrjevanja brežin s kamenjem, naj se puščajo zemeljski
žepi, kamor se lahko zasadi avtohtona vegetacija. |
|
(14) V
primeru betoniranja v strugah vodotokov je potrebno preprečiti, da bi se
betonske odplake izcejale v vodo. |
|
(15) Z
gradbenimi stroji naj se ne posega v vodni prostor, oziroma le kolikor
je to nujno potrebno. |
|
(16)
Odpadkov se v vodotoke oziroma na vplivno območje vodotokov ne odlaga.
Začasne deponije (v času izvajanja posegov) se uredijo na način, da je
preprečeno onesnaževanje voda. Lokacije začasnih deponij naj bodo vsaj
300 m od roba vodnega telesa. |
|
(17)
Načrtovana mora biti odstranitev vseh ostankov gradbenega materiala in
kakršnih koli odpadkov na primerno deponijo, saj v času gradnje in po
njej ne sme prihajati do odlaganja kakršnih koli materialov, ki se
uporabljajo pri gradnji, ali onesnaženja vode s kakršnokoli snovjo z
območja delovišča, ki je strupena za ribe. Dela naj bodo načrtovana in
izvedena tako, da se ohranja povezanost oziroma celovitost vodnega
prostora in s tem možnost prehajanja in razvrščanja ribjih vrst, v
primeru potrebnega betoniranja, je potrebno preprečiti, da bi se
betonske odplake izcejale v vodo, ker so za ribe strupene. |
|
(18)
Neposredno odvajanje neočiščenih odpadnih voda v vodotoke je
prepovedano. |
|
(19) Na
vseh vodotokih je potrebno ohranjati obstoječe ekološko-morfološko
stanje. |
|
(20) Na
priobalnem zemljišču je prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za
varstvo rastlin. |
|
(21) Ob
vseh vodotokih se ohranja obstoječa obvodna vegetacija. |
|
(22)
Posegi morajo biti izvedeni tako, da se zagotovi nemotena migracija rib
in ohranjen obstoječi vodni režim. |
|
(23) Na
mestih, kjer bodo podporni zidovi in obrežna zavarovanja pod vodo, naj
bodo med skalami čim globlje razpoke, ki bodo služile za skrivališča rib
in drugih vodnih organizmov. |
|
(24)
Vsaj 14 dni pred začetkom ureditev na vodotokih je potrebno obvestiti
pristojnega izvajalca ribiškega upravljanja o začetku gradnje, da izvede
izvedbo intervencijskega odlova rib na predvidenem delu posega oziroma
predelu. V primeru etapnosti del, izvajalec z ribiško družino sprotno
usklajuje potrebno število ponovnih intervencijskih odlovov.
|
|
(25)
Posege v vodotokih se načrtuje izven glavne sezone drstenja (od 1.
julija do 15. oktobra). Vsak poseg v ribiški okoliš mora biti načrtovan
in izveden na način, da se v največji možni meri zagotavlja ohranjanje
rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti,
ohranja biocenoza ribjih vrst, struge, obrežja, dna vodotokov se ohranja
v čim bolj naravnem stanju, ohranja se obstoječa dinamika,
hidromorfološke lastnosti in raznolikost vodotokov. Ohranja se tudi
naravna osenčenost oziroma osončenost struge in brežin. |
|
(26)
Utrjeno brežino na vodotokih, se zgradi v izrazito neporavnani obliki,
da se lahko ob bregu ustvari primeren prostor kot ribja skrivališča. |
|
93. člen |
|
(varstvo
vodnih virov) |
|
(1) Za
posege v vodovarstvena območja zavarovanih vodnih virov je potrebno
upoštevati Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja
in predpise s področja varovanja voda. |
|
(2) V
vodovarstvenem območju se upoštevajo prepovedi, omejitve in zaščitni
ukrepi na podlagi predpisov iz prvega odstavka tega člena. |
|
(3) Na
območjih varstvenih pasov varovanja pitne vode, v skladu z Odlokom o
varovanju vodnih virov za oskrbo s pitno vodo, ni dovoljeno gnojenje tal
z odplakami in odpadki ter uporabljati strupenih fitofarmacevtskih
sredstev. |
|
94. člen |
|
(varstvo
pred svetlobnim onesnaževanjem okolja) |
|
(1) Pri
načinih osvetljevanja je potrebno upoštevati predpise s področja varstva
pred svetlobnim onesnaževanjem. Moč svetil na sme presegati mejnih
vrednosti z veljavnimi predpisi o varstvu pred svetlobnim
onesnaževanjem. |
|
(2)
Letna poraba vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v
razsvetljavo občinskih cest in javnih površin (v upravljanju občine),
izračunana na prebivalca v občini, ne sme presegati predpisanih
vrednosti. Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste
ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu.
|
|
(3) Pri
osvetljevanju objektov, ki se nahajajo na območju pojavljanja pSCI Kum
in pSCI Kandrše naj se uporabijo svetila s čim manjšo emisijo UV
svetlobe (npr. halogenska svetila). Posamezni objekti naj imajo svetila
opremljena s senzorji. Namestitve novih obcestnih svetilk izven
strnjenih naselji naj se omeji na minimum. |
|
95. člen |
|
(varstvo
tal) |
|
(1)
Obstoječa, neustrezno urejena odlagališča odpadkov, ki so lahko
potencialni vir onesnaženja ali motenj v prostoru, se mora prioritetno
sanirati (pozitiven in trajen vpliv). |
|
(2)
Ravnanje z odpadki se izvaja v skladu z občinskim odlokom. |
|
2.4.4
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami |
|
96. člen |
|
(splošni
pogoji) |
|
(1) Pri
posegih na ogrožena območja se upoštevajo omilitveni ukrepi po tem
odloku, pogoje veljavnih predpisov in priporočila iz študij, ki
obravnavajo posamezna področja ogroženosti v prostoru občine.
|
|
(2) Pri
posegih na območja z omejitvami se od investitorja zahteva, da pred
vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za nameravani poseg obvezno
pridobi strokovno mnenje geologa oziroma hidrologa, v skladu z
veljavnimi predpisi s teh področij. |
|
97. člen |
|
(zaščita
pred poplavami) |
|
(1)
Izvajanje dejavnosti v območjih poplav se vrši glede na razred
nevarnosti. Pogoji in omejitve za izvajanje dejavnosti, ki imajo lahko
vpliv na doseganje okoljskih ciljev v povezavi z ogroženostjo zaradi
poplav in z njimi povezane erozije, so določeni v skladu z veljavnimi
predpisi s teh področij. |
|
(2) Za
predviden poseg v poplavno območje, mora investitor, v postopku
pridobivanja gradbenega dovoljenja, s strokovnimi podlagami dokazati, da
je možno območje urediti tako, da bo poplavna varnost objekta
zagotovljena in da poseg v prostor ne bo povečal poplavne ogroženosti
območja. |
|
(3)
Dovoljeni posegi v vplivnem območju vodotokov in hudourniških strug ter
za vse posege v zaledne površine zbirnih območij vodotokov oziroma
posege, ki bi lahko vplivali na vode ali vodni režim, je potrebno
predhodno upoštevati zahtevane pogoje ter pridobiti vodno soglasje.
|
|
(4) Na
poplavnih območjih se morajo upoštevati naslednji pogoji: |
|
– Posegi
so dopustni le na podlagi projektnih pogojev in soglasja. |
|
–
Poplavne površine se ohrani kot retenzijska območja, kjer se bo voda ob
večjih neurjih začasno razlila in bo s tem zmanjšana nevarnost
poplavljanja naseljenih območij, zagotovi se omejeno gospodarjenje s
prostorom, ekstenzivno kmetijsko proizvodnjo na travnikih in pašnikih.
|
|
– Vsi
objekti (mostovi, prepusti), ki bodo prečkali vodotoke morajo imeti
elemente za varen pretok pričakovanih visokih voda (Q max) in morajo
biti dimenzionirani v skladu z vodnim soglasjem. |
|
– Za
odvod meteornih voda s komunikacij naj cevni prepusti ne bodo premera
manjšega od 0,5 m, vode iztokov pa naj se v načelu izlivajo v ustaljene
jarke. Sicer pa morajo biti iztoki formirani tako, da ne koncentrirajo
iztočnih voda, ampak jih razpršijo. |
|
– Kjer
pričakujemo večjo koncentracijo hudournih voda, naj bodo cevni prepusti
preko hudourniških strug izvedeni brez vpadnih jaškov, vtoki pa
formirani v obliki drče. Pri večji prodonosnosti je potrebno razmisliti
o izgradnji odgovarjajočih usedalnikov naplavin. |
|
–
Nivelete in tlorisne rešitve mostov in prepustov morajo biti usklajene z
navezavo hudourniških strug s tokom in proti toku. |
|
– Pri
projektiranju komunalnih vodov je potrebno upoštevati predpisane
horizontalne in vertikalne medsebojne odmike. Vsi objekti in trase
raznih vodov morajo biti odmaknjene od vrha neurejene brežine struge:
vodotoka 1. reda v naselju vsaj 15 m ali vsaj 40 m zunaj naselja in pri
vseh ostalih vodotokih vsaj 5,0 m, v konkavah pa vsaj 10,0 m. Pri
prečkanju vodov (kablovodov, cevovodov) preko neurejenih hudourniških
strug je potrebno položiti le-te tako, da je teme vodov položeno
minimalno 1,5 m pod obstoječo niveleto struge, zavarovani pa morajo biti
tako, da jih hudourne vode ne morejo odkriti ali poškodovati. Po
položitvi je potrebno v strugi vzpostaviti najmanj prvotno stanje, z
gradnjo načete brežine struge pa je potrebno zaščititi (kamnita obloga,
kamnomet, zatravitev, zasaditev). Za posamezno prečkanje vodotoka je
potrebno pridobiti pogoje in vodno soglasje pristojnega organa za vode.
|
|
– V pasu
vodotoka 1. reda v naselju vsaj 15 m ali vsaj 40 m zunaj naselja in pri
vseh ostalih vodotokih vsaj 5,0 m, v konkavah pa vsaj 10,0 m, ni
dovoljeno postavljati nobenih začasnih objektov ali deponirati
materiala, ta pas mora biti stalno prehoden za vzdrževanje vodotoka.
|
|
–
Zasipavanje strug s kakršnimkoli materialom ni dovoljeno. |
|
(5) Na
poplavnih območjih so v naseljih, kjer ni določena opozorilna karta
poplavne ogroženost, določena območja, v katerih ni dovoljena gradnja
novih in dozidava obstoječih stavb, dokler ne bo na podlagi hidrološko
hidravlične študije za območje celotne občine preverjena možnost posegov
glede na razred nevarnosti in izvedeni omilitveni ukrepi. Naselja
oziroma enote urejanja z omejitvijo so navedene v določilih PIP.
|
|
(6) Pri
dovoljenih posegih na območja poplav in erozije, ki so opredeljena z
razredom poplavne nevarnosti, velja obvezno upoštevati pogoje iz vodnega
soglasja. |
|
(7)
Celoviti omilitveni protipoplavni ukrepi bodo natančneje določeni s
sprejetjem posameznih DPN ali OPPN oziroma za posamezna hidrogeografska
območja ali za vodnogospodarsko smiselne zaključene dele. |
|
98. člen |
|
(erozijska in plazljiva območja) |
|
(1) V
primeru, da so ureditve predvidene na erozijsko ogroženem območju, je
potrebno izdelati strokovno geomehansko mnenje in geotehnično poročilo
za celoten OPPN oziroma za celotno območje urejanja. Poleg tega je
potrebno strokovno poročilo izdelati tudi za potrebe pridobitve
gradbenega dovoljenja za posamičen objekt. |
|
(2)
Umeščanje objektov na erozijsko ogrožena območja v izogib varovanja
zdravja in premoženja ljudi ni priporočljivo. Investitor si mora obvezno
pridobiti pozitivno geomehansko mnenje. |
|
(3) Na
plazljivem območju lastnik zemljišča ali drug posestnik ne sme posegati
v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi
se drugače ogrozila stabilnost zemljišča. Na tem območju je prepovedano:
graditi terase in izvajati posege, ki bi lahko pospešili zamakanje
zemljišč, poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča
in dvig podzemne vode, izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo
zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča, krčenje gozdnih
sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
|
|
(4) Na
erozijskem območju je prepovedano: |
|
–
poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje
hudournikov, |
|
–
izvajati goloseke površin, |
|
–
krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in
snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje
ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, mineralnih surovin,
|
|
–
zasipavanje izvirov, |
|
–
nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozijskih ali
plazljivih zemljiščih, |
|
–
omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda
in slabšanje ravnovesnih razmer, |
|
–
odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov, |
|
–
zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom in |
|
–
odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne
sposobnosti hudourniške struge in vlečenje lesa. |
|
99. člen |
|
(pogojno
stabilna območja) |
|
(1) Za
vse posege v slabo stabilna in potencialno plazljiva območja, je
potrebno predhodno pridobiti geomehansko mnenje in geotehnično poročilo
ter pri izvedbi novogradenj ali drugih posegov v prostor strogo
upoštevati geomehanske in geološke smernice. |
|
(2)
Upravljavci in uporabniki so dolžni pred zasipavanjem razmočenih
zemljišč odvesti talne vode, pobočne kotanje pa drenirati in izravnati
tako, da voda ne bo mogla zastajati in zamakati zemljišča. |
|
(3) Brez
varstvenih posegov ni dovoljeno: |
|
–
preusmerjanje voda z okoliških na potencialno labilna zemljišča,
|
|
–
zadrževanje voda, izvedba teras in drugi načini obdelovanja, ki bi
pospešili zamakanje zemljišča, |
|
–
poseganje, ki bi povzročilo dvig gladine talnice (gradnje nepropustnih
podpornih in opornih objektov), |
|
–
prerazporeditev zemeljskih gmot ali druge dodatne obremenitve in
|
|
–
odstranjevanje tistih grmovnih in drevesnih vrst, ki omejujejo
površinsko plazenje zemljišč. |
|
(4) Na
zavarovanih območjih varovalnih gozdov je potrebno upoštevati določila
odlokov in čim prej zavarovati po gozdnogospodarskih načrtih predlagane
gozdove za varovalne z namenom varovanja pred erozijo, snežnimi plazovi
in zasipavanjem, ohranitve tal in naravne vegetacije ter krepitev
varovalnih funkcij gozda. |
|
(5)
Sanacija labilnih in plazljivih terenov ter strmih nestabilnih pobočij,
njihovo pravilno odvodnjavanje se mora obvezno izvajati v skladu z
geomehanskim mnenjem, z izbiro nagibov brežin usekov in nasipov naj se
zagotovi njihova varnost, njihovi vrhnji obronki naj bodo primerno
zaobljeni – radij v usekih najmanj 5,0 m, morebitno drevje pa na
primerni razdalji odstranjeno (preprečitev izruvanja drevja zaradi
vetra, snega). |
|
2.4.5
Pogoji glede geotehničnih značilnosti zemljišč |
|
100.
člen |
|
(seizmološke zahteve) |
|
(1)
Območje občine je v VII. coni potresne ogroženosti. Objekti morajo biti
protipotresno grajeni, v skladu s pogoji, ki veljajo za območje s
potresno ogroženostjo 7. stopnje po MSC lestvici. |
|
(2)
Glede na stopnjo potresne ogroženosti morajo biti objekti ustrezno
protipotresno projektirani in grajeni. Pri gradnji zidanih objektov se
priporoča ojačitev prve armirano betonske plošče. |
|
(3) Na
območju občine ni poselitve, ki bi presegala zgostitev 5.000 prebivalcev
na enem mestu, zato ni potrebno določiti posebnih območij za obvezno
gradnjo zaklonišč. |
|
2.5.
Pogoji glede varovanja zdravja |
|
2.5.1
Pogoji glede higienskih in zdravstvenih zahtev |
|
101.
člen |
|
(osončenje) |
|
(1) Pri
vseh stanovanjskih bivalnih prostorih se zagotovi minimalno zahtevano
osončenje, skladno z veljavnimi pravilniki o načrtovanju objektov.
|
|
(2)
Minimalen čas potrebnega osončenja bivalnih (stanovanjskih) prostorov
je: |
|
– v
zimskem solsticiju 2 uri, |
|
– v
poletnem ekvinokciju 3 ure in |
|
– v
poletnem solsticiju 5 ur na dan. |
|
(3)
Minimalen čas potrebnega osončenja bivalnih prostorov ni potrebno
upoštevati pri obstoječih stanovanjskih objektih v starih mestnih
jedrih. |
|
102.
člen |
|
(varstvo
pred hrupom) |
|
(1) Za
zmanjšanje hrupa pri vseh virih hrupa, je odgovoren povzročitelj hrupa.
|
|
(2) Pri
prometnicah in ostalih posegih v prostor se upošteva veljavne prepise s
področja kazalcev hrupa v okolju. |
|
(3)
Varstvo pred hrupom v občini je opredeljeno na podlagi posameznih
območij podrobnejše namenske rabe prostora oziroma enot urejanja.
Območja varstva pred hrupom so določena v skladu s predpisi o mejnih
vrednostih kazalcev hrupa v okolju. |
|
(4) I.
stopnja varstva pred hrupom je določena za površine na mirnih območjih,
ki potrebujejo povečano varstvo pred hrupom – varovalni gozd.
|
|
(5) II.
stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske
rabe prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč
zaradi povzročanja hrupa: |
|
– S –
območja stanovanj (predeli čistih stanovanjskih površin, stanovanjskih
površin za posebne namene in površine počitniških hiš) in |
|
– BT –
površine za turizem. |
|
(6) III.
stopnja varstva pred hrupom je določena za območja podrobnejše namenske
rabe prostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč
zaradi povzročanja hrupa: |
|
– S –
območja stanovanj (predeli stanovanjskih površin s kmetijskimi
gospodarstvi), |
|
– A –
območja razpršene poselitve, |
|
– C –
območja centralnih dejavnosti (predeli z družbeno infrastrukturo:
vzgoja, izobraževanje, šport, zdravstvo, kultura, javna uprava,
opravljanje verskih obredov), |
|
– Z –
območja zelenih površin (površine za rekreacijo in šport, parki in
pokopališča) in |
|
– V –
območja površinskih voda. |
|
(7) IV.
stopnja varstva pred hrupom je določena na površinah podrobnejše
namenske rabe prostora, na katerih ni stavb z varovanimi prostori in je
dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja
hrupa: |
|
– I –
območja proizvodnih dejavnosti, |
|
– P –
območja prometnih površin, |
|
– E –
območja energetske infrastrukture, |
|
– O –
območja okoljske infrastrukture, |
|
– VI –
območja vodne infrastrukture, |
|
– K1 in
K2 – območja najboljših in drugih kmetijskih zemljišč in |
|
– G –
območja gozdov (razen varovalnih gozdov). |
|
(8) V
IV. stopnji varstva pred hrupom je potrebno vse obstoječe stanovanjske
objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred
hrupom. |
|
(9) Na
območjih, ki se urejata z veljavnimi prostorskimi akti (ZS 10 in ZS 13),
ni dovoljeno umeščati novih objektov in naprav, ki povzročajo hrup in
emisije v zrak, neposredno na sosednje stanovanjske objekte (S). Torej
za ti območji velja III. stopnja varstva pred hrupom. |
|
(10)
Hrupne dejavnosti se lahko umeščajo samo v območja s IV. stopnjo varstva
pred hrupom. |
|
(11) Pri
novogradnjah objektov in drugih posegih v obstoječe objekte, ki so v
varovalnih pasovih javnih cest, se mora načrtovati zaščito pred hrupom
(npr. primerna zasteklitev in izbira fasad ipd.). |
|
(12) V
času javnih prireditev, javnih shodov ali drugih dogodkov se za začasno
čezmerno obremenitev okolja s hrupom pridobi dovoljenje, ki ga izda
pristojni občinski organ ali ministrstvo. Hrup v času javnih prireditev,
javnih shodov ali drugih dogodkov v nobenem primeru ne sme presegati
kritičnih vrednosti, predpisanih v veljavni uredbi. |
|
(13) Če
je vir hrupa cesta, železniška proga ali druga prometna infrastruktura,
upravljavec teh virov hrupa zagotovi izvedbo ukrepov za zmanjšanje
emisije hrupa v okolje in prilagoditi pretok vozil oziroma vlakov na
stopnjo, ki ne povzroča čezmerne obremenitve okolja s hrupom.
|
|
(14)
Pred kategorizacijo vzletišča in širitvijo zmogljivosti oziroma
prekategorizacijo v helioport je potrebno preveriti obstoječo
obremenitev ter oceniti sprejemljivost predvidene kategorizacija
vzletišča Ruardi, saj lahko pomeni večje število vzletov in drugačna
vrsta zračnega prometa večjo obremenitev okolja s hrupom in s tem
možnost preseganja mejnih vrednosti za posamezno območje varstva pred
hrupom. Za vzletišče oziroma helioport je potrebno izdelati strokovno
oceno vpliva hrupa na okolje in jo posredovati občini. |
|
(15)
Mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa so določene s posebnimi
predpisi. |
|
103.
člen |
|
(elektromagnetno sevanje) |
|
(1) Za
vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave objektov, namenjenih za
stalno oziroma občasno prebivanje ter za pomožne objekte), ki posegajo v
elektroenergetske koridorje obstoječih daljnovodov se predloži dokazilo
pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti
elektromagnetnega sevanja kot to določa veljavna Uredba o
elektromagnetnem sevanju (EMS). Gradnje novih stanovanjskih objektov v
elektroenergetske koridorje niso možne. |
|
(2) Za
zaščito pred prekomernim EMS je potrebno, pred izdajo gradbenih
dovoljenj za visokonapetostne daljnovode in transformatorske postaje ali
drugih naprav z viri sevanja, izvesti meritve na osnovi področne
zakonodaje in podzakonskih aktov. |
|
(3)
Gradnja objektov ali naprav ter razmestitve dejavnosti, ki so vir EMS,
ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih določa predpis o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. Za gradnjo
objektov, ki so viri EMS je potrebno izdelati oceno vplivov na okolje in
pridobiti soglasje pristojne službe. |
|
(4) Za
varovanje zdravja pred vplivom EMS se pri novogradnji ali rekonstrukciji
objekta ali naprave, ki je vir EMS upošteva minimalne odmike, ki so
določeni v veljavnih predpisih. Pri načrtovanju novih stanovanjskih
območij v prostor se zagotovi minimalno varnostno razdaljo med
pomembnimi viri elektromagnetnega sevanja in novimi objekti.
|
|
(5) Nove
energetske in komunikacijske vode se načrtuje v podzemnih vodih, kolikor
trasa ne poteka preko arheološke dediščine. |
|
(6) Pri
načrtovanju novih dejavnosti v prostor je potrebno zagotoviti minimalno
varnostno razdaljo med pomembnimi viri EMS in novimi objekti. Upoštevan
mora biti takšen odmik od virov elektromagnetnega sevanja, da efektivne
vrednosti poljske jakosti in gostote magnetnega pretoka padejo pod
vrednosti, določene za I. in II. območje po veljavnem predpisu o EMS.
|
|
(7)
Upoštevan mora biti odmik od virov EMS (upoštevanje varovalnih pasov
energetske infrastrukture), da efektivne vrednosti poljske jakosti in
gostote magnetnega pretoka padejo pod vrednosti, določene za I. in II.
območje o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
|
|
(8)
Znotraj elektroenergetskih koridorjev daljnovoda se, v skladu z Uredbo o
EMS v naravnem in življenjskem okolju, spremeni obstoječa nezazidana I.
območja varstva pred sevanjem, v II. območja varstva pred sevanjem. V
varovalnem pasu: |
|
– za
napetostni nivo 110 kV: 30 m (15 m levo in 15 m desno od osi DV) oziroma
|
|
– za
napetostni nivo 400 kV: 80 m (40 m levo in 40 m desno od osi DV),
|
|
ni možno
umeščati stanovanj. Za manjše vire EMS niso potrebni odmiki zaradi
varovanja zdravja. |
|
(9) Pred
izbiro lokacije in postavitvijo bazne postaje mobilne telefonije se
zahteva pridobitev strokovnega mnenja z izračunom sevalnih obremenitev
baznih postaj izbranega sistema (ocena o vplivih elektromagnetnih sevanj
baznih postaj na okolje). |
|
(10)
Obstoječe vire sevanja, na območju poselitve se sanira z vkopavanjem. |
|
2.5.2
Pogoji glede tehničnih zahtev objektov |
|
104.
člen |
|
(pogoji
glede dostopa do objektov funkcionalno oviranim osebam) |
|
Vsi
objekti v javni rabi morajo zagotavljati funkcionalno oviranim osebam
dostop, vstop in uporabo brez grajenih in komunikacijskih ovir, oziroma
je potrebno pri načrtovanju upoštevati veljavne predpise s teh področij. |
|
105.
člen |
|
(požarno
varstvene zahteve) |
|
(1) Pri
gradnjah objektov in pri urejanju prostora je potrebno upoštevati
prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred
požarom. Za primer požara je potrebno zagotoviti: odmike med objekti,
prometne in manipulacijske poti, površine za intervencijska vozila ter
vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. |
|
(2) Na
območjih brez hidrantnega omrežja, je potrebno zagotoviti bazene ali
druge ureditve, s katerimi se zagotovi zadostna količina vode za
gašenje. |
|
(3)
Gradnje in ureditve v prostoru morajo zagotavljati dovoze do vodotokov,
hidrantov in požarnih bazenov. |
|
(4) Za
zagotovitev požarne varnosti je potrebno v skladu z veljavno zakonodajo
upoštevati: |
|
– v
skladu z veljavnimi predpisi se zagotovi minimalne odmike med objekti,
|
|
– vsak
objekt mora imeti zagotovljen dostop za intervencijska vozila,
|
|
–
ustrezno širino dovoznih cest, parkirišča in dvorišča ob objektih morajo
biti namenjena tudi prometnim in delovnim površinam za intervencijska
vozila, |
|
– v
projektni dokumentaciji za objekte in zunanje površine je potrebno
upoštevati površino za gasilce na zemljišču, |
|
–
smernice za varen umik ljudi in premoženja – evakuacijske poti se
prikažejo v projektni dokumentaciji in |
|
– za
zagotovitev zadostne vode za gašenje je potrebno upoštevati določila o
oskrbi s pitno vodo v 15. členu tega odloka. |
|
106.
člen |
|
(učinkovita raba energije) |
|
Pri
prenovi in novogradnji vseh javnih in zasebnih stavb je potrebno
zagotoviti energetsko učinkovitost objekta, objekti morajo skladno z
veljavnimi predpisi izpolnjevati tehnične zahteve na področju toplotne
zaščite, gretja, prezračevanja, hlajenja, klimatizacije, priprave tople
pitne vode in razsvetljave ter ostale pogoje predpisa, ki ureja
učinkovito rabo energije v stavbah. V skladu s tem se zagotovi
predpisano količino moči z obnovljivimi viri energije, in sicer z
aktivno uporabo enega ali več virov v lastnih napravah ali s priključkom
na naprave zunaj stavbe. Lastne naprave se vgradi v sklopu obstoječih
objektov ali kot prosto stoječe objekte ob upoštevanju prostorskih,
okoljskih in kulturnovarstvenih pogojev. |
|
3.
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji (PIP) |
|
3.1.
Naselja in odprti prostor |
|
3.1.1
Lokalna središča |
|
Čemšenik
– ČE, Mlinše – ML, Podkum – PO, Šentlambert – ŠL |
|
107.
člen |
|
(ČE 1,
ML 1, PO 1/1, ŠL 1/1, ŠL 1/2) |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|1. NAMEMBNOST
IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Vrste
objektov |– 11100 Enostanovanjske stavbe | |
|
| |– 11210 Dvostanovanjske stavbe | |
|
|
|– 1130 Stanovanjske stavbe za posebne namene | |
|
| |(samo domovi, skupnosti za odvajanje | |
|
| |odvisnosti, begunski centri, prehodni domovi | |
|
| |za tujce, materinski domovi, zavetišča in | |
|
| |podobno) | |
|
| |– 121 Gostinske stavbe | |
|
| |– 1220 Upravne in pisarniške stavbe | |
|
| |– 1230 Trgovske in druge stavbe za storitvene | |
|
| |dejavnosti (vse, razen nakupovalnih centrov, | |
|
| |trgovskih centrov in veleblagovnic) | |
|
| |– 1242 Garažne stavbe | |
|
| |– 12510 Industrijske stavbe in skladišča | |
|
| |(samo delavnice) | |
|
| |– 126 Stavbe splošnega družbenega pomena | |
|
| |– 127 Druge nestanovanjske stavbe | |
|
| |– 24 Drugi gradbeni inženirski objekti | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Dopustne |Opravljanje dejavnosti je možno pod pogoji: | |
|
|dejavnosti |– dovolj veliko zemljišče namenjeno gradnji, | |
|
| |ki zagotavlja potrebne površine za normalno | |
|
| |funkcioniranje objekta, | |
|
| |– parkirišča ter manipulativne površine, | |
|
| |potrebne za opravljanje dejavnosti, se | |
|
| |zagotovi na parceli namenjeni gradnji in | |
|
| |– negativni vplivi na bivanje in bivalno | |
|
| |okolje ne smejo biti povečani (povečana | |
|
| |stopnja hrupa in drugih emisij), glede na | |
|
|
|obstoječe obremenitve. | |
|
| |V stanovanjskih objektih je poleg bivanja | |
|
| |možno opravljati spremljajoče dejavnosti ob | |
|
| |upoštevanju zgoraj navedenih pogojev. Za | |
|
|
|opravljanje dejavnosti je lahko namenjeno | |
|
| |največ 50 % neto tlorisne površine objekta. | |
|
| |Dopustne dejavnosti: | |
|
| |– 01 Kmetijska proizvodnja | |
|
| |– 10 Proizvodnja živil | |
|
| |– 11 Proizvodnja pijač | |
|
| |– 13 Proizvodnja tekstilij | |
|
| |– 14 Proizvodnja oblačil | |
|
| |– 15 Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih | |
|
| |izdelkov | |
|
| |– 16 Obdelava in predelava lesa itd. | |
|
| |– 17 Proizvodnja papirja in izdelkov iz | |
|
| |papirja | |
|
| |– 18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih | |
|
| |nosilcev zapisa | |
|
| |– 22 Proizvodnja izdelkov iz gume in | |
|
| |plastičnih mas | |
|
| |– 23 Proizvodnja nekovinskih mineralnih | |
|
| |izdelkov | |
|
| |– 24 Proizvodnja kovin | |
|
| |– 25 Proizvodnja kovinskih izdelkov itd. | |
|
| |(vse, razen galvanizacije) | |
|
| |– 26 Proizvodnja računalnikov itd. | |
|
| |– 27 Proizvodnja električnih naprav | |
|
| |– 28 Proizvodnja drugih strojev in naprav | |
|
| |(vse, razen galvanizacije) | |
|
| |– 29 Proizvodnja motornih vozil, prikolic in | |
|
| |polprikolic | |
|
| |– 30 Proizvodnja drugih vozil in plovil | |
|
| |– 31 Proizvodnja pohištva | |
|
| |– 32 Druge raznovrstne predelovalne | |
|
|
|dejavnosti | |
|
| |– 33 Popravila in montaža strojev in naprav | |
|
| |– 35 Oskrba z električno energijo, plinom in | |
|
| |paro | |
|
| |– 45 Trgovina z motornimi vozili in popravila | |
|
| |motornih vozil | |
|
| |– 41 Gradnja stavb | |
|
| |– 42 Gradnja inženirskih objektov | |
|
| |– 43 Specializirana gradbena dela | |
|
| |– 46 Posredništvo in trgovina na debelo, | |
|
| |razen z motornimi vozili | |
|
| |– 47 Trgovina na drobno, razen z motornimi | |
|
| |vozili | |
|
| |– 49 Promet in skladiščenje | |
|
| |– 52 Skladiščenje in spremljajoče prometne | |
|
| |dejavnosti | |
|
| |– 55 Gostinske nastanitvene dejavnosti | |
|
| |– 56 Dejavnost strežbe jedi in pijač | |
|
| |– 58 Založništvo | |
|
| |– 59 Dejavnosti v zvezi s filmi, video in | |
|
| |zvočnimi zapisi | |
|
| |– 62 Računalniško programiranje, svetovanje | |
|
| |in druge s tem povezane dejavnosti | |
|
| |– 63 Druge informacijske dejavnosti | |
|
| |– 66 Pomožne dejavnosti za finančne in | |
|
| |zavarovalniške storitve | |
|
| |– 68 Poslovanje z nepremičninami | |
|
| |– 69 Pravne in računovodske dejavnosti | |
|
| |– 70 Dejavnost uprav podjetij, podjetniško in | |
|
| |poslovno svetovanje | |
|
| |– 71 Arhitekturno in tehnično projektiranje, | |
|
|
|tehnično preizkušanje in analiziranje | |
|
| |– 73 Oglaševanje in raziskovanje trga | |
|
| |– 74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti | |
|
| |– 75 Veterinarstvo | |
|
|
|– 77 Dajanje v najem in zakup (samo 77.210 in | |
|
| |77.220) | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
| |– 78 Zaposlovalne dejavnosti | |
|
| |– 79 Dejavnost potovalnih agencij, | |
|
| |organizatorjev potovanj in s potovanji | |
|
| |povezane dejavnosti | |
|
| |– 80 Varovanje in poizvedovalne dejavnosti | |
|
| |– 81 Dejavnost oskrbe stavb in okolice | |
|
| |– 82 Pisarniške in poslovne storitvene | |
|
| |dejavnosti | |
|
| |– 85 Izobraževanje | |
|
| |– 86 Zdravstvo (vse razen bolnišničnih | |
|
| |zdravstvenih dejavnosti) | |
|
| |– 88 Socialno varstvo brez nastanitve: samo | |
|
| |88.910 | |
|
| |– 90 Kulturne, razvedrilne in rekreacijske | |
|
| |dejavnosti: samo 90.030 | |
|
| |– 91 Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in | |
|
| |druge kulturne dejavnosti | |
|
| |– 93 Športne in druge dejavnosti za prosti | |
|
| |čas | |
|
| |– 94 Dejavnost članskih organizacij | |
|
| |– 95 Popravilo računalnikov in izdelkov za | |
|
| |široko rabo | |
|
| |– 96 Druge storitvene dejavnosti | |
|
| |– 97 Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim | |
|
|
|hišnim osebjem | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Dopustni |Nezahtevni objekti: | |
|
|nezahtevni
in |– Vsi nezahtevni objekti. | |
|
|enostavni |Enostavni objekti: | |
|
|objekti |– objekti za lastne potrebe, | |
|
| |– pomožni infrastrukturni objekti (samo | |
|
| |pomožni cestni, pomožni energetski, pomožni | |
|
| |komunalni objekti), | |
|
| |– pomožni kmetijsko gozdarski objekti, | |
|
| |– začasni objekti, | |
|
| |– vadbeni objekti, | |
|
| |– spominska obeležja in | |
|
| |– urbana oprema. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|2. LEGA
OBJEKTOV | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Zahtevni
in |– Gradbena linija: upošteva se gradbena | |
|
|manj
zahtevni |linija obstoječih sosednjih objektov, pri | |
|
|objekti |obcestni pozidavi, dovoljena so odstopanja | |
|
| |zaradi konfiguracije terena in prometne | |
|
| |varnosti. | |
|
| |– Glede odmikov se upoštevajo skupni pogoji. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|3. VELIKOST
OBJEKTOV | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Faktor |Največ 0,50. | |
|
|zazidanosti | | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Tlorisni |Obsega največje skupne dimenzije (širina x | |
|
|gabariti |dolžina), ki jih osnovni objekt z dozidavami | |
|
|
|ne sme preseči: | |
|
| |– stanovanjski objekti 12 m x 18 m in | |
|
| |– nestanovanjski objekti 16,5 m x 25 m | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Višinski |Stanovanjski objekti in nestanovanjski | |
|
|gabariti |objekti so višine K + P + M. | |
|
| |Stanovanjski objekti brez kleti in brez | |
|
| |kolenčnega zidu imajo poleg pritličja lahko | |
|
| |še eno etažo. | |
|
| |Ne glede na navedene vertikalne gabarite, | |
|
| |najvišja absolutna višina objekta, merjena od | |
|
| |kote urejenega terena do venca strehe ali | |
|
| |kapi strehe, ne sme preseči 8,0 m, oziroma ne | |
|
| |smejo biti višji od najvišjega objekta iste | |
|
| |vrste. | |
|
| |V prostoru je lahko vidna le ena fasada | |
|
| |kletne etaže objekta. | |
|
| |Dopustno je zgraditi več kletnih etaž, vendar | |
|
| |v celoti vkopanih v teren. | |
|
| |Kolenčni zid v mansardi je višine največ 1,5 | |
|
| |m, v katero je vključena kapna lega. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|4. OBLIKOVNI
POGOJI | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Strehe |– Strehe morajo biti oblikovane v osnovi kot | |
|
| |simetrične dvokapnice z naklonom strešin od | |
|
| |35° do 45°. | |
|
| |– Izjemoma so dovoljene strehe do naklona 5° | |
|
| |za nestanovanjske objekte, ki imajo tlorisno | |
|
| |površino manjšo od 30 m2 in nimajo mansarde. | |
|
| |– Barva kritine naj se prilagodi obstoječi | |
|
| |(npr. temno siva, rjava ali opečna). Kritina | |
|
| |na frčadah je identična osnovni kritini | |
|
| |objekta. | |
|
| |– Za kritino je dovoljena uporaba materiala | |
|
|
|opeka, cement, tegola (iz umetnih mas ali | |
|
| |bakra) in za posebne objekte les (skodle), | |
|
| |slama in kamen (skrilj). | |
|
| |– Prepovedana je uporaba kritine iz svetlečih | |
|
| |in zrcalnih materialov ter salonitne kritine. | |
|
| |– Osvetlitev podstrešij: dopustna je izvedba | |
|
| |frčad v dolžini do 1/3 dolžine strehe, vendar | |
|
| |samostojna frčada ne sme biti daljša od 5 m. | |
|
| |Dopustna je izvedba strešnih oken. Frčade in | |
|
| |strešna okna se simetrično razporedijo. | |
|
| |– Dovoljena je vgradnja sončnih zbiralnikov v | |
|
| |streho. Postavitev zbiralnikov se smiselno | |
|
| |prilagodi naklonu strešine in osvetlitvi. | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Fasade |– Elementi fasad: osnovne barve so bela in | |
|
| |pastelne barve, zglajen omet ali fasadne | |
|
| |obloge (les v naravni barvi), lesen | |
|
| |vertikalno položen opaž na čelnih fasadah do | |
|
| |višine kapi, balkonske ograje s poudarjeno | |
|
| |vertikalno smerjo, okna in vrata. | |
|
| |– Zidani elementi (dimniki, oddušniki, | |
|
| |balkoni, frčade …), ki izstopajo iz volumna | |
|
| |objekta, so obdelani v enakem materialu in | |
|
| |barvi kot je osnovna fasada objekta. Dopustna | |
|
| |je kombinacija največ treh usklajenih barv. | |
|
| |– Za finalne površine fasad je prepovedana | |
|
| |uporaba pocinkane pločevine ter svetlečih in | |
|
| |zrcalnih materialov. | |
|
| |– Oblikovanje odprtin: okna in vrata se | |
|
| |oblikujejo kot navpične pravokotne odprtine. | |
|
| |Barvo okvirjev odprtin je potrebno uskladiti | |
|
|
|z barvo fasade. | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
| |– Okenske odprtine so pravokotne, vertikalno | |
|
| |z daljšo stranico, razporejene osno in | |
|
|
|simetrično. Velikost (površina) oken je vsaj | |
|
| |1/7 površine prostora, ki ga osvetljuje. Za | |
|
| |polnila v oknih ni dovoljeno uporabiti | |
|
| |zrcalnega ali refleksnega stekla. | |
|
| |– Odprtine, ki so zazidane s steklenimi | |
|
| |zidaki, se izvede le v eni barvi zidakov, ki | |
|
| |mora biti usklajena z osnovno barvo fasade. | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Ureditve |– Površine namenjene peš prometu morajo biti | |
|
|okolice |tlakovane. Dovoze, manipulativna dvorišča in | |
|
|objektov |parkirišča se asfaltira ali tlakuje. | |
|
| |– Ob lokalni prometnici se lahko uredi zeleni | |
|
| |varovalni pas. Širina zelenega varovalnega | |
|
| |pasu, v katerega se zasadi drevored dreves, | |
|
| |je najmanj 2,0 m. | |
|
| |– Pri zemeljskih posegih v teren naj se | |
|
| |izvaja planiranje terena z brežinami in le v | |
|
| |primeru, ko to ni mogoče, oziroma, ko se mora | |
|
| |upoštevati smernice geotehničinega poročila, | |
|
| |se izvede z pod/opornimi zidovi po projektu. | |
|
| |Pod/oporni zidovi morajo biti po izvedbi | |
|
| |ozelenjeni. Izgradnja enotnih (vodotesnih) | |
|
| |podpornih oziroma opornih zidov (škarp) | |
|
| |zaradi popolne izravnave terena ni dopustna. | |
|
| |– Delež ozelenjenih površin (na primer | |
|
| |zatravitev) mora biti najmanj 10 % gradbene | |
|
| |parcele pripadajočega objekta. Ozelenitev | |
|
|
|okolice objektov naj se izvede z avtohtono | |
|
| |vegetacijo (trave, grmovnice, drevesa), ki ne | |
|
| |izstopa od obstoječih krajevnih vrst. | |
|
| |– Okolica objektov naj bo urejena skladno z | |
|
|
|značilnostmi obstoječe kulturne krajine. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|5. DRUGA
MERILA IN POGOJI | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Čemšenik: ČE
1 |– Na območju kulturne krajine Čemšenik se | |
|
| |varuje krajinsko zgradbo in prepoznavno | |
|
| |prostorsko podobo in procese sonaravnega | |
|
| |gospodarjenja v kulturni krajini | |
|
| |(tradicionalna raba). Varuje se tipologijo | |
|
| |krajinskih prvin in tradicionalnega | |
|
| |stavbarstva (npr. kozolci). | |
|
| |– Upoštevati je potrebno značilno gručasto | |
|
| |zasnovo naselja, ohraniti gručasto | |
|
| |razporeditev objektov po posameznih terasah, | |
|
| |objekti se morajo locirati z daljšimi | |
|
| |stranicami in slemeni v smeri plastnic in se | |
|
| |prilagajati konfiguraciji terena. | |
|
| |– Obvezno je enotno oblikovanje streh: enak | |
|
| |naklon strešin okoli 40°, simetrične dvokapne | |
|
| |strehe ter barvno usklajene kritine. | |
|
| |– Fasade naj bodo izvedene v zglajenem | |
|
| |zidarskem ometu. | |
|
| |– Izvedba balkonov je možna le po vzdolžni | |
|
| |fasadi, balkoni na čelnih straneh niso | |
|
| |dovoljeni, ograje naj bodo v leseni izvedbi z | |
|
| |vertikalno položenimi deskami. | |
|
| |– Dovozne ceste morajo biti prav tako | |
|
|
|speljane po plastnicah terena. | |
|
| |– V delu območja novejše zazidave na vzhodu | |
|
| |nad lokalno cesto, na vedutno izpostavljeni | |
|
| |lokaciji, morajo biti vsi posegi podrejeni | |
|
|
|cilju izboljšanja kvalitete tega območja – | |
|
| |prikrivanje manj sprejemljivih objektov v | |
|
| |danem prostoru, dopolnilne gradnje locirane | |
|
| |kot zaključki obstoječe skupine hiš, ob | |
|
| |upoštevanju pogojev v prejšnjih alinejah tega | |
|
| |člena odloka, ob vzhodni meji zasaditi | |
|
| |skupine sadnega drevja gručaste razporeditve. | |
|
| |– Obvezna je ohranitev prostih zelenih | |
|
| |površin okoli varovanih objektov kulturne | |
|
| |dediščine (cerkev, stanovanjska hiša Čemšenik | |
|
| |12 in 10). | |
|
| |– Varovati je potrebno kvalitetne zaključke | |
|
| |naselja na južnem robu kulturne terase, | |
|
| |gozdni rob mora ostati nedotaknjen (že načete | |
|
| |robove se uredi in zasadi z avtohtonimi | |
|
| |grmovnicami). | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Mlinše: ML
1 |– Za vse posege v dolinskem svetu ob potoku | |
|
| |Kandrščice je potrebno predhodno preveriti | |
|
| |možnost posegov z izdelavo hidrološko | |
|
| |hidravlične študije in predhodno pridobiti | |
|
| |vodnogospodarsko mnenje, na poplavnem območju | |
|
| |se morajo upoštevati vodnogospodarski pogoji | |
|
| |(glede višinske kote objektov, načina | |
|
| |odvodnjavanja terena, odmika od struge potoka | |
|
| |itd). | |
|
| |– ML1: V varnostnem pasu 20 m levo in 20 m | |
|
| |desno od roba brežine vzdolž vodotoka skozi | |
|
| |naselje, gradnja novih in dozidava obstoječih | |
|
| |stavb ni dovoljena, dokler ne bo na podlagi | |
|
| |hidrološko hidravlične študije za območje | |
|
|
|celotne občine preverjena možnost posegov | |
|
| |glede na razred nevarnosti in izvedeni | |
|
| |omilitveni ukrepi. Prav tako v varnostnem | |
|
| |pasu ni dovoljena sprememba obstoječih in | |
|
| |vnos novih dejavnosti. Dovoljeno je le | |
|
| |vzdrževanje obstoječih objektov, brez | |
|
| |povečevanja njihovih zmogljivosti. | |
|
| |V centralnem delu naselja je potrebno za vse | |
|
| |obnove ter novogradnje upoštevati določila | |
|
| |tega odloka ter značilnosti obcestne zazidave | |
|
| |območja: | |
|
| |– smer slemena vzhod – zahod, enoten višinski | |
|
| |gabarit, barvo kritine prilagoditi | |
|
| |prevladujoči opečni barvi, obvezne so | |
|
| |prometne ureditve (križišča, pločniki ob | |
|
| |regionalni cesti, parkirišče) in zasaditev | |
|
| |drevoreda ob glavni prometnici, | |
|
| |– barva kritine naj se prilagodi obstoječi, | |
|
| |obvezna je simetrična dvokapnica in | |
|
| |– oblikovanje novogradenj in prenove se | |
|
| |morajo vklopiti v enotno vizualno podobo | |
|
| |strnjenega naselja in upoštevati kontinuiteto | |
|
| |urbanistične razmestitve stavbnega tkiva z | |
|
| |varovanjem naselbinske vedute. | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Podkum: PO
1/1 |– Z izgradnjo objektov na območju centra | |
|
| |naselja vzhodno od krajevnega urada naj se | |
|
| |uredi osrednji zunanji trški prostor ob | |
|
| |dendroloških objektih z obrobno gručasto | |
|
| |zasnovo objektov. Zagotovi se potrebno | |
|
| |zmanjšanje negativnega vpliva visokega | |
|
|
|objekta krajevnega urada – dodatna etaža | |
|
| |(K+P+1). Pri novem centralnem objektu v | |
|
| |navezavi na krajevni urad se za prikrivanje | |
|
| |negativne dominante zasadijo avtohtona visoko | |
|
|
|rastoča drevesa na severovzhodni strani. | |
|
| |– Varuje se izraziti rob grajene strukture na | |
|
| |južni terasi ter vedute na glavno dominanto | |
|
| |cerkve, s prepovedjo gradnje izven | |
|
| |opredeljene ureditvene meje naselja. | |
|
| |– Obvezna je drevesna zasaditev jugovzhodnega | |
|
| |roba ureditvenega območja naselja z | |
|
| |prikrivanjem motečih novogradenj. Ob krajevni | |
|
| |cesti na odseku med spomenikom padlim žrtvam | |
|
| |in novo mrliško vežico se zasadijo avtohtone | |
|
| |grmovnice, ki se režejo do višine 1,0 m. | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Šentlambert: |– Obvezna je ohranitev zelenih površin okoli | |
|
|ŠL
1/1 |cerkve in ob lokalni cesti na vstopnem | |
|
| |vzhodnem delu. Za vse posege v zvezi s | |
|
| |širitvijo pokopališča je potrebno pridobiti | |
|
| |kulturnovarstvene pogoje in soglasje (vplivno | |
|
| |območje kulturnega spomenika – župna cerkev | |
|
| |Sv. Lamberta in Leonova kapelica pri cerkvi). | |
|
| |Ohraniti je potrebno obstoječo rabo na | |
|
| |kmetijskih zemljiščih v bližini cerkve. | |
|
| |– Vse posege je potrebno gabaritno in | |
|
| |oblikovno podrediti glavni dominanti naselja | |
|
| |– župni cerkvi. | |
|
| |– Posegi tik ob gozdnem robu niso dovoljeni. | |
|
| |Varnostni odmik objekta od gozdnega roba je | |
|
| |od 20 do 30 m. | |
|
|
|– V centralnem območju se zagotovi | |
|
| |kvalitetnejši zaključek zazidave na zahodu | |
|
| |pred kompleksom cerkve. Z novogradnjami se | |
|
| |zagotovi: nižji višinski gabarit (skoraj v | |
|
|
|celoti vkopana klet, pritlična etaža in | |
|
| |mansarda, naklon strešine 40° in opečna | |
|
| |kritina), območje je v čim večji meri | |
|
| |potrebno zasaditi s sadnim drevjem | |
|
| |visokorastočih vrst zaradi prikrivanja | |
|
| |motečih objektov. | |
|
| |– Na vzhodnem območju kmečko-stanovanjske | |
|
| |zazidave je obvezno ohraniti gručasto zasnovo | |
|
| |posameznih skupin objektov, nižji višinski | |
|
| |gabarit in sedanjo velikost in razmerje med | |
|
| |stanovanjskimi in gospodarskimi objekti. | |
|
| |– Na prostih površinah predvidenih za | |
|
| |dopolnilno stanovanjsko individualno gradnjo | |
|
| |se zagotovi enoten višinski gabarit | |
|
| |posameznega niza objektov. Pri oblikovanju | |
|
| |objektov se zagotovi, da so vsi objekti | |
|
| |podolgovate pravokotne tlorisne zasnove in | |
|
| |locirani z daljšimi stranicami in slemeni v | |
|
| |smeri plastnic terena, višinski gabarit | |
|
| |objektov na pobočju ob dovozni cesti je v | |
|
| |pobočje vkopana klet, pritličje in | |
|
| |izkoriščeno podstrešje ter zagotovi se nižji | |
|
| |pritlični gabarit niza objektov na skrajnem | |
|
| |južnem robu naselja na pretežno ravnem | |
|
| |terenu. | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Šentlambert: |– Na območju centralnih dejavnosti je | |
|
|ŠL 1/2
|dovoljena gradnja objektov za potrebe vrtca | |
|
| |in osnovne šole (samo stavbe 12630), na | |
|
| |zelenih površinah pa ureditev športnih | |
|
| |igrišč. | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Pogoji
glede |– V enotah urejanja prostora, v katerih so | |
|
|urejanja |poleg prevladujoče namenske rabe tudi | |
|
|prometnih |prometne površine in površine voda, veljajo | |
|
|površin
in |prostorsko izvedbeni pogoji, določeni v enoti | |
|
|površinskih |odpri prostor (OP 1). | |
|
|voda |– Ob površinskih vodah se varuje obvodna | |
|
| |vegetacija. Omogoči se ureditev dostopov do | |
|
| |voda. Dostopi morajo biti urejeni iz naravnih | |
|
| |materialov (les, kamen …) ter v skladu s | |
|
| |projektnimi pogoji. | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
3.1.2
Ostala naselja – po enotah urejanja prostora |
|
Briše
pri Podkumu – BE, Briše – BI, Borovak pri Podkumu – BK, Borje pri
Mlinšah – BM, Borje – BO, Brezje – BR, Breznik – BZ, Dobrljevo – DO,
Dobrljevo pri Kandršah – DK, Dolgo Brdo pri Mlinšah – DB, Golče – GO,
Gornja vas – GV, Hmelno – HM, Hrastnik pri Trojanah – HT, Jablana – JB,
Jarše – JR, Javor – JA, Jazbine – JZ, Jelenk – JK, Jesenovo – JS,
Jesenovska Žaga – JŽ, Kal – KL, Kandrše – KA, Klenovik – KE, Kolk – KK,
Kolovrat – KV, Kostrevnica – KS, Kotredež – KD, Kraj – KR, Krivica – KC,
Laze – LA, Leskovec – LE, Log pri Mlinšah – LM, Mala Peč – MP, Mali Kum
– MK, Medija – ME, Medija–Valvazorjeva – MV, Okrog – OK, Orehovica – OR,
Padež – PA,, Prapreče – PR, Prečna – PE, Pungart – PU, Ravenska vas –
RV, Ravne pri Mlinšah – RM, Razbor pri Čemšeniku – RČ, Razpotje – RZ,
Rove – RE, Rovišče – RO, Rtiče – RT, Sela – SL, Senožeti – SE, Spodnje
Čolnišče – SČ, Spodnje Izlake – SI, Spodnje Ržiše – SR, Spodnji Osredek
– SP, Srednji Osredek – SO, Strahovlje – ST, Suhi Potok – SU, Šemnik –
ŠE, Šentgotard – ŠG, Šklendrovec – ŠK, Špital – ŠP, Tirna – TI, Trata –
TR, Vidrga – VD, Višje – VŠ, Vizgarje – VZ, Vodice – VO, Vrh – VR, Vrh
pri Mlinšah – VM, Zabava – ZA, Zaloka – ZL, Zavine – ZV, Zgornje
Čolnišče – ZČ, Zgornje Izlake – ZI, Zgornje Ržiše – ZR, Zgornje Zavine –
ZZ, Zgornji Osredek – ZO, Zgornji Prhovec – ZP, Zgornji Šklendrovec –
ZŠ, Zlokarje – ZJ, Znojile – ZN, Žvarulje – ŽV. |
|
108.
člen |
|
(BE 1,
BI 1, BK 1, BM 1, BO 1, BR 1/1, BZ 1, DB 1/1, DO 1, DK 1, GO 1, GV 1, HM
1, HT 1, JA 1, JB 1, JK 1, JR 1, JS 1/1, JZ 1, JŽ 1, KA 1, KC 1, OP 5 KD
1/1, KE 1, KK 1, KL 1/1, KL 1/2, KL 1/3, KL 1/4, KR 1, KS 1, KV 1/1, LA
1, LE 1, LM 1, ME 1, MK 1, MP 1, MV 1, OK 1, OR 1, PA 1, PE 1, PR 1, PU
1, RČ 1, RE 1/1, RE 1/2, RM 1, RO 1, RT 1, RV 1, RZ 1, SČ 1, SE 1, SI
1/1, SI 1/2, SL 1, SO 1, SP 1, SR 1, ST 1, SU 1, ŠE 1, ŠG 1, ŠK 1, ŠP 1,
TI 1/1, TR 1, VD 1, VM 1, VO 1, VR 1, VŠ 1, VZ 1, ZA 1, ZČ 1, ZI 1, ZJ
1, ZL 1, ZN 1, ZO 1, ZP 1, ZR 1, ZŠ 1, ZV 1/1, ZV 1/2, ZZ 1, ŽV 1) |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|1. NAMEMBNOST
IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Vrste
objektov |– 11100 Enostanovanjske stavbe | |
|
| |– 11210 Dvostanovanjske stavbe | |
|
| |– 121 Gostinske stavbe | |
|
| |– 12420 Garažne stavbe (samo gasilski domovi) | |
|
| |– 127 Druge nestanovanjske stavbe | |
|
| |– 24 Drugi gradbeni inženirski objekti | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Dopustne |Ob lokalnih in državnih cestah, je možno | |
|
|dejavnosti |opravljati dopustne dejavnosti pod pogoji: | |
|
| |– dovolj veliko zemljišče namenjeno gradnji, | |
|
| |ki zagotavlja potrebne površine za normalno | |
|
| |funkcioniranje objekta, | |
|
| |– parkirišča ter manipulativne površine, | |
|
| |potrebne za opravljanje dejavnosti se zagotovi| |
|
| |na parceli, namenjeni gradnji, | |
|
| |– negativni vplivi na bivanje in bivalno | |
|
| |okolje ne smejo biti povečani (povečana | |
|
| |stopnja hrupa in drugih emisij), glede na | |
|
| |obstoječe obremenitve, | |
|
| |– za opravljanje dejavnosti v stanovanjskih | |
|
| |objektih se lahko nameni največ 50 % neto | |
|
| |tlorisne površine objekta in | |
|
| |– da dejavnost, ki se izvaja v samem naselju, | |
|
| |zaposluje do največ pet zaposlenih. | |
|
|
|Dopustne dejavnosti: | |
|
| |– 01 Kmetijska proizvodnja in lov | |
|
| |– 02 Gozdarstvo | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|
|– 03 Ribištvo in gojenje vodnih organizmov | |
|
| |– 16 Obdelava in predelava lesa itd. razen | |
|
| |pohištva | |
|
| |– 47 Trgovina na drobno, razen z motornimi | |
|
| |vozili | |
|
| |– 55 Gostinske nastanitvene dejavnosti | |
|
| |– 56 Dejavnost strežbe jedi in pijač | |
|
| |– 66 Pomožne dejavnosti za finančne in | |
|
| |zavarovalniške storitve | |
|
| |– 68 Poslovanje z nepremičninami | |
|
| |– 71 Arhitekturno in tehnično projektiranje, | |
|
| |tehnično preizkušanje in analiziranje | |
|
| |– 73 Oglaševanje in raziskovanje trga | |
|
| |– 74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti | |
|
| |– 82 Pisarniške in poslovne storitvene | |
|
| |dejavnosti | |
|
| |– 90 Kulturne, razvedrilne in rekreacijske | |
|
| |dejavnosti | |
|
| |– 93 Športne in druge dejavnosti za prosti čas| |
|
| |– 94 Dejavnost članskih organizacij | |
|
| |– 96 Druge storitvene dejavnosti | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Dopustne |Določene v skupnih pogojih. | |
|
|gradnje | | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Dopustni |Nezahtevni objekti: | |
|
|nezahtevni
in |– Vsi nezahtevni objekti. | |
|
|enostavni
|Enostavni objekti: | |
|
|objekti |– objekti za lastne potrebe, | |
|
| |– pomožni infrastrukturni objekti (samo | |
|
| |pomožni cestni, pomožni energetski, pomožni | |
|
|
|komunalni objekti), | |
|
| |– pomožni kmetijsko gozdarski objekti, | |
|
| |– začasni objekti, | |
|
| |– spominska obeležja in | |
|
| |– urbana oprema. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|2. LEGA
OBJEKTOV | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Zahtevni
in |Gradbena linija: upošteva se gradbena linija | |
|
|manj
zahtevni |obstoječih sosednjih objektov, pri obcestni | |
|
|objekti |pozidavi, dovoljena so odstopanja zaradi | |
|
| |konfiguracije terena in prometne varnosti. | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Nezahtevni
in |Določeno v skupnih pogojih. | |
|
|enostavni | | |
|
|objekti | | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|3. VELIKOST
OBJEKTOV | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Faktor |Največ 0,50. | |
|
|zazidanosti | | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Tlorisni |Obsega največje skupne dimenzije (širina x | |
|
|gabariti |dolžina), ki jih osnovni objekt s prizidavami | |
|
| |in dozidavami ne sme preseči: | |
|
| |– stanovanjski objekt 12 m x 18 m in | |
|
| |– nestanovanjski objekti 16,5 m x 25 m | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Višinski |– stanovanjski objekti K + P + M in | |
|
|gabariti |– nestanovanjski objekt K + P + M. | |
|
| |Stanovanjski objekti brez kleti in brez | |
|
|
|kolenčnega zidu imajo poleg pritličja lahko še| |
|
| |eno etažo. | |
|
| |Ne glede na navedene vertikalne gabarite, | |
|
| |najvišja absolutna višina objekta, merjena od | |
|
| |kote urejenega terena do venca strehe ali kapi| |
|
| |strehe, ne sme preseči 8,0 m. | |
|
| |V prostoru je lahko vidna le ena fasada kletne| |
|
| |etaže objekta. | |
|
| |Dopustno je zgraditi več kletnih etaž, vendar | |
|
| |v celoti vkopanih v teren. | |
|
| |Kolenčni zid v mansardi je višine največ 1,5 | |
|
| |m, v katero je vključena kapna lega. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|4. OBLIKOVNI
POGOJI | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Strehe |– Strehe morajo biti oblikovane v osnovi kot | |
|
| |simetrične dvokapnice z naklonom strešine od | |
|
| |35° do 45°. | |
|
| |– Izjemoma so dovoljene strehe do naklona 5° | |
|
| |za nestanovanjske objekte, ki imajo tlorisno | |
|
| |površino manjšo od 30 m2 in nimajo mansarde. | |
|
| |– Barva kritine je rjava ali opečna. Prilagodi| |
|
| |se jo prevladujoči barvi kritine v naselju. | |
|
| |Kritina na frčadah je identična osnovni | |
|
| |kritini objekta. | |
|
| |– Za kritino je dovoljena uporaba materiala | |
|
| |opeka, cement, tegola (iz umetnih mas ali | |
|
|
|bakra) in za posebne objekte les (skodle), | |
|
| |slama in kamen (skrilj). | |
|
| |– Prepovedana je uporaba kritine iz svetlečih | |
|
| |in zrcalnih materialov ter salonitne kritine. | |
|
|
|– Osvetlitev podstrešij: dopustna je izvedba | |
|
| |frčad v dolžini do 1/3 dolžine strehe, vendar | |
|
| |samostojna frčada ne sme biti daljša od 5 m. | |
|
| |Dopustna je izvedba strešnih oken. Frčade in | |
|
| |strešna okna se simetrično razporedijo. | |
|
| |– Dovoljena je vgradnja sončnih zbiralnikov v | |
|
| |streho. Postavitev zbiralnikov se smiselno | |
|
| |prilagodi naklonu strešine in osvetlitvi. | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Fasade |– Elementi fasad: osnovne barve so bela in | |
|
| |pastelne barve, zglajen omet ali fasadne | |
|
| |obloge (les v naravni barvi), lesen vertikalno| |
|
| |položen opaž na čelnih fasadah do višine kapi,| |
|
| |balkonske ograje s poudarjeno vertikalno | |
|
| |smerjo, okna in vrata. | |
|
| |– Zidani elementi (dimniki, oddušniki, | |
|
| |balkoni, frčade …), ki izstopajo iz volumna | |
|
| |objekta, so obdelani v enakem materialu in | |
|
| |barvi kot je osnovna fasada objekta. Dopustna | |
|
| |je kombinacija največ treh usklajenih barv. | |
|
| |– Za finalne površine fasad je prepovedana | |
|
| |uporaba pocinkane pločevine ter svetlečih in | |
|
| |zrcalnih materialov. | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
| |– Oblikovanje odprtin: okna in vrata se | |
|
| |oblikujejo kot navpične pravokotne odprtine. | |
|
| |Barvo okvirjev odprtin je potrebno uskladiti z| |
|
| |barvo fasade. | |
|
| |– Okenske odprtine so praviloma pravokotne, | |
|
| |vertikalno z daljšo stranico, razporejene osno| |
|
| |in simetrično. Velikost (površina) oken je | |
|
|
|praviloma 1/7 površine prostora, ki ga | |
|
| |osvetljuje. Za polnila v oknih ni dovoljeno | |
|
| |uporabiti zrcalnega ali refleksnega stekla. | |
|
| |– Odprtine, ki so zazidane s steklenimi | |
|
|
|zidaki, se izvede le v eni barvi zidakov, ki | |
|
| |mora biti usklajena z osnovno barvo fasade. | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Ureditve |– Površine namenjene peš prometu morajo biti | |
|
|okolice |tlakovane. Dovoze, manipulativna dvorišča in | |
|
|objektov |parkirišča se asfaltira ali tlakuje. | |
|
| |– Ob lokalni prometnici se lahko uredi zeleni | |
|
| |varovalni pas. Širina zelenega varovalnega | |
|
| |pasu, v katerega se zasadi drevored dreves, je| |
|
| |najmanj 2,0 m. | |
|
| |– Pri zemeljskih posegih v teren naj se izvaja| |
|
| |planiranje terena z brežinami in le v primeru | |
|
| |ko to ni mogoče, oziroma, ko se mora | |
|
| |upoštevati smernice geotehničinega poročila, | |
|
| |se izvede z pod/opornimi zidovi po projektu. | |
|
| |Pod/oporni zidovi morajo biti po izvedbi | |
|
| |ozelenjeni. Izgradnja enotnih (vodotesnih) | |
|
| |podpornih oziroma opornih zidov (škarp) zaradi| |
|
| |popolne izravnave terena ni dopustna. | |
|
| |– Delež ozelenjenih površin (na primer | |
|
| |zatravitev) mora biti najmanj 10 % gradbene | |
|
| |parcele pripadajočega objekta. Ozelenitev | |
|
| |okolice objektov naj se izvede z avtohtono | |
|
| |vegetacijo (trave, grmovnice, drevesa), ki ne | |
|
| |izstopa od obstoječih krajevnih vrst. | |
|
| |– Okolica objektov naj bo urejena skladno z | |
|
| |značilnostmi obstoječe kulturne krajine. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|5. DRUGA MERILA
IN POGOJI |
|
| |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|
KS 1 |
V enoti
urejanja KS 1 je dovoljena tudi:
| |
|
|
| Vrsta
objektov:
| |
|
| |
– 125
Industrijske stavbe in skladišča, samo delavnice | |
|
| | Vrste
dejavnosti: | |
|
| | – 25.620
Mehanska obdelava kovin | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|KD 1/1 |V
enoti urejanja z oznako KD 1/1 so pri nadzidavi in | |
|
|
|
dozidavi
dovoljeni višinski
gabarti
P+N+M za | |
|
| |
obstoječe nestanovanjske objekte | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|ŠG
1 |Pri načrtovanju poselitve na območju kulturne | |
|
|
|krajine Šentgotard je potrebno ohranjati | |
|
| |parcelacijo po plastnicah in robu naselja. | |
|
| |Novogradnje naj bodo vezane na obstoječe | |
|
| |objekte in komunikacije. | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|MK
1 |Za naselje Mali Kum MK 1 je potrebno izdelati | |
|
| |načrt za prenovo pod pogoji za varovanje | |
|
| |naselbinske dediščine. | |
|
| |Do izdelave načrta prenove je možno le | |
|
| |vzdrževanje obstoječih objektov pod pogoji | |
|
| |pristojnega zavoda za varstvo kulturne | |
|
| |dediščine. | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|VD
1 |Zelena površina v južnem delu naselja Vidrga | |
|
| |je namenjena smučišču (šport in rekreacija na | |
|
| |snegu). | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|TR
1 |Na območju proizvodnih dejavnosti v enoti | |
|
| |urejanja TR 1, je možno: | |
|
| |Vrste objektov: | |
|
| |– 125 Industrijske stavbe in skladišča, samo | |
|
| |delavnice | |
|
| |– 12420 Garažne stavbe, samo garaže | |
|
| |– 122 Upravne in pisarniške stavbe | |
|
| |– 123 Trgovske in druge stavbe za storitvene | |
|
| |dejavnosti | |
|
| |Vrste dejavnosti: | |
|
|
|– 10 Proizvodnja živil | |
|
| |– 11 Proizvodnja pijač | |
|
| |– 13 Proizvodna tekstilij | |
|
| |– 14 Proizvodnja oblačil | |
|
|
|– 16 Obdelava in predelava lesa itd. | |
|
| |– 17 Proizvodnja papirja in izdelkov iz | |
|
| |papirja | |
|
| |– 18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih | |
|
| |nosilcev zapisa | |
|
| |– 27 Proizvodnja električnih naprav | |
|
| |– 28 Proizvodnja drugih strojev in naprav | |
|
| |– 32 Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti| |
|
| |– 33 Popravila in montaža strojev in naprav | |
|
| |– 46 Posredništvo in trgovina na debelo | |
|
| |ter ostale dopolnilne dejavnosti, ki se | |
|
| |navezujejo na osnovno dejavnost in so potrebne| |
|
| |za funkcioniranje posameznega kompleksa. | |
|
| |Tlorisni gabarit je oblike, ki omogoča | |
|
| |tehnološko izvajanje dovoljenih dejavnosti in | |
|
| |omogoča normalno funkcioniranje in vzdrževanje| |
|
| |objekta. | |
|
| |Dovoljena je dozidava in nadzidava obstoječega| |
|
| |proizvodnega objekta. | |
|
| |Višinski gabarit za proizvodni objekt je | |
|
| |višine K+P+N, vendar največ 15,0 m od kote | |
|
| |urejenega terena ob cesti do kapi. | |
|
| |Dovoljene so eno-, dve- ali večkapne | |
|
| |(sestavljene) strehe in/ali ravne strehe. | |
|
| |Naklon strešin je največ 20°. | |
|
| |Fasade naj bodo sodobno oblikovane, enostavno | |
|
| |členjene, uporabljajo naj se sodobni | |
|
|
|materiali. Barva fasade mora biti bele barve | |
|
| |ali pastelnih ter zemeljskih barv (tople | |
|
| |barve), lahko tudi kovinskega videza – brez | |
|
| |sijaja. Dopustna je uporaba izrazitejših barv,| |
|
|
|kot poudarkov ter kombinacije barvnih ploskev.| |
|
| |Poudarjajo se arhitekturni elementi, vodoravne| |
|
| |in navpične členitve. Odprtine se oblikujejo | |
|
| |svobodno in razmestijo v določenem redu. | |
|
| |Delež ozelenjenih površin (na primer | |
|
| |zatravitev) mora biti najmanj 10 % gradbene | |
|
| |parcele pripadajočega objekta. Ozelenitve | |
|
| |okolice objektov naj se izvede z avtohtono | |
|
| |vegetacijo (trave, grmovnice, drevesa), ki ne | |
|
| |izstopa od obstoječih krajevnih vrst. | |
|
| |Pred izdajo gradbenega dovoljenja za posege na| |
|
| |parcelah št. 191/1 in 193/1, k.o. Kandrše, se | |
|
| |zagotovijo nadomestna kmetijska zemljišča, | |
|
| |velikosti najmanj 0,34 ha, na območjih enot | |
|
| |urejanja OP 1/1341 in OP 1/1342. | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Pogoji
glede |V enotah urejanja prostora, v katerih so poleg| |
|
|urejanja |prevladujoče namenske rabe tudi prometne | |
|
|prometnih |površine in površine voda, veljajo prostorsko | |
|
|površin
in |izvedbeni pogoji, določeni v enoti odpri | |
|
|površinskih |prostor (OP 1). | |
|
|voda |Ob površinskih vodah se varuje obvodna | |
|
| |vegetacija. Omogoči se ureditev dostopov do | |
|
| |voda. Dostopi morajo biti urejeni iz naravnih | |
|
| |materialov (les, kamen …) ter v skladu s | |
|
| |projektnimi pogoji. | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|ME 1,
JŽ, |Območji sta potencialno poplavno ogroženi. Za | |
|
| |območja urejanja enot velja, da gradnja novih | |
|
| |in dozidava obstoječih stavb ni dovoljena, | |
|
| |dokler ne bo na podlagi hidrološko hidravlične| |
|
|
|študije za območje celotne občine preverjena | |
|
| |možnost posegov glede na razred nevarnosti in | |
|
| |izvedeni omilitveni ukrepi. Prav tako ni | |
|
| |dovoljena sprememba obstoječih in vnos novih | |
|
|
|dejavnosti. Dovoljeno je le vzdrževanje | |
|
| |obstoječih objektov, brez povečevanja njihovih| |
|
| |zmogljivosti. | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|OP KD 1/1,
OP |Območja so potencialno poplavno ogrožena. V | |
|
|KD
1/2, |varnostnem pasu 10 m levo in 10 m desno od | |
|
| |roba brežine vzdolž vodotoka skozi naselje, | |
|
| |gradnja novih in dozidava obstoječih stavb ni | |
|
| |dovoljena, dokler ne bo na podlagi hidrološko | |
|
| |hidravlične študije za območje celotne občine | |
|
| |preverjena možnost posegov glede na razred | |
|
| |nevarnosti in izvedeni omilitveni ukrepi. Prav| |
|
| |tako v varnostnem pasu ni dovoljena sprememba | |
|
| |obstoječih in vnos novih dejavnosti. Dovoljeno| |
|
| |je le vzdrževanje obstoječih objektov, brez | |
|
| |povečevanja njihovih zmogljivosti. | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|VD
1, |Za enoto urejanja velja, da v območju pod | |
|
| |cesto, gradnja novih in dozidava obstoječih | |
|
| |stavb ni dovoljena, dokler ne bo na podlagi | |
|
| |hidrološko hidravlične študije za območje | |
|
| |celotne občine preverjena možnost posegov | |
|
| |glede na razred nevarnosti in izvedeni | |
|
| |omilitveni ukrepi. Prav tako ni dovoljena | |
|
| |sprememba obstoječih in vnos novih dejavnosti.| |
|
| |Dovoljeno je le vzdrževanje obstoječih | |
|
| |objektov, brez povečevanja njihovih | |
|
|
|zmogljivosti. | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
3.1.3
Stanovanjsko-počitniška naselja |
|
Brezje –
BR, Dolgo Brdo – DB, Jesenovo – JS, Kolovrat – KV, Peške Kandrše – PK,
Podkum –PO, Prvine – PV, Tirna–Škrjanci–Brinje – TI, Tirna na Logu – TI |
|
109.
člen |
|
(BR 1/2,
DB 1/2, JS 1/2, KV 1/2, PK 1, PO 1/2, PV 1/1, PV 1/2, TI 1/2, TI 1/3) |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|1. NAMEMBNOST
IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Vrste
objektov |– 11100 Enostanovanjske stavbe | |
|
| |– 1212 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno | |
|
| |nastanitev | |
|
| |– 241 Objekti za šport, rekreacijo in drugi | |
|
| |objekti za prosti čas. | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Dopustne |Dopustne dejavnosti: | |
|
|dejavnosti |– 55 Gostinske nastanitvene dejavnosti (samo | |
|
| |oddajanje zasebnih sob gostom ter druge | |
|
| |nastanitve za krajši čas ter planinski domovi | |
|
| |in mladinska prenočišča). | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Dopustni |Nezahtevni objekti: | |
|
|nezahtevni
in |– Objekti za lastne potrebe (samo drvarnice do| |
|
|enostavni
|velikosti 15 m2, ute do velikosti 6,0 m2) ter | |
|
|objekti |– škarpe, podporni in oporni zidovi. | |
|
| |Enostavni objekti: | |
|
| |– objekti za lastne potrebe (samo nadstrešnice| |
|
|
|do velikosti 15 m2, rezervoar za utekočinjeni | |
|
| |naftni plin, mala komunalna čistilna naprava, | |
|
| |zbiralnik za kapnico), | |
|
| |– pomožni infrastrukturni objekti (samo | |
|
| |pomožni cestni, pomožni energetski, pomožni | |
|
| |komunalni objekti) ter | |
|
| |– urbana oprema (samo otroška igrišča). | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|2. LEGA
OBJEKTOV | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Zahtevni
in |Upošteva se gradbena linija obstoječih | |
|
|manj
zahtevni |sosednjih objektov, pri obcestni pozidavi, | |
|
|objekti |dovoljena so odstopanja zaradi konfiguracije | |
|
| |terena in prometne varnosti. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|3. VELIKOST
OBJEKTOV | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Faktor |Največ 0,50 | |
|
|zazidanosti | | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Tlorisni |Horizontalni gabarit obsega največje skupne | |
|
|gabariti |dimenzije (širina x dolžina), ki jih osnovni | |
|
| |objekt s prizidavami in dozidavami ne sme | |
|
| |preseči: | |
|
| |– stanovanjski objekt 8,0 m x 12 m. | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Višinski |Stanovanjski objekti K + P + M. | |
|
|gabariti |Ne glede na navedene vertikalne gabarite, | |
|
| |najvišja absolutna višina objekta, merjena od | |
|
| |kote urejenega terena do venca strehe ali kapi| |
|
| |strehe, ne sme preseči 8,0 m. | |
|
|
|Kletna etaža objekta je v celoti vkopana. | |
|
| |Kolenčni zid v mansardi je visok največ 1,5 m,| |
|
| |v katero je vključena kapna lega. | |
|
| |Objekti za lastne potrebe so lahko le | |
|
| |pritlični. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|4. OBLIKOVNI
POGOJI | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Strehe |– Strehe morajo biti oblikovane v osnovi kot | |
|
| |simetrične dvokapnice z naklonom strešine od | |
|
| |35° do 45°. | |
|
| |– Izjemoma so dovoljene strehe do naklona 5° | |
|
| |za nestanovanjske objekte, ki imajo tlorisno | |
|
| |površino manjšo od 30 m2 in nimajo mansarde. | |
|
| |– Barva kritine je rjava ali opečna. Prilagodi| |
|
| |se jo prevladujoči barvi kritine v naselju. | |
|
| |Kritina na frčadah je identična osnovni | |
|
| |kritini objekta. | |
|
| |– Za kritino je dovoljena uporaba materiala | |
|
| |opeka, cement, tegola (iz umetnih mas ali | |
|
| |bakra) in za posebne objekte les (skodle), | |
|
| |slama in kamen (skrilj). | |
|
| |– Prepovedana je uporaba kritine iz svetlečih | |
|
| |in zrcalnih materialov ter salonitne kritine. | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
| |– Osvetlitev podstrešij: dopustna je izvedba | |
|
| |frčad v dolžini do 1/3 dolžine strehe, vendar | |
|
| |samostojna frčada ne sme biti daljša od 5 m. | |
|
| |Dopustna je izvedba strešnih oken. Frčade in | |
|
| |strešna okna se simetrično razporedijo. | |
|
| |– Dovoljena je vgradnja sončnih zbiralnikov v | |
|
|
|streho. Postavitev zbiralnikov se smiselno | |
|
| |prilagodi naklonu strešine in osvetlitvi. | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Fasade |– Elementi fasad: osnovne barve so bela in | |
|
|
|pastelne barve, zglajen omet ali fasadne | |
|
| |obloge (les v naravni barvi), lesen vertikalno| |
|
| |položen opaž na čelnih fasadah do višine kapi,| |
|
| |balkonske ograje s poudarjeno vertikalno | |
|
| |smerjo, okna in vrata. | |
|
| |– Balkoni so dovoljeni le na čelni strani, | |
|
| |skriti pod kap, balkonske ograje s poudarjeno | |
|
| |vertikalno smerjo. | |
|
| |– Zidani elementi (dimniki, oddušniki, | |
|
| |balkoni, frčade …), ki izstopajo iz volumna | |
|
| |objekta, so obdelani v enakem materialu in | |
|
| |barvi kot je osnovna fasada objekta. Dopustna | |
|
| |je kombinacija največ treh usklajenih barv. | |
|
| |– Za finalne površine fasad je prepovedana | |
|
| |uporaba pocinkane pločevine ter svetlečih in | |
|
| |zrcalnih materialov. | |
|
| |– Oblikovanje odprtin: okna in vrata se | |
|
| |oblikujejo kot navpične pravokotne odprtine. | |
|
| |Barvo okvirjev odprtin je potrebno uskladiti z| |
|
| |barvo fasade. | |
|
| |– Okenske odprtine so praviloma pravokotne, | |
|
| |vertikalno z daljšo stranico, razporejene osno| |
|
| |in simetrično. Velikost (površina) oken je | |
|
| |praviloma 1/7 površine prostora, ki ga | |
|
| |osvetljuje. Za polnila v oknih ni dovoljeno | |
|
| |uporabiti zrcalnega ali refleksnega stekla. | |
|
| |– Odprtine, ki so zazidane s steklenimi | |
|
|
|zidaki, se izvede le v eni barvi zidakov, ki | |
|
| |mora biti usklajena z osnovno barvo fasade. | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Ureditve |– Delež ozelenjenih površin (na primer | |
|
|okolice |zatravitev) mora biti najmanj 10 % stavbne | |
|
|objektov |parcele pripadajočega objekta. | |
|
| |– Ohranja se zelene površine v največji možni | |
|
| |meri. | |
|
| |– Na parcelah ob prometnici se uredi zeleni | |
|
| |varovalni pas. | |
|
| |– Pri zemeljskih posegih v teren naj se izvaja| |
|
| |planiranje terena z brežinami in le v primeru | |
|
| |ko to ni mogoče, oziroma ko se mora upoštevati| |
|
| |smernice geotehničinega poročila, se izvede s | |
|
| |pod/opornimi zidovi po projektu. Pod/oporni | |
|
| |zidovi morajo biti po izvedbi ozelenjeni. | |
|
| |Izgradnja enotnih (vodotesnih) opornih oziroma| |
|
| |podpornih zidov (škarp) zaradi popolne | |
|
| |izravnave terena ni dopustna. | |
|
| |– Vozne površine se tlakuje. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|5. POGOJI IN
MERILA ZA PARCELACIJO | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Velikost |Parcelacija: parcele so velikosti največ 500 | |
|
|parcele |m2. | |
|
|namenjene | | |
|
|gradnji | | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|6. DRUGA
MERILA IN POGOJI | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Pogoji
glede |– V enotah urejanja prostora, v katerih so | |
|
|urejanja
|poleg prevladujoče namenske rabe tudi prometne| |
|
|prometnih |površine in površine voda, veljajo prostorsko | |
|
|površin
in |izvedbeni pogoji, določeni v enoti odpri | |
|
|površinskih |prostor (OP 1). | |
|
|voda
|– Ob površinskih vodah se varuje obvodna | |
|
| |vegetacija. Omogoči se ureditev dostopov do | |
|
| |voda. Dostopi morajo biti urejeni iz naravnih | |
|
| |materialov (les, kamen …) ter v skladu s | |
|
| |projektnimi pogoji. | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
3.1.4
Usmeritve za izdelavo OPPN |
|
OPPN za
naselja, Dolgo Brdo – DB 2 in Spodnje Izlake – SI 2. |
|
110.
člen |
|
(DB 2,
SI 2) |
|
(1) Na
območju predvidenih OPPN se načrtuje stanovanjska gradnja. Priporoča se
izdelava variantnih rešitev. |
|
(2) Med
obstoječima naseljema in novo pozidavo se vzpostavi zeleni pas.
|
|
(3) Pri
načrtovanju lokacij novih objektov je potrebno upoštevati oddaljenost
objektov od gozdnega roba najmanj za eno drevesno višino odraslega
gozdnega sestoja oziroma od 20 m do 30 m. |
|
(4)
Gradnja stanovanjskih stavb pod koridorji obstoječih daljnovodov ni
dovoljena. |
|
(5) Pri
določitvi urbanističnih in arhitekturnih elementov v predvidenih OPPN se
smiselno upoštevajo določila členov pod točko 2.2. Skupni pogoji o
vrstah posegov v prostor, pogoji glede parcelacije, lege objektov ter
glede velikosti in oblikovanja objektov, tega odloka. |
|
3.1.5
Odprti prostor – OP |
|
111.
člen |
|
(kmetijska zemljišča OP 1) |
|
(1)
Vrste objektov: |
|
– 12713
Stavbe za spravilo pridelka (samo kozolci, koruznjaki in podobne stavbe
za spravilo pridelka). |
|
– 12730
Kulturni spomeniki (samo razpela, znamenja in kapelice), ki se gradijo
le ob javnih prometnicah. |
|
– 12740
Druge nestanovanjske stavbe (samo nadstrešnice za potnike na avtobusnih
postajališčih). |
|
– 21520
Pregrade in jezovi (samo nasipi in podobni objekti za zaščito pred
poplavami ter hudourniške pregrade). |
|
– 21530
Dovodni in odvodni kanali, namakalni in osuševalni sistemi (samo
drenažni objekti), |
|
– 22122
Objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode. |
|
– 22130
Prenosna komunikacijska omrežja. |
|
– 2222
Distribucijski cevovodi za vodo in pripadajoči objekti. |
|
– 2223
Cevovodi za odpadno vodo in čistilne naprave (samo cevovodi za odpadno
vodo). |
|
– 24202
Objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih
območjih. |
|
Vrste
nezahtevnih in enostavnih objektov: |
|
–
Nezahtevni objekti: škarpe in podporni zidovi, pomožni infrastrukturni
objekti, pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (samo: kozolec, montažni
rastlinjaki, vodni zbiralnik, betonsko korito, poljska pot, obora za
rejo divjadi), pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, začasni
objekti, spominska obeležja. |
|
–
Enostavni objekti: pomožni infrastrukturni objekti, pomožno
kmetijsko-gozdarski objekti, začasni objekti, vadbeni objekti, spominska
obeležja, urbana oprema (samo nadkrita čakalnica do velikosti 8,0 m2 –
transparentna). |
|
(2)
Umeščanje novih oziroma večjih infrastrukturnih objektov (variante) v
kmetijski prostor se načrtuje tako, da kar najmanj prizadenejo najboljša
kmetijska zemljišča in so od njih primerno odmaknjeni. |
|
(3) Na
kmetijskih zemljiščih je možno načrtovati agrarne operacije v skladu z
določili Zakona o kmetijskih zemljiščih. Melioracije se izvaja le na
kmetijskih zemljiščih v obsegu in na način, kjer je zagotovljeno
ohranjanje lastnosti zavarovanih območij narave, naravnih vrednot in
biotske raznovrstnosti. |
|
(4) V
območjih ohranjanja narave, kjer je zaradi agrarnih operacij zmanjšana
ali ogrožena biotska raznovrstnost, je potrebno načrtovati omilitvene
ali izravnalne ukrepe. |
|
(5)
Omejuje se uporaba gnojil in pripravkov, ki lahko presegajo mejne
vrednosti za nitrate (pesticide) v podzemnih vodah. S tem se pripomore k
izboljšanju stanja podzemnih voda. |
|
(6)
Infrastrukturni objekti na kmetijskih zemljiščih se načrtujejo tako, da
se z varčno in smotrno rabo prostora ohranja proizvodni potencial
kmetijskih zemljišč (skupni poteki infrastrukturnih koridorjev, čim
krajši poteki tras). Pri umeščanju ali rekonstrukcijah linijskih
objektov se v čim večji meri izkoristijo obstoječe ceste, poti in
struge. Trase infrastrukturnih objektov naj se izogibajo posegom v
območja sklenjenih kmetijskih površin in najkvalitetnejšim njivskim
površinam. Z novimi posegi naj se ne razdrobi posestna struktura.
|
|
(7) Pri
kmečkih opravilih, kot sta oranje in rigolanje, na območju pričakovane
naravne vrednote, kjer se fosilni ostanki pričakujejo v plasteh blizu
površja, se omogoči pristojni območni enoti za varstvo narave
spremljanje stanja med izvajanjem kmečkih opravil. |
|
(8) Na
območju habitatnih tipov srednjeevropska suha in polsuha travišča s
prevladujočo vrsto Bromus erectus (pomembna rastišča kukavičevk) in
srednje evropski gorski gojeni travniki veljajo še naslednje usmeritve:
|
|
– Na
območje habitatnega tipa in na območje vpliva nanj naj se ne vnaša
gnojil in pesticidov. |
|
–
Geomorfoloških značilnosti površja (relief, osvetljenost ipd.), ki so
osnova ustreznim ekološkim pogojem za ohranitev habitatov naj se ne
spreminja. |
|
– Košnja
(čas, pogostnost, način) naj se izvaja tako, da je ugodna za rastline in
živali in na način, da se živali lahko umaknejo. |
|
– Naj se
ne izvaja posegov, ki bi spremenili kemično sestavo tal in tako vplivali
na rastiščne pogoje rastlin ter na pogoje bivanja živali. |
|
– Raba
na habitatnem tipu naj se izvaja na način in v času, ki zagotavlja
ugodno stanje habitatnega tipa in je za rastline in živali najmanj
moteča. |
|
– Izvaja
naj se raba, ki ohranja travišča in njihovo vrstno sestavo. |
|
–
Rastlinstva se ne požiga. |
|
– Paša
naj se izvaja na ekstenziven način. |
|
–
Športno-rekreacijske dejavnosti, ki zahtevajo večje posege v habitatni
tip ali spremenjeno rabo habitatnega tipa, naj se načrtuje in izvaja na
način in v obsegu, ki ne ogroža habitatnega tipa. |
|
(9)
Nadomeščanje najboljših kmetijskih zemljišč, v enotah urejanja prostora
od OP 1/1336 do OP 1/1343, se izvaja v skladu s predpisi, ki določajo
izvedbo nadomeščanja najboljših kmetijskih zemljišč. Na nadomestnih
kmetijskih zemljiščih se vzpostavijo travniki. |
|
–
Območja najboljših kmetijskih zemljišč, ki bodo zaradi spremenjene
namenske rabe in izvajanja prostorskih ureditev trajno izvzeta iz
kmetijske namenske rabe in se nadomestijo z usposobitvijo nadomestnih
kmetijskih zemljišč so v naslednjih enotah urejanja: |
|
– IZ 6,
kjer se nadomešča 0,7 ha najboljših kmetijskih zemljišč, |
|
– SI 2,
kjer se nadomešča 2,3 ha najboljših kmetijskih zemljišč in |
|
– TR 1,
kjer se nadomešča 0,4 ha najboljših kmetijskih zemljišč. |
|
112.
člen |
|
(gozdna
zemljišča OP 1) |
|
(1)
Vrste objektov: |
|
– 2112
Lokalne ceste in javne poti (samo gozdne ceste in jahalne steze, ki naj
se urejajo po obstoječih gozdnih cestah, pristopi do objektov in
zemljišč, prometna signalizacija in oprema ter cestne inštalacije).
|
|
– 2141
Mostovi in viadukti (samo mostovi in brvi, pod pogojem, da so iz
naravnih materialov, cestni in železniški prepusti). |
|
– 2152
Pregrade in jezovi (samo nasipi in podobni objekti za zaščito pred
poplavami, hudourniške naprave). |
|
– 24202
Objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih
območjih. |
|
Vrste
nezahtevnih objektov: |
|
Od
objektov za lastne potrebe le utrjena dovozna pot. Od
pomožno-infrastrukturnih objektov le postajališče, pomožni objekti za
spremljanje stanja okolja. Od pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov le
vodni zbiralnik, betonsko korito, gozdna cesta, grajena gozdna vlaka ter
spominska obeležja. |
|
Vrste
enostavnih objektov: |
|
– Od
pomožnih infrastrukturnih objektov samo pomožni cestni objekti, pomožni
energetski objekti, pod pogojem, da so kabelske izvedbe pod zemljo in
potekajo ob cestah, poteh ali robu gozda, (samo nizkonapetostno
distribucijsko elektroenergetsko omrežje, ločilno oziroma krmilno mesto
na elektroenergetskih omrežjih), pomožni komunalni objekti (samo
vodovodni priključek na javno vodovodno omrežje, kanalizacijski
priključek, vrtina ali vodnjak, vodno zajetje), pomožni objekti za
spremljanje stanja okolja, vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave.
|
|
–
Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (samo gozdna učna pot, grajena
gozdna vlaka, poljska pot, ribnik kot vodno zajetje, krmišče, vodnjak za
namakanje kmetijskih zemljišč, gozdna cesta). |
|
–
Vadbeni objekti: vadbeni objekti namenjeni športu in rekreaciji na
prostem (planinska pot, sprehajalna pot, športno strelišče, trimska
steza). |
|
– Urbana
oprema: nadkrita čakalnica na avtobusnem postajališču. |
|
(2)
Posegi v gozdove so dovoljeni s soglasjem pristojnega zavoda za gozdove.
|
|
(3) Za
gradnjo objektov na zemljiščih, ki neposredno mejijo na območja gozdov,
je potrebno pridobiti soglasje pristojnega zavoda za gozdove, zaradi
možnega vpliva na gozd. |
|
(4) Pri
prostorskih ureditvah in posegih je potrebno paziti, da se območja
varovalnih gozdov ohranjajo. |
|
(5)
Območja individualne stanovanjske gradnje s spremljajočimi dejavnostmi
in območja družbenih dejavnosti, ki mejijo na območja gozdov, je
potrebno načrtovati tako, da ostane obstoječi gozdni rob ohranjen.
|
|
Pri
načrtovanju lokacij novih objektov je potrebno upoštevati oddaljenost
objektov od gozdnega roba najmanj za eno drevesno višino odraslega
gozdnega sestoja oziroma od 20 m do 30 m. Pri pozidavah ob gozdnem robu
je potrebno med objekti zagotoviti proste prehode, ki omogočajo vstop
oziroma izstop iz gozda. |
|
(6) Na
celotnem območju gozdov je potrebno zagotoviti nemoteno gospodarjenje z
gozdom in neoviran, prost dostop do gozda oziroma nemoten izvlek lesnih
sortimentov po obstoječih vlakah. Za gozdove, ki mejijo na ureditvena
območja naselij je potrebno dostope in dovoze do gozda ohraniti oziroma
jih v primeru ukinitve nadomestiti z novimi. |
|
(7) Pri
gospodarjenju v manjšinskih ekosistemih (logi, drevje ob vodotokih,
osamela drevesa med kmetijskimi površinami ...) je potrebno:
|
|
–
zavarovati redka drevesa sredi kmetijskih površin, |
|
–
varovati vse obvodne pasove, |
|
–
vzdrževati obvodne pasove z ustreznim deležem grmovnic, pospeševati
plodonosne drevesne vrste, |
|
–
odstraniti iz obvodnih pasov vse podrto in staro drevje, katerega
položaj lahko ovira normalen pretok vodotoka ter prehodnost
infrastrukture in |
|
– z
lovskimi organizacijami doseči dogovor, da se za potrebe lovskih prež na
posameznem drevju ter skupinah gozdnega drevja ne obsekuje drevesnih
krošenj zaradi boljšega pregleda, preže pa naj bodo iz naravnih
materialov. |
|
(8)
Krčitev gozda v kmetijske namene se lahko izvede, če je v skladu s
prostorskim aktom, za kar je potrebno pridobiti dovoljenje pristojnega
zavoda za gozdove. |
|
(9)
Izjemoma je dopustna krčitev gozda oziroma gozdnega zemljišča, če
površina gozda, na katerem naj bi se izvedla krčitev, ne presega 0,5
hektarja. To določilo ne velja za varovalni gozd ali gozd s posebnim
namenom. |
|
(10) V
območjih prepletene rabe (zarast) se lahko izvede krčitev gozda za
kmetijski namen le na podlagi strokovne presoje, ki jo opravi pristojni
organ. |
|
(11) Na
parcelah v enotah urejanja, navedenih v 111. člena oziroma 129. člena
tega odloka, je določena krčitev gozda in sprememba območja v kmetijsko
rabo, kot pogoj MKGP. |
|
(12)
Gradnja objektov v varovalnih gozdovih, vključno z gradnjo gozdnih
prometnic, ni dovoljena. Izjema so lahko le gradnje cest ali drugih
infrastrukturnih objektov javnega pomena, če jih ni mogoče zgraditi
drugje, ali bi bila njihova gradnja nesorazmerno dražja. V varovalnih
gozdovih so izjemoma dopustni ukrepi in posegi, ki so opredeljeni z
veljavnimi gozdnogospodarskimi načrti in so skladni z varstvenimi režimi
in zagotavljajo ohranitev ter krepitev varovalne, hidrološke, biotopske
ali klimatske funkcije gozda. Praviloma so dovoljene le sanitarne
sečnje, posek posamičnih dreves in sanacijski ukrepi. |
|
(13)
Prometnice, na katere so priključene transportne poti in ki omogočajo
kamionski prevoz gozdnih lesnih sortimentov, morajo biti urejene tako,
da vozišče prenese 10 t osne obremenitve, da so urejena ustrezna
obračališča, prostori za skladiščenje lesa ipd. |
|
(14) Na
območju ilirskih bukovih gozdov, gozdov rdečega bora na Čemšeniški
planini, Zasavskem hribovju, Kumu in Kandršah ter tudi ob Mediji in v
Rebru (EPO, Natura 2000, habitatni tipi) se ohranja namembnost zemljišč,
ki omogoča ohranjanje gozdnih habitatnih tipov. Športno rekreacijske in
turistične dejavnosti ter gozdna in javna infrastruktura pa se izvajajo
na način in v obsegu, ki ne ogroža habitatnega tipa. Pri gradnji javne
infrastrukture se prednostno izkoriščajo obstoječi koridorji.
|
|
(15) Na
območju javorovih, jesenovih, brestovih in lipovih gozdov v grapah in na
gruščnatih pobočjih na Kumljanskem se ohranja namembnost zemljišč, ki
omogoča ohranjanje habitatnega tipa. |
|
113.
člen |
|
(površinske vode OP 1) |
|
(1)
Možno je izvajanje dejavnosti s področja rabe voda in vodnih objektov,
kot so pregrade, jezovi in podobno. |
|
(2)
Vrste objektov: |
|
– 214
Mostovi, viadukti, predori in podhodi. |
|
– 215
Pristanišča, plovne poti, pregrade in jezovi ter drugi vodni objekti.
|
|
– 24202
Objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih
območjih. |
|
Vrste
nezahtevnih objektov: |
|
–
pomožni infrastrukturni objekti (samo pločnik in kolesarska steza,
pomožni objekti vodne infrastrukture) in |
|
–
začasni objekti (samo pomoli). |
|
Vrste
enostavnih objektov: |
|
–
pomožni infrastrukturni objekti (samo pomožni cestni, pomožni
pristaniški, pomožni energetski, pomožni, komunalni objekti, pomožni
objekti za spremljanje stanja okolja) in |
|
–
pomožni kmetijsko gozdarski objekti (samo ribnik kot vodno zajetje).
|
|
(3) Na
reguliranih površinskih vodah Kotredeščice in Medije se z ustreznimi
ukrepi omogoči izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja, oziroma
vzpostavljanje krajinsko ekološke in strukturne vloge voda v krajini, če
to ni v nasprotju z zagotavljanjem poplavne varnosti. |
|
114.
člen |
|
(območja
prometnih površin OP 1) |
|
(1)
Prometne površine so namenjene cestnemu in železniškemu prometu.
|
|
(2)
Vrste objektov: |
|
– 124
Stavbe za promet in izvajanje elektronskih komunikacij. |
|
– 2
Gradbeno-inženirski objekti: ceste, železnice, mostovi, viadukti,
predori, prenosni cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi. |
|
Vrste
nezahtevnih in enostavnih objektov: |
|
–
nezahtevni objekti: škarpe in podporni zidovi in |
|
–
pomožni infrastrukturni objekti (vse razen male komunalne čistilne
naprave). |
|
Vrste
enostavnih objektov: |
|
–
pomožni infrastrukturni objekti, |
|
–
pomožni komunalni objekti: samo cestni priključek in |
|
– urbana
oprema: samo nadkrita čakalnica, transparent in obešanka na drogu javne
razsvetljave. |
|
(3)
Obcestni drevoredi se zasadijo z avtohtono vegetacijo. |
|
(4) Vsi
gradbeno-inženirski objekti in ureditve, se dimenzionirajo v skladu z
veljavnimi področnimi prepisi in v skladu s projektnimi pogoji
upravljavca prometne površine. |
|
115.
člen |
|
(zelene
površine OP 1/1, OP 1/2, OP 1/3, OP 1/4, OP 1/5, OP 1/6) |
|
+--------------------------------------------------------------+ |
|
|1. NAMEMBNOST
IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR | |
|
+----------------+---------------------------------------------+ |
|
|Vrste
objektov |– 241 Objekti za šport, rekreacijo in drugi | |
|
| |objekti za prosti čas. | |
|
| |– 24202 Objekti za varstvo pred škodljivim | |
|
| |delovanjem voda na ogroženih območjih. | |
|
+----------------+---------------------------------------------+ |
|
|Dopustne |Zelene površine v odprtem prostoru se | |
|
|dejavnosti |uporabljajo za športne in rekreacijske | |
|
| |dejavnosti, prosti čas in oddih. Glede na to,| |
|
| |da lahko v osnovi ohranjajo svojo dejansko | |
|
| |rabo (kmetijstvo, gozdarstvo, vodna površina)| |
|
| |se lahko na njih še naprej izvaja | |
|
| |gospodarjenje, če se dejavnosti ne | |
|
| |izključujejo. | |
|
+----------------+---------------------------------------------+ |
|
|Dopustni |Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov: | |
|
|nezahtevni
in |– ograje, | |
|
|enostavni |– škarpe, podporni in oporni zidovi, | |
|
|objekti |– pomožni infrastrukturni objekti (vse razen | |
|
| |male komunalne čistilne naprave), | |
|
| |– začasni objekti in | |
|
| |– spominska obeležja. | |
|
| |Vrste enostavnih objektov: | |
|
| |– pomožni infrastrukturni objekti, | |
|
| |– pomožni komunalni objekti: samo cestni | |
|
| |priključek, | |
|
| |– začasni objekti, | |
|
| |– vadbeni objekti, | |
|
+----------------+---------------------------------------------+ |
|
| |– spominska obeležja in | |
|
| |– urbana oprema: samo montažna sanitarna | |
|
| |enota, vodnjak in otroško igrišče. | |
|
+--------------------------------------------------------------+ |
|
|2. LEGA
OBJEKTOV | |
|
+----------------+---------------------------------------------+ |
|
| |Določeno v skupnih pogojih. | |
|
+----------------+---------------------------------------------+ |
|
| |Razlike v višini terena se rešujejo s | |
|
|
|travnatimi brežinami, podpornimi ali opornimi| |
|
| |zidovi iz avtohtonih naravnih materialov. | |
|
+--------------------------------------------------------------+ |
|
|3. VELIKOST
OBJEKTOV | |
|
+----------------+---------------------------------------------+ |
|
|Višinski |Zidovi so višine največ 1,5 m. | |
|
|gabariti | | |
|
+--------------------------------------------------------------+ |
|
|4. OBLIKOVNI
POGOJI | |
|
+----------------+---------------------------------------------+ |
|
| |Pešpoti in kolesarske steze so lahko | |
|
| |tlakovane ali peščene. | |
|
+----------------+---------------------------------------------+ |
|
| |Betonske zidove se prekrije (zasaditve) z | |
|
| |zimzelenimi plezalkami. | |
|
+--------------------------------------------------------------+ |
|
|5. DRUGA
MERILA IN POGOJI | |
|
+----------------+---------------------------------------------+ |
|
| |Določeno v skupnih pogojih. | |
|
+----------------+---------------------------------------------+ |
|
116.
člen |
|
(površine razpršene poselitve od OP 1/7 do OP 1/1335) |
|
+--------------------------------------------------------------+ |
|
|1. NAMEMBNOST
IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR | |
|
+---------------+----------------------------------------------+ |
|
|Vrste objektov
|– 11100 Enostanovanjske stavbe | |
|
|
|– 11222 Dvostanovanjske stavbe | |
|
|
|– 11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene | |
|
|
|(samo domovi skupnosti za odvajanje od | |
|
|
|odvisnosti, materinski domovi zavetišča) | |
|
|
|– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno| |
|
|
|nastanitev | |
|
|
|– 127 Druge nestanovanjske stavbe (razen stavb| |
|
|
|za opravljanje verskih obredov, pokopališke | |
|
|
|stavbe ter druge nestanovanjske stavbe) | |
|
|
|– 24202 Objekti za varstvo pred škodljivim | |
|
|
|delovanjem voda na ogroženih območjih | |
|
+---------------+----------------------------------------------+ |
|
|Dopustne
|V stanovanjskih objektih, ob lokalnih in | |
|
|dejavnosti
|državnih cestah, je možno opravljati | |
|
|
|dejavnosti pod pogoji: | |
|
|
|– dovolj veliko zemljišče namenjeno gradnji, | |
|
|
|ki zagotavlja potrebne površine za normalno | |
|
|
|funkcioniranje objekta, | |
|
|
|– parkirišča ter manipulativne površine, | |
|
|
|potrebne za opravljanje dejavnosti se zagotovi| |
|
|
|na parceli, namenjeni gradnji, | |
|
|
|– negativni vplivi na bivanje in bivalno | |
|
|
|okolje ne smejo biti povečani (povečana | |
|
|
|stopnja hrupa in drugih emisij), glede na | |
|
|
|obstoječe obremenitve in | |
|
|
|– da je za opravljanje dejavnosti namenjene | |
|
|
|največ 50 % neto tlorisne površine objekta. | |
|
|
|Dopustne dejavnosti: | |
|
|
|– 01 Kmetijska proizvodnja in lov | |
|
|
|– 02 Gozdarstvo | |
|
|
|– 03 Ribištvo in gojenje vodnih organizmov | |
|
|
|– 47 Trgovina na drobno, razen z motornimi | |
|
|
|vozili | |
|
|
|– 55 Gostinske nastanitvene dejavnosti (do | |
|
|
|največ 30 oseb) | |
|
|
|– 56 Dejavnost strežbe jedi in pijač | |
|
|
|– 62 Računalniško programiranje, svetovanje in| |
|
|
|druge s tem povezane dejavnosti | |
|
|
|– 66 Dejavnosti zavarovanja (razen: | |
|
|
|pozavarovanja, pokojninskih skladov in obvezne| |
|
|
|socialne varnosti) | |
|
|
|– 69 Pravne in računovodske dejavnosti | |
|
|
|– 87 Socialno varstvo z nastanitvijo | |
|
|
|– 88 Socialno varstvo brez nastanitve | |
|
|
|– 94 Dejavnost članskih organizacij | |
|
|
|– 96 Druge storitvene dejavnosti (samo | |
|
|
|frizerska, kozmetična in pedikerska) | |
|
+---------------+----------------------------------------------+ |
|
|Dopustne
|Določene v skupnih pogojih. | |
|
|gradnje
| | |
|
+---------------+----------------------------------------------+ |
|
|Dopustni
|Nezahtevni objekti: | |
|
|nezahtevni in
|– vsi nezahtevni objekti. | |
|
|enostavni
|Enostavni objekti: | |
|
|objekti
|– objekti za lastne potrebe, | |
|
|
|– pomožni infrastrukturni objekti (samo | |
|
|
|pomožni cestni, pomožni energetski, pomožni | |
|
|
|komunalni objekti), | |
|
|
|– pomožni kmetijsko gozdarski objekti, | |
|
|
|– vadbeni objekti (samo igrišče za šport in | |
|
|
|rekreacijo in sprehajalna pot), | |
|
|
|– spominska obeležja in | |
|
|
|– urbana oprema (samo otroško igrišče). | |
|
+--------------------------------------------------------------+ |
|
|2. LEGA
OBJEKTOV | |
|
+---------------+----------------------------------------------+ |
|
|Zahtevni in
|Gradbena linija: upošteva se gradbena linija | |
|
|manj zahtevni
|obstoječih sosednjih objektov, pri obcestni | |
|
|objekti
|pozidavi, dovoljena so odstopanja zaradi | |
|
|
|konfiguracije terena in prometne varnosti. | |
|
+---------------+----------------------------------------------+ |
|
|Nezahtevni in
|Določeno v skupnih pogojih. | |
|
|enostavni
| | |
|
|objekti
| | |
|
+--------------------------------------------------------------+ |
|
|3. VELIKOST
OBJEKTOV | |
|
+---------------+----------------------------------------------+ |
|
|Faktor
|Največ 0,40. | |
|
|zazidanosti
| | |
|
+---------------+----------------------------------------------+ |
|
|Tlorisni
|Največje skupne dimenzije (širina x dolžina), | |
|
|gabariti
|ki jih osnovni objekt z dozidavami ne sme | |
|
|
|preseči: | |
|
|
|– stanovanjski objekt 12 m x 18 m in | |
|
|
|– nestanovanjski objekti 16,5 m x 25 m. | |
|
+---------------+----------------------------------------------+ |
|
|Višinski
|Stanovanjski in ostali objekti K + P + M. | |
|
|gabariti
|Stanovanjski objekti brez kleti in brez | |
|
|
|kolenčnega zidu imajo poleg pritličja lahko še| |
|
|
|eno etažo. | |
|
|
|Ne glede na navedene vertikalne gabarite, | |
|
|
|absolutna višina objekta, merjena od kote | |
|
|
|urejenega terena do venca strehe ali kapi | |
|
|
|strehe, ne sme preseči 8,0 m. | |
|
|
|V prostoru je lahko vidna le ena fasada kletne| |
|
|
|etaže objekta. | |
|
|
|Dopustno je zgraditi več kletnih etaž, vendar | |
|
|
|v celoti vkopanih v teren. | |
|
|
|Kolenčni zid v mansardi je višine do 1,5 m, v | |
|
|
|katero je vključena kapna lega. | |
|
+--------------------------------------------------------------+ |
|
|4. OBLIKOVNI
POGOJI | |
|
+---------------+----------------------------------------------+ |
|
|Strehe
|– Strehe morajo biti oblikovane v osnovi kot | |
|
|
|simetrične dvokapnice z naklonom strešine od | |
|
|
|35° do 45°. | |
|
|
|– Izjemoma so dovoljene strehe do naklona 5° | |
|
|
|za nestanovanjske objekte, ki imajo tlorisno | |
|
|
|površino manjšo od 30 m2 in nimajo mansarde. | |
|
|
|– Barva kritine je rjava ali opečna. Prilagodi| |
|
|
|se jo prevladujoči barvi kritine v naselju. | |
|
|
|Kritina na frčadah je identična osnovni | |
|
|
|kritini objekta. | |
|
|
|– Za kritino je dovoljena uporaba materiala: | |
|
|
|opeka, cement, tegola (iz umetnih mas ali | |
|
|
|bakra) in za posebne objekte les (skodle), | |
|
|
|slama in kamen (skrilj). | |
|
|
|– Prepovedana je uporaba kritine iz svetlečih | |
|
|
|in zrcalnih materialov ter salonitne kritine. | |
|
|
|– Osvetlitev podstrešij: dopustna je izvedba | |
|
|
|frčad v dolžini do 1/3 dolžine strehe, vendar | |
|
|
|samostojna frčada ne sme biti daljša od 5 m. | |
|
|
|Dopustna je izvedba strešnih oken. Frčade in | |
|
|
|strešna okna se simetrično razporedijo. | |
|
|
|– Dovoljena je vgradnja sončnih zbiralnikov v | |
|
|
|streho. Postavitev zbiralnikov se smiselno | |
|
|
|prilagodi naklonu strešine in osvetlitvi. | |
|
+---------------+----------------------------------------------+ |
|
|Fasade
|– Elementi fasad: osnovne barve so bela in | |
|
|
|pastelne barve, zglajen omet ali fasadne | |
|
|
|obloge (les v naravni barvi), lesen vertikalno| |
|
|
|položen opaž na čelnih fasadah do višine kapi,| |
|
|
|balkonske ograje s poudarjeno vertikalno | |
|
|
|smerjo, okna in vrata. | |
|
|
|– Zidani elementi (dimniki, oddušniki, | |
|
|
|balkoni, frčade …), ki izstopajo iz volumna | |
|
|
|objekta, so obdelani v enakem materialu in | |
|
|
|barvi kot je osnovna fasada objekta. Dopustna | |
|
|
|je kombinacija največ treh usklajenih barv. | |
|
|
|– Za finalne površine fasad je prepovedana | |
|
|
|uporaba pocinkane pločevine ter svetlečih in | |
|
|
|zrcalnih materialov. | |
|
|
|– Oblikovanje odprtin: okna in vrata se | |
|
|
|oblikujejo kot navpične pravokotne odprtine. | |
|
|
|Barvo okvirjev odprtin je potrebno uskladiti z| |
|
|
|barvo fasade. | |
|
|
|– Okenske odprtine so praviloma pravokotne, | |
|
|
|vertikalno z daljšo stranico, razporejene osno| |
|
|
|in simetrično. Velikost (površina) oken je | |
|
|
|praviloma 1/7 površine prostora, ki ga | |
|
|
|osvetljuje. Za polnila v oknih ni dovoljeno | |
|
|
|uporabiti zrcalnega ali refleksnega stekla. | |
|
|
|– Odprtine, ki so zazidane s steklenimi | |
|
|
|zidaki, se izvede le v eni barvi zidakov, ki | |
|
|
|mora biti usklajena z osnovno barvo fasade. | |
|
+---------------+----------------------------------------------+ |
|
|Ureditve
|– Površine namenjene peš prometu morajo biti | |
|
|okolice
|tlakovane. Dovoze, manipulativna dvorišča in | |
|
|objektov
|parkirišča se asfaltira ali tlakuje. | |
|
|
|– Ob lokalni prometnici se lahko uredi zeleni | |
|
|
|varovalni pas. Širina zelenega varovalnega | |
|
|
|pasu, v katerega se zasadi drevored dreves, je| |
|
|
|najmanj 2,0 m. | |
|
|
|– Pri zemeljskih posegih v teren naj se izvaja| |
|
|
|planiranje terena z brežinami. V primeru, ko | |
|
|
|to ni mogoče, oziroma, ko se mora upoštevati | |
|
|
|smernice geotehničinega poročila, se izvede | |
|
|
|gradnja z pod/opornimi zidovi po projektu. | |
|
|
|Pod/oporni zidovi morajo biti po izvedbi | |
|
|
|ozelenjeni. Izgradnja enotnih (vodotesnih) | |
|
|
|podpornih oziroma opornih zidov (škarp) zaradi| |
|
|
|popolne izravnave terena ni dopustna. | |
|
|
|– Delež ozelenjenih površin (na primer | |
|
|
|zatravitev) mora biti najmanj 10 % gradbene | |
|
|
|parcele pripadajočega objekta. Ozelenitve | |
|
|
|okolice objektov naj se izvede z avtohtono | |
|
|
|vegetacijo (trave, grmovnice, drevesa), ki ne | |
|
|
|izstopa od obstoječih krajevnih vrst. | |
|
|
|– Okolica objektov naj bo urejena skladno z | |
|
|
|značilnostmi obstoječe kulturne krajine. | |
|
+--------------------------------------------------------------+ |
|
|5. DRUGA
MERILA IN POGOJI | |
|
+---------------+----------------------------------------------+ |
|
|
|– Pri prenovi in novogradnji vseh javnih in | |
|
|
|zasebnih stavb na območju razpršene poselitve | |
|
|
|je potrebno zagotoviti energetsko učinkovitost| |
|
|
|objekta in določiti alternativno možnost za | |
|
|
|energetski vir kot so geosonde, sončni | |
|
|
|zbiralniki itd. | |
|
|
|– Pred izdajo gradbenega dovoljenja za | |
|
|
|posamezen objekt na območju razpršene | |
|
|
|poselitve mora investitor izkazati, da je za | |
|
|
|čiščenje odpadne vode ustrezno poskrbljeno. | |
|
|
|– Poselitev se ne sme umeščati v varovalne | |
|
|
|pasove energetskih koridorjev. | |
|
|
|– Pri posegih v enotah kulturne dediščine je | |
|
|
|potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in| |
|
|
|soglasje. | |
|
+---------------+----------------------------------------------+ |
|
|OP 1/58
|Območje je delno poplavno, zato se upošteva | |
|
|
|ukrepe iz hidrološko hidravlične študije. | |
|
|
|Gradnja stavb se izvede z armiranim betonom in| |
|
|
|koto z dvignjenim pritličjem za 1,0 m nad | |
|
|
|terenom, izvede se usmerjevalni zid za vodo in| |
|
|
|pregrado na gozdnem robu. Varovalne ukrepe iz | |
|
|
|hidrološko hidravlične študije, se izvede pred| |
|
|
|izdajo gradbenega dovoljenja. | |
|
+---------------+----------------------------------------------+ |
|
|OP 1/218
|Območje je poplavno in erozivno, zato se | |
|
|
|upošteva ukrepe iz hidrološko hidravlične | |
|
|
|študije. Pred gradnjo novih objektov se poveča| |
|
|
|prepust za vodotok pod lokalno in dovozno | |
|
|
|cesto, nivo obeh cest je potrebno (z robniki) | |
|
|
|nadvišati – vsaj za 0,2 m, ob iztoku vodotoka | |
|
|
|iz gozda urediti lovilec proda in grablje za | |
|
|
|zadrževanje plavja, izvesti grbino nad novim | |
|
|
|prepustom, ki bi usmerjala vodo stran od | |
|
|
|objektov. | |
|
|
|Ukrepe iz hidrološko hidravlične študije, se | |
|
|
|izvede pred izdajo gradbenega dovoljenja. | |
|
+---------------+----------------------------------------------+ |
|
|OP 1/416
|Obvezno se zagotovi ustrezen varnostni odmik | |
|
|
|objekta od gozdnega roba, za eno drevesno | |
|
|
|višino odraslega sestoja, oziroma, od 20 m do | |
|
|
|30 m. | |
|
+---------------+----------------------------------------------+ |
|
|OP 1/511
|Območje je deloma poplavno, zato se upošteva | |
|
|
|ukrepe iz hidrološko hidravlične študije. | |
|
|
|Obstoječe stavbno zemljišče se ohrani, | |
|
|
|obstoječi objekti se lahko nadvišajo. Novi | |
|
|
|objekti se ne smejo postaviti prečno na smer | |
|
|
|vodotoka. Pri načrtovanju novih objektov se | |
|
|
|upošteva kota 344,40 m n.m. | |
|
+---------------+----------------------------------------------+ |
|
|OP 1/773
|Na območju proizvodnih dejavnosti znotraj | |
|
|
|enote urejanja prostora je možna umestitev | |
|
|
|delavnice za dejavnost Tiskarstvo in | |
|
|
|razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa. | |
|
+---------------+----------------------------------------------+ |
|
|OP 1/830
|Območje je poplavno ogroženo, zato se upošteva| |
|
|
|ugotovitve iz hidrološko hidravlične študije. | |
|
|
|Gradnja novih objektov ni dovoljena, dovoljeno| |
|
|
|je le vzdrževanje obstoječega objekta. | |
|
+---------------+----------------------------------------------+ |
|
|OP 1/930
|Območje je delno poplavno, zato je treba | |
|
|
|gradnjo načrtovati izven poplavnega območja | |
|
|
|oziroma v območju razreda preostale | |
|
|
|nevarnosti, vzporedno z vodotokom Orehovica, z| |
|
|
|upoštevanjem izhodiščne kote koto ceste v | |
|
|
|prečni smeri na tok Orehovice. | |
|
+---------------+----------------------------------------------+ |
|
|OP 1/1328
|Območje je poplavno ogroženo, zato se upošteva| |
|
|
|ugotovitve iz hidrološko hidravlične študije. | |
|
|
|Gradnja novih objektov ni dovoljena, dovoljeno| |
|
|
|je le vzdrževanje obstoječega objekta. | |
|
+---------------+----------------------------------------------+ |
|
|OP 1/78, OP
|Območje posamezne enote urejanja (navedene | |
|
|1/114, OP
|razpršene poselitve), ki je v celoti ali | |
|
|1/119, OP
|deloma poplavno, znotraj območja opozorilne | |
|
|1/124, OP
|karte poplav, zato je prepovedana: | |
|
|1/133, OP
|– vsaka gradnja novih objektov in | |
|
|1/176, OP
|– širitev obstoječe ali vnos novih dejavnosti,| |
|
|1/205, OP
|dokler ne bo na podlagi hidrološko hidravlične| |
|
|1/206, OP
|študije za območje celotne občine preverjena | |
|
|1/229, OP 1/
|možnost posegov glede na razred nevarnosti in | |
|
|248, OP 1/261,
|izvedeni omilitveni ukrepi. Dovoljeno je le | |
|
|OP 1/265, OP
|vzdrževanje obstoječih objektov, brez | |
|
|1/273, OP
|povečevanja njihovih zmogljivosti. | |
|
|1/407, OP
| | |
|
|1/403,
| | |
|
|OP 1/425, OP
| | |
|
|1/400, OP
| | |
|
|1/519, OP
| | |
|
|1/521, OP
| | |
|
|1/568, OP
| | |
|
|1/576, OP
| | |
|
|1/679, OP
| | |
|
|1/806, OP
| | |
|
|1/826, OP
| | |
|
|1/890, OP 1/
| | |
|
|1147, OP 1/
| | |
|
|1161, OP
| | |
|
|1/1170, OP
| | |
|
|1/1203, OP
| | |
|
|1/1281, OP
| | |
|
|1/1286, OP
| | |
|
|5/2, OP 5/43,
| | |
|
+---------------+----------------------------------------------+ |
|
117.
člen |
|
(Ureditveni načrt za kamnolom Borovnik v Kisovcu OP 3, z manjšimi
območji KI 6 in OP 3/1 do OP 3/6) |
|
(1)
Prostorsko izvedbeni pogoji za območje OP 3 so določeni v Odloku o
ureditvenem načrtu za kamnolom Borovnik v Kisovcu. |
|
(2) Za
stanovanjsko površino na območju manjše enote KI 6 veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, ki so določeni v enoti urejanja Stanovanjska gradnja,
na območju UN Zagorje ob Savi, UN Kisovec, UN Izlake (npr. KI 35).
|
|
(3) Za
razpršeno poselitev znotraj OP 3 (od OP 3/1 do OP3/6) veljajo prostorsko
izvedbeni pogoji za razpršeno poselitev (OP 1 – razpršena poselitev). |
|
118.
člen |
|
(Ureditveni načrt za območje sanacije nadzemnega dela pridobivalnega
prostora rjavega premoga po zapiranju jame Loke obrata Kisovec Rudnika
Zagorje OP 4, z manjšimi enotami OP 4/1, OP 4/2, KI 4, KI 8, KI 12) |
|
(1)
Prostorsko izvedbeni pogoji za OP 4 so določeni v Odloku o ureditvenem
načrtu za območje sanacije nadzemnega dela pridobivalnega prostora
rjavega premoga po zapiranju jame Loke, obrata Kisovec, Rudnika Zagorje
ob Savi. |
|
(2) Na
območju KI 4 veljajo prostorsko izvedbeni pogoji za zelene površine
znotraj UN (npr. KI 25). |
|
(3) Za
manjšo enoto KI 12 se izdela OPPN. Znotraj zelene površine se varuje
varovalni gozd v skladu z GG načrtom. |
|
(4) Za
manjši enoti OP 4/1 in OP 4/2 veljajo prostorski izvedbeni pogoji,
določeni v enoti razpršena poselite (kot npr. OP 1/7). |
|
119.
člen |
|
(Ureditveni načrt za sanacijo območij Ruardi–Cilence, Orlek in Podstrana
pridobivalnega prostora rudnika rjavega premoga Zagorje: OP 5, z
manjšimi enotami OP 5/1 do OP 5/50 in OP 5 VI 1, OP 5, KD 1/1, OP 5 KD
1/2, OP 5 ZS 9/1, OP 5 ZS 9/2, OP 5 ZS 9/3, OP 5 ZS 9/4, OP 5 ZS 9/5, OP
5 ZS 31-del, OP 5 ZS 32, OP 5 ZS 34, OP 5 ZS 36, OP 5 ZS 37-del) |
|
(1)
Prostorsko izvedbeni pogoji za OP 5 so določeni v odloku o ureditvenem
načrtu za sanacijo območij Ruardi–Cilenca, Orlek in Podstrana
pridobivalnega prostora Rudnika rjavega premoga Zagorje ob Savi.
|
|
(2) Za
enote urejanja OP 5 ZS 31- del, OP 5 ZS 32, OP 5 ZS 34, OP 5 ZS 36, OP 5
ZS 37 – del je potrebno izdelati OPPN. |
|
(3) V
ostalih manjših enotah je potrebno poleg določil veljavnega akta
upoštevati še pogoje: |
|
– V OP
5/1 do OP 5/47 prostorsko izvedbene pogoje, ki so določeni v enoti
urejanja prostora razpršena poselitev. |
|
– Na
območju OP 5/48 in OP 5/50 upoštevati prostorsko izvedbene pogoje, ki so
določene v enoti urejanja Zelene površine (OP 1/1 – OP 1/6).
|
|
– Na
območju manjših enot za stanovanja v OP 5 ZS 9/1, OP 5 ZS 9/2 in OP 5 ZS
9/3 veljajo enaki prostorsko izvedbeni pogoji kot v enoti Stanovanjska
gradnja na območju UN Zagorje ob Savi, UN Kisovec in UN Izlake (npr. ZS
63). |
|
– Na
območju manjših enot za centralne dejavnosti OP 5 ZS 9/1 in OP 5 ZS 9/2
veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot v enotah Centralne
dejavnosti na območju UN Zagorje ob Savi, UN Kisovec in UN Izlake (npr.
ZS 41). Na območju enote OP 5 ZS 9/5 veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot v enotah Območja proizvodnih dejavnosti na območju UN Zagorje
ob Savi, UN Kisovec in UN Izlake (npr. ZS 54). |
|
– Na
območju manjših enot za zelene površine v OP 5 ZS 9/1, OP 5 ZS 9/2 in OP
5 ZS 9/4 veljajo enaki prostorsko izvedbeni pogoji kot v enoti Zelene
površine na območju UN Zagorje ob Savi, v enoti OP 5 ZS 9/4 je dovoljena
širitev pokopališke dejavnosti. |
|
– Na
območju manjših enot za kmetijska zemljišča v OP 5 ZS 9/2 veljajo enaki
prostorsko izvedbeni pogoji kot v enoti Kmetijska zemljišča v enoti
odprti prostor. |
|
– Na
območju enote za gozdna zemljišča v OP 5 ZS 9/2 veljajo enaki prostorsko
izvedbeni pogoji kot v enoti Gozdna zemljišča v enoti odprti prostor.
|
|
– Na
območju OP 5 VI 1, OP 5 OL 1, OP 5 KD 1/1 in OP 5 KD 1/2 veljajo
prostorsko izvedbeni pogoji, ki so določeni v enoti urejanja za ostala
naselja (npr. BE 1). |
|
120.
člen |
|
(razpršena gradnja) |
|
(1) V
primeru, ko imajo objekti, ki so opredeljeni kot razpršena gradnja,
določene gradbene parcele oziroma funkcionalna zemljišča, veljajo zanje
enaki prostorsko izvedbeni pogoji, kot so določeni za razpršeno
poselitev. |
|
(2)
Dozidave in nadzidave razpršene gradnje so možne le kadar gre za
izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih, ne pa v smislu dodajanja
novih stanovanjskih enot. Na območju razpršene gradnje prav tako ni
možna gradnja novih zahtevnih in manj zahtevnih objektov. |
|
(3) V
primeru, da objekti razpršene gradnje nimajo določenega funkcionalnega
zemljišča oziroma gradbene parcele, jih je možno le rušiti, vzdrževati
in rekonstruirati, brez povečanja gabaritov in zmogljivosti objekta.
|
|
(4) Na
območju razpršene gradnje prav tako ni možna sprememba namembnosti
objektov. |
|
3.2.
Urbanistični načrti za Zagorje ob Savi, Kisovec in Izlake |
|
121.
člen |
|
(splošni
pogoji) |
|
Na
območju UN Zagorje ob Savi, UN Kisovec in UN Izlake veljajo skupni
prostorski izvedbeni pogoji, razen, če prostorsko izvedbeni pogoji v
enoti urejanja prostora znotraj UN ne določajo drugačne pogoje. |
|
122.
člen |
|
(predviden natečaj) |
|
Prostorske rešitve na območju UN, kjer je predvideno urejanje z OPPN, se
lahko pridobi z javnim natečajem. |
|
3.2.1
Stanovanjska gradnja |
|
123.
člen |
|
(ZS 38,
ZS 39, ZS 40, ZS 43, ZS 44, ZS 52, ZS 53, ZS 56, ZS 59, ZS 60, ZS 61, ZS
63, ZS 64, KI 14, KI 15, KI 17, KI 19, KI 20, KI 26, KI 28, KI 29, KI
31, KI 33, KI 35, KI 36, IZ14, IZ 21, IZ 22, IZ 23, IZ 24, IZ 25, IZ 26,
IZ 27, IZ 28, IZ 29, IZ 30, IZ 31, IZ 33, IZ 34, IZ 36, IZ 40, IZ 44, IZ
45) |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|1. NAMEMBNOST
IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Vrste
objektov |– 11100 Enostanovanjske stavbe (samo | |
|
| |samostoječe hiše, vile, vrstne hiše) | |
|
| |– 11222 Dvostanovanjske stavbe | |
|
| |Na območju centralnih dejavnosti je dodatno | |
|
| |možna še umestitev: | |
|
| |– 126 Stavbe splošnega družbenega pomena | |
|
| |– 12301 Trgovske in druge stavbe za storitvene| |
|
|
|dejavnosti (vse, razen nakupovalnih centrov, | |
|
| |trgovskih centrov in veleblagovnic) | |
|
| |– 24 Drugi gradbeni inženirski objekti | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Dopustne |– 18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih | |
|
|dejavnosti |nosilcev zapisa | |
|
| |– 45 Trgovina z motornimi vozili | |
|
| |– 47 Trgovina na drobno, razen z motornimi | |
|
| |vozili | |
|
| |– 56 Dejavnost strežbe jedi in pijač | |
|
| |– 58 Založništvo | |
|
| |– 59 Dejavnosti v zvezi s filmi, video in | |
|
| |zvočnimi zapisi | |
|
| |– 62 Računalniško programiranje, svetovanje in| |
|
| |druge s tem povezane dejavnosti | |
|
| |– 63 Druge informacijske dejavnosti | |
|
| |– 66 Pomožne dejavnosti za finančne in | |
|
| |zavarovalniške storitve | |
|
| |– 68 Poslovanje z nepremičninami | |
|
| |– 69 Pravne in računovodske dejavnosti | |
|
| |– 70 Dejavnost uprav podjetij, podjetniško in | |
|
| |poslovno svetovanje | |
|
| |– 71 Arhitekturno in tehnično projektiranje, | |
|
| |tehnično preizkušanje in analiziranje | |
|
| |– 73 Oglaševanje in raziskovanje trga | |
|
| |– 74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti | |
|
| |– 77 Dajanje v najem in zakup (samo 77.210 in | |
|
| |77.220) | |
|
| |– 78 Zaposlovalne dejavnosti | |
|
| |– 79 Dejavnost potovalnih agencij, | |
|
| |organizatorjev potovanj in s potovanji | |
|
|
|povezane dejavnosti | |
|
| |– 80 Varovanje in poizvedovalne dejavnosti | |
|
| |– 81 Dejavnost oskrbe stavb in okolice | |
|
| |– 82 Pisarniške in poslovne storitvene | |
|
|
|dejavnosti | |
|
| |– 86 Zdravstvo (vse razen bolnišničnih | |
|
| |zdravstvenih dejavnosti) | |
|
| |– 88 Socialno varstvo brez nastanitve: samo | |
|
| |88.910 | |
|
| |– 90 Kulturne, razvedrilne in rekreacijske | |
|
| |dejavnosti: samo 90.030 | |
|
| |– 93 Športne in druge dejavnosti za prosti čas| |
|
| |– 94 Dejavnost članskih organizacij | |
|
| |– 95 Popravilo računalnikov in izdelkov za | |
|
| |široko rabo | |
|
| |– 96 Druge storitvene dejavnosti | |
|
| |– 97 Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim | |
|
| |hišnim osebjem. | |
|
| |Na območju stanovanjske gradnje je dejavnost | |
|
| |možno opravljati le v stavbah ob lokalnih in | |
|
| |državnih cestah pod pogoji: | |
|
| |– dovolj veliko zemljišče namenjeno gradnji, | |
|
| |ki zagotavlja potrebne površine za normalno | |
|
| |funkcioniranje objekta, | |
|
| |– parkirišča ter manipulativne površine, | |
|
| |potrebne za opravljanje dejavnosti se zagotovi| |
|
| |na parceli, namenjeni gradnji, | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
| |– negativni vplivi na bivanje in bivalno | |
|
| |okolje ne smejo biti povečani (povečana | |
|
| |stopnja hrupa in drugih emisij), glede na | |
|
|
|obstoječe obremenitve in | |
|
| |– v stanovanjskih objektih je poleg bivanja | |
|
| |možno opravljati spremljajoče dejavnosti pod | |
|
| |pogojem, da je za opravljanje dejavnosti | |
|
|
|namenjene največ 50 % neto tlorisne površine | |
|
| |objekta. | |
|
| |Na območjih stanovanjske gradnje, ki niso ob | |
|
| |lokalnih in državnih cestah, so dopustne le | |
|
| |dejavnosti: 66, 68, 71, 73, 74, 82, 86, 88, | |
|
| |90, 95 in 96. | |
|
| |Območja centralnih dejavnosti so namenjena | |
|
| |oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim| |
|
| |ter bivanju. Na območju centralnih dejavnosti | |
|
| |je možno celoten objekt nameniti za | |
|
| |opravljanje dejavnosti. | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Dopustni |Nezahtevni objekti: | |
|
|nezahtevni
in |– objekti za lastne potrebe (vse, razen | |
|
|enostavni |nepretočnih in pretočnih greznic), | |
|
|objekti |– ograje, | |
|
| |– škarpe in podporni zidovi, | |
|
| |– pomožni infrastrukturni objekti (samo | |
|
| |pločniki in kolesarske steze, postajališče), | |
|
| |– začasni objekti (samo kiosk) in | |
|
| |– spominska obeležja. | |
|
| |Enostavni objekti: | |
|
| |– objekti za lastne potrebe (samo nadstreški, | |
|
| |rezervoar za utekočinjeni naftni plin, | |
|
| |zbiralnik za kapnico, enoetažni pritlični | |
|
| |objekt in utrjena dvorišča), | |
|
| |– pomožni infrastrukturni objekti (samo | |
|
| |pomožni cestni, pomožni energetski, pomožni | |
|
| |komunalni objekti), | |
|
| |– začasni objekti, | |
|
| |– vadbeni objekti (vse, razen planinske poti, | |
|
|
|smučišča, športnega strelišča, trim steze in | |
|
| |vzletišča), | |
|
| |– spominska obeležja in | |
|
| |– urbana oprema. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|2. LEGA
OBJEKTOV | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Zahtevni
in |Gradbena linija: upošteva se gradbena linija | |
|
|manj
zahtevni |obstoječih sosednjih objektov, pri obcestni | |
|
|objekti |pozidavi, dovoljena so odstopanja zaradi | |
|
| |konfiguracije terena in prometne varnosti. | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Nezahtevni
in |Postavitev objektov za lastne potrebe je | |
|
|enostavni |dovoljena le v ozadju parcele, za objekti. | |
|
|objekti |Objekte za oglaševanje je možno locirati v | |
|
| |skladu s prometno tehničnimi zahtevami. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|3. VELIKOST
OBJEKTOV | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Faktor |Največ 0,50 | |
|
|zazidanosti: | | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Tlorisni |Podolgovate ali kvadratne tlorisne oblike. | |
|
|gabariti |Dovoljen je tloris L ali T oblike. | |
|
| |Tlorisni gabarit se prilagaja obstoječi | |
|
| |pozidavi na sosednih zemljiščih na katere | |
|
| |meji. Največje skupne dimenzije (širina x | |
|
| |dolžina) so pri stanovanjskih stavbah v | |
|
| |Zagorju ob Savi 12 m x 20 m, v Kisovcu in | |
|
| |Izlakah 12 m x 18 m. | |
|
| |Vrstne hiše so podolgovate ali kvadratne | |
|
|
|tlorisne oblike. Dovoljen je tloris L ali T | |
|
| |oblike. | |
|
| |Tlorisni gabarit se prilagaja obstoječi | |
|
| |pozidavi na sosednih zemljiščih na katere | |
|
|
|meji. Največja skupna dimenzija vrstne hiše je| |
|
| |16 m x 24 m (širina x dolžina). | |
|
| |Nestanovanjske stavbe so 16,5 m x 25 m. | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Višinski |– Najvišja etažnost K+P+1+M. | |
|
|gabariti |– Pri objektih grajenih na ravnem terenu | |
|
| |(nagiba do 10 %), mora biti klet popolnoma ali| |
|
| |delno vkopana (kota pritličja največ 1,0 m nad| |
|
| |koto urejenega terena). Pri objektih grajenih | |
|
| |na strmejšem terenu je klet v celoti vkopana. | |
|
| |– Kolenčni zid: višine največ 1,5 m, v katero | |
|
| |je vključena kapna lega. | |
|
| |– Objekti ne smejo biti višji od sosednjega | |
|
| |objekta. V primeru, da je sosednji objekt | |
|
| |oddaljen več kot 50 m pogoj ne velja. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|4. OBLIKOVNI
POGOJI | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Strehe |– Stanovanjske stavbe imajo simetrične | |
|
| |dvokapne strehe in več kapne strehe. Naklon | |
|
| |strehe od 30° do 45°. Smer slemena mora biti | |
|
| |vzporedna z daljšo stranico objekta. | |
|
| |– Nestanovanjske stavbe so v osnovi simetrične| |
|
| |dvokapne strehe. Naklon strehe od 30° do 45°. | |
|
| |Dovoljena je tudi ravna streha naklona do 5o. | |
|
| |– V primeru pokritih teras, vetrolovov, | |
|
| |zimskih vrtov in nad glavnimi vhodi, je | |
|
|
|dovoljena izvedba ravnih streh. | |
|
| |– Dovoljena so strešna okna, enokapne ali | |
|
| |dvokapne frčade, z enakim naklonom kot je | |
|
| |osnovna streha. Vse frčade na eni strehi naj | |
|
|
|bodo enotno oblikovane in simetrično | |
|
| |razporejene. | |
|
| |– Barva kritine naj se prilagaja barvi | |
|
| |sosednjih objektov. Dovoljene so opečne barve,| |
|
| |temno sive in temno rjave kritine. | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Fasade |– Dovoljeno je uvajanje sodobnih oblikovnih | |
|
| |pristopov (enostavne členitve, uporaba lesa in| |
|
| |drugih sodobnih materialov). | |
|
| |– Okenske odprtine pri stanovanjskih objektih | |
|
| |v Izlakah in Kisovcu so pokončne in osno | |
|
| |razporejene. | |
|
| |– Balkoni morajo biti pod napuščem, dovoljene | |
|
| |so tende. | |
|
| |– Barva fasade mora biti v osnovi bele barve | |
|
| |ali pastelnih ter zemeljskih barv (tople | |
|
| |barve). | |
|
| |– Poudarjajo se arhitekturni elementi (cokel, | |
|
| |pokončne okenske odprtine, venci). | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Ureditve |Na stavbnem zemljišču (parceli) namenjenem | |
|
|okolice |gradnji, se mora urediti vsaj 10 % zelenih | |
|
|objektov |površin. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|5. POGOJI IN
MERILA ZA PARCELACIJO | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Velikost |Za stanovanjske stavbe do 800 m2. | |
|
|parcele
|Za ostale objekte, odvisno od programa | |
|
|namenjene |dejavnosti. | |
|
|gradnji | | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|6. DRUGA
MERILA IN POGOJI | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|KI
17 |Dopustna je gradnja večstanovanjskih stavb. | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|KI 28,
36 |Na območju kmetij je možno graditi tudi: 1271 | |
|
| |Nestanovanjske kmetijske stavbe. | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|ZS
56 |Na območju centralnih dejavnosti znotraj enote| |
|
| |je možna gradnja: 1251 Industrijske stavbe | |
|
| |(samo gradnja montažne hale za potrebe | |
|
| |obstoječe dejavnosti). | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|ZS 39, ZS
44, |Na območju centralnih dejavnosti (C) znotraj | |
|
|ZS 52, ZS
56, |enote veljajo enaki prostorsko izvedbeni | |
|
|ZS
61 |pogoji kot so določeni v enoti centralne | |
|
| |dejavnosti, če ni drugače določeno v drugih | |
|
| |merilih in pogojih. | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|ZS 39, ZS
40, |Na območju zelenih površin znotraj enote | |
|
|ZS
61, |veljajo enaki prostorsko izvedbeni pogoji kot | |
|
|KI
35 |so določeni znotraj enote zelene površine. | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|IZ
34 |Dopustna je gradnja pod pogojem, da se | |
|
| |zagotovi ustrezen varnostni odmik objekta od | |
|
| |novega gozdnega roba oziroma se destabiliziran| |
|
| |gozdni rob sanira skladno s projektnimi | |
|
| |pogoji, ki jih izda pristojni zavod za | |
|
| |gozdove. Za sanacijo gozdnega roba mora | |
|
| |investitor gradnje predhodno pridobiti | |
|
| |soglasje lastnika gozdnega zemljišča. | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|ZS 40, ZS
44, |V stanovanjska območjih (S), ki mejijo na | |
|
|ZS
61, |območja za industrijo (I), se ob neposrednem | |
|
|KI 14, KI
15, |stiku uredijo zeleni pasovi, ki omogočajo | |
|
|KI
36, |varstvo pred hrupom in onesnaženjem zraka. | |
|
| |Neposredno ob stanovanjskih objektih (S) ni | |
|
| |dovoljeno umeščati objektov in naprav, ki | |
|
| |povzročajo emisije v zrak in hrup, torej na | |
|
| |teh območjih velja III. SVPH. | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|ZS
44 |Območje je potencialno poplavno ogroženo. Za | |
|
| |enoto urejanja velja, da gradnja novih in | |
|
| |dozidava obstoječih stavb ni dovoljena, dokler| |
|
| |ne bo na podlagi hidrološko hidravlične | |
|
| |študije za območje celotne občine preverjena | |
|
| |možnost posegov glede na razred nevarnosti in | |
|
| |izvedeni omilitveni ukrepi. Prav tako ni | |
|
| |dovoljena sprememba obstoječih in vnos novih | |
|
| |dejavnosti. Dovoljeno je le vzdrževanje | |
|
| |obstoječih objektov, brez povečevanja njihovih| |
|
| |zmogljivosti. | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|KI 14, KI
28, |Območja so glede na izdelano hidrološko | |
|
|KI
33 |hidravlično študijo delno ali v celoti | |
|
| |poplavno ogrožena. Na poplavnih območjih, za | |
|
| |katera so določeni razredi nevarnosti, | |
|
| |celoviti omilitveni ukrepi pa niso predvideni | |
|
| |je prepovedana vsaka gradnja novih objektov, | |
|
| |dozidava in nadzidava obstoječih objektov ter | |
|
| |širitev obstoječe ali vnos novih dejavnosti. | |
|
| |Dovoljeno je le vzdrževanje obstoječih | |
|
| |objektov, dokler ne bodo določeni in izvedeni | |
|
|
|celoviti omilitveni ukrepi. | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|KI
37 |V območju enote urejanja so dovoljene le | |
|
| |naslednje vrste objektov iz 111. člena tega | |
|
|
|odloka: | |
|
| |– 21520 Pregrade in jezovi (samo nasipi in | |
|
| |podobni objekti za zaščito pred poplavami ter | |
|
| |hudourniške pregrade). | |
|
| |– 21530 Dovodni in odvodni kanali, namakalni | |
|
| |in osuševalni sistemi (samo drenažni objekti).| |
|
| |– 22130 Prenosna komunikacijska omrežja. | |
|
| |– 2223 Cevovodi za odpadno vodo in čistilne | |
|
| |naprave (samo cevovodi za odpadno vodo). | |
|
| |– 24202 Objekti za varstvo pred škodljivim | |
|
| |delovanjem voda na ogroženih območjih | |
|
| |ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov. | |
|
| |– Nezahtevni objekti kot so škarpe in podporni| |
|
| |zidovi, pomožni kmetijsko-gozdarski objekti | |
|
| |(samo poljska pot), pomožni objekti za | |
|
| |spremljanje stanja okolja in spominska | |
|
| |obeležja. | |
|
| |– Enostavni objekti le pomožni infrastrukturni| |
|
| |objekti, spominska obeležja in urbana oprema | |
|
| |(samo nadkrita čakalnica do velikosti 8,0 m2, | |
|
| |transparentna). | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
3.2.2
Večstanovanjska gradnja |
|
124.
člen |
|
(KI 16,
KI 18) |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|1. NAMEMBNOST
IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR | |
|
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|
|Vrste
objektov |– 11100 Enostanovanjske stavbe | |
|
| |– 11221 Tri- in večstanovanjske stavbe | |
|
| |– 12420 Garažne stavbe, samo garaže | |
|
| |Na območju centralnih dejavnosti je možna | |
|
| |tudi umestitev: | |
|
|
|– 121 Gostinske stavbe | |
|
| |– 122 Upravne in pisarniške stavbe | |
|
| |– 123 Trgovske in druge stavbe za storitvene | |
|
| |dejavnosti | |
|
|
|– 126 Stavbe splošnega družbenega pomena | |
|
| |– 24 Drugi gradbeni inženirski objekti | |
|
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|
|Dopustne |– 66 Pomožne dejavnosti za finančne in | |
|
|dejavnosti |zavarovalniške storitve | |
|
| |– 68 Poslovanje z nepremičninami | |
|
| |– 69 Pravne in računovodske dejavnosti | |
|
| |– 71 Arhitekturno in tehnično projektiranje, | |
|
| |tehnično preizkušanje in analiziranje | |
|
| |– 73 Oglaševanje in raziskovanje trga | |
|
| |– 74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti | |
|
| |– 82 Pisarniške in poslovne storitvene | |
|
| |dejavnosti | |
|
| |– 86 Zdravstvo | |
|
| |– 88 Socialno varstvo brez nastanitve | |
|
| |– 90 Kulturne, razvedrilne in rekreacijske | |
|
| |dejavnosti | |
|
| |– 95 Popravilo računalnikov in izdelkov za | |
|
| |široko rabo | |
|
| |– 96 Druge storitvene dejavnosti | |
|
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|
| |Na območju centralnih dejavnosti je možno | |
|
| |opravljati tudi: | |
|
| |– 47 Trgovina na drobno, razen z motornimi | |
|
| |vozili | |
|
| |– 53 Poštna in kurirska dejavnost | |
|
| |– 56 Dejavnost strežbe jedi in pijač | |
|
| |– 59 Dejavnosti v zvezi s filmi, video in | |
|
| |zvočnimi zapisi | |
|
| |– 60 Radijska in televizijska dejavnost | |
|
| |– 61 Računalniško programiranje, svetovanje | |
|
|
|in druge s tem povezane dejavnosti | |
|
| |– 63 Druge informacijske dejavnosti | |
|
| |– 64 Dejavnosti finančnih storitev, razen | |
|
| |zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih | |
|
|
|skladov | |
|
| |– 65 Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja | |
|
| |in pokojninskih skladov, razen obvezne | |
|
| |socialne varnosti | |
|
| |– 70 Dejavnosti uprav podjetij | |
|
| |– 78 zaposlovalne dejavnosti | |
|
| |– 79 Dejavnost potovalnih agencij | |
|
| |– 80 Varovanje in poizvedovalne dejavnosti | |
|
| |– 84 Dejavnost javne uprave in obrambe | |
|
| |– 85 Izobraževanje | |
|
| |– 91 Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev … | |
|
| |– 92 Prirejanje iger na srečo | |
|
| |– 94 Dejavnost članskih organizacij | |
|
| |V območju večstanovanjske gradnje je | |
|
| |opravljanje dejavnosti dovoljeno le v | |
|
| |pritličjih in pod pogoji: | |
|
| |– dovolj veliko zemljišče namenjeno gradnji, | |
|
| |ki zagotavlja potrebne površine za normalno | |
|
| |funkcioniranje objekta, | |
|
| |– da se dejavnosti opravljajo le v | |
|
| |pritličju, | |
|
| |– parkirišča, potrebna za opravljanje | |
|
| |dejavnosti morajo se mora zagotoviti na | |
|
| |stavbnem zemljišču, namenjeni gradnji, pri | |
|
| |čemer se zagotovi zadostno število parkirišč | |
|
| |za potrebe stanovalcev in | |
|
| |– negativni vplivi na bivanje in bivalno | |
|
|
|okolje ne smejo biti povečani (povečana | |
|
| |stopnja hrupa in drugih emisij), glede na | |
|
| |obstoječe obremenitve. | |
|
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|
|Dopustne
gradnje |Skladno s skupnimi pogoji. | |
|
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|
|Dopustni |Nezahtevni objekti: | |
|
|nezahtevni
in |– objekti za lastne potrebe (samo garaže in | |
|
|enostavni
objekti|ute, utrjene dovozne poti), | |
|
| |– škarpe in podporni zidovi do višine 1,0 m | |
|
| |in | |
|
| |– pomožni infrastrukturni objekti (samo | |
|
| |pločniki in kolesarske steze, postajališča). | |
|
| |Enostavni objekti: | |
|
| |– objekti za lastne potrebe (samo nadstreški | |
|
| |ter utrjena dvorišča), | |
|
| |– pomožni infrastrukturni objekti (samo | |
|
| |pomožni cestni, pomožni energetski, pomožni | |
|
| |komunalni objekti), | |
|
| |– vadbeni objekti (samo igrišče za šport in | |
|
| |rekreacijo na prostem) in | |
|
| |– urbana oprema (samo nadkrita čakalnica na | |
|
| |avtobusnem postajališču, otroško igrišče, | |
|
| |objekt za oglaševanje). | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|2. LEGA
OBJEKTOV | |
|
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|
|Zahtevni in
manj |Gradbena linija: upošteva se gradbena linija | |
|
|zahtevni
objekti |obstoječih sosednjih objektov, pri obcestni | |
|
| |pozidavi, dovoljena so odstopanja zaradi | |
|
| |konfiguracije terena in prometne varnosti. | |
|
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|
|Nezahtevni
in |Postavitev objektov za lastne potrebe je | |
|
|enostavni
objekti|dovoljena le v ozadju parcele, za objekti. | |
|
| |Objekte za oglaševanje je možno locirati v | |
|
|
|skladu s prometno tehničnimi zahtevami. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|3. VELIKOST
OBJEKTOV | |
|
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|
|Faktor |največ 0,60 | |
|
|zazidanosti | | |
|
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|
|Tlorisni
gabariti|Tri- in večstanovanjske stavbe imajo osnovni | |
|
| |kubus največ 16,0 m x 20,0 m. Objekt je | |
|
| |lahko sestavljen iz več osnovnih kubusov | |
|
| |(večstanovanjskih stavb), ki morajo biti med | |
|
| |seboj povezani v višjih etažah. Seštevek | |
|
| |sestavljenih osnovnih kubusov z veznimi | |
|
| |členi ne sme presegati dolžine 75 m. Osnovni | |
|
| |kubusi so lahko pravilne ali nepravilne | |
|
| |oblike, v osnovi črke K, L, N, O, S, T ali | |
|
| |U. | |
|
| |Nestanovanjske stavbe so podolgovate ali | |
|
| |kvadratne tlorisne oblike. Dovoljen je | |
|
| |tloris L ali T oblike. Tlorisni gabarit se | |
|
| |prilagaja obstoječi pozidavi na sosednih | |
|
| |zemljiščih na katere meji. Največja skupna | |
|
| |dimenzija (širina x dolžina) je 25 m x 50 m. | |
|
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|
|Višinski
gabariti|Tri- ali večstanovanjska stavba ter | |
|
| |nestanovanjske stavbe so največ 2K+P+5+M. | |
|
| |Kletni deli objekta morajo biti v celoti | |
|
|
|vkopani v urejen teren. | |
|
| |Kolenčni zid je višine največ 1,5 m, v | |
|
| |višino je vključena kapna lega. | |
|
| |Objekti ne smejo biti višji od najvišjega | |
|
|
|sosednjega objekta v radiju 50 m. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|4. OBLIKOVNI
POGOJI | |
|
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|
|Strehe |Tri- ali večstanovanjske stavbe so v osnovi | |
|
| |simetrične dvokapne strehe, naklona od 30° | |
|
| |do 40°. Dovoljena je tudi ravna streha | |
|
| |naklona do 5°. | |
|
| |Nestanovanjske stavbe so v osnovi simetrične | |
|
| |dvokapne strehe, naklona od 30° do 40°. | |
|
| |Dovoljena je tudi ravna streha naklona do | |
|
| |5°. | |
|
| |V primeru pokritih teras, vetrolovov, | |
|
| |zimskih vrtov in nad glavnimi vhodi je | |
|
| |dovoljena izvedba ravnih streh. | |
|
| |Dovoljena so strešna okna, enokapne ali | |
|
| |dvokapne frčade, z enakim naklonom kot je | |
|
| |osnovna streha. Vse frčade na eni strehi naj | |
|
| |bodo enotno oblikovane in simetrično | |
|
| |razporejene. | |
|
| |Barva kritine se prilagaja obstoječi barvi | |
|
| |okoliških objektov. Dovoljene so opečne | |
|
| |barve, temno sive in temno rjave barve | |
|
| |kritine. | |
|
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|
|Fasade |Fasade naj bodo sodobno oblikovane, | |
|
| |enostavno členjene, uporabljajo naj se | |
|
| |sodobni materiali. | |
|
| |Glavna fasada naj bo simetrično oblikovana | |
|
| |in orientirana proti prometnici. | |
|
| |Barva fasade mora biti v osnovi bele barve | |
|
|
|ali pastelnih ter zemeljskih barv (tople | |
|
| |barve). | |
|
| |Dopustna je uporaba izrazitejših barv, kot | |
|
| |poudarkov ter kombinacije barvnih ploskev. | |
|
|
|Poudarjajo se arhitekturni elementi, | |
|
| |vodoravne in navpične členitve. | |
|
| |Okenske odprtine so pokončne in osno | |
|
| |razporejene. | |
|
| |Balkoni morajo biti barvo in oblikovno | |
|
| |poenoteni na celotni stavbi. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|5. POGOJI IN
MERILA ZA PARCELACIJO | |
|
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|
|Velikost
parcele |Pri določitvi velikosti parcele, namenjene | |
|
|namenjene
gradnji|gradnji je potrebno upoštevati velikost in | |
|
| |zmogljivost objekta ter zemljišče za | |
|
| |vzdrževanje, nemoteno funkcioniranje | |
|
| |(manipulativne, parkirne površine), možnost | |
|
| |dostopa do javne površine. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|6. DRUGA
MERILA IN POGOJI | |
|
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|
|Ureditve
okolice |Na stavbnem zemljišču (parceli) namenjenem | |
|
|objektov |gradnji, se mora urediti vsaj 10 % zelenih | |
|
| |površin. | |
|
| |Ob tri- ali večstanovanjskih stavbah se | |
|
| |uredijo otroška igrišča oziroma zelenice. | |
|
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|
|Varstvo
pred |V stanovanjskih območjih (S), ki mejijo na | |
|
|hrupom in
varstvo|območja za industrijo (I), se na neposrednem | |
|
|zraka |stiku uredijo zeleni pasovi. | |
|
|
|Neposredno ob stanovanjskih objektih (S) ni | |
|
| |dovoljeno umeščati objektov in naprav, ki | |
|
| |povzročajo emisije v zrak in hrup, torej na | |
|
| |teh območjih velja III. SVPH. | |
|
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|
3.2.3
Centralne dejavnosti |
|
125.
člen |
|
(ZS 24,
ZS 41, ZS 42, ZS 46, ZS 48, ZS 49, ZS 50, ZS 51, ZS 62, ZS 65, KI 21, KI
22, KI 30, KI 32, IZ 32, IZ 35, IZ 38, IZ 39, IZ 41, IZ 46, IZ 47, IZ
48) |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|1. NAMEMBNOST
IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|Vrste objektov
|– 11100 Enostanovanjske stavbe | |
|
|
|– 112 Večstanovanjske stavbe | |
|
|
|– 1113 Stanovanjske stavbe za posebne namene | |
|
|
|– 121 Gostinske stavbe | |
|
|
|– 1220 Upravne in pisarniške stavbe | |
|
|
|– 123 Trgovske in druge stavbe za storitvene | |
|
|
|dejavnosti | |
|
|
|– 12420 Garažne stavbe, samo garaže | |
|
|
|– 126 Stavbe splošnega družbenega pomena | |
|
|
|– 24 Drugi gradbeni inženirski objekti | |
|
|
|Na območju stanovanjskih površin je možna le | |
|
|
|gradnja eno- in večstanovanjskih stavb ter | |
|
|
|stavb za posebne namene. | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|Dopustne
|Dopustne dejavnosti: | |
|
|dejavnosti
|– 47 Trgovina na drobno, razen z motornimi | |
|
|
|vozili | |
|
|
|– 53 Poštna in kurirska dejavnost | |
|
|
|– 56 Dejavnost strežbe jedi in pijač | |
|
|
|– 59 Dejavnosti v zvezi s filmi, video in | |
|
|
|zvočnimi zapisi | |
|
|
|– 60 Radijska in televizijska dejavnost | |
|
|
|– 61 Računalniško programiranje, svetovanje in | |
|
|
|druge s tem povezane dejavnosti | |
|
|
|– 63 Druge informacijske dejavnosti | |
|
|
|– 64 Dejavnosti finančnih storitev, razen | |
|
|
|zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih | |
|
|
|skladov | |
|
|
|– 65 Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in | |
|
|
|pokojninskih skladov, razen obvezne socialne | |
|
|
|varnosti | |
|
|
|– 66 Pomožne dejavnosti za finančne in | |
|
|
|zavarovalniške storitve | |
|
|
|– 68 Poslovanje z nepremičninami | |
|
|
|– 69 Pravne in računovodske dejavnosti | |
|
|
|– 70 Dejavnosti uprav podjetij | |
|
|
|– 71 Arhitekturno in tehnično projektiranje, | |
|
|
|tehnično preizkušanje in analiziranje | |
|
|
|– 73 Oglaševanje in raziskovanje trga | |
|
|
|– 74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti | |
|
|
|– 78 Zaposlovalne dejavnosti | |
|
|
|– 79 Dejavnost potovalnih agencij | |
|
|
|– 80 Varovanje in poizvedovalne dejavnosti | |
|
|
|– 82 Pisarniške in poslovne storitvene | |
|
|
|dejavnosti | |
|
|
|– 84 Dejavnost javne uprave in obrambe | |
|
|
|– 85 Izobraževanje | |
|
|
|– 86 Zdravstvo | |
|
|
|– 88 Socialno varstvo brez nastanitve | |
|
|
|– 90 Kulturne, razvedrilne in rekreacijske | |
|
|
|dejavnosti | |
|
|
|– 91 Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev | |
|
|
|– 92 Prirejanje iger na srečo | |
|
|
|– 94 Dejavnost članskih organizacij | |
|
|
|– 95 Popravilo računalnikov in izdelkov za | |
|
|
|široko rabo | |
|
|
|– 96 Druge storitvene dejavnosti | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|
|V enostanovanjskih stavbah je poleg bivanja | |
|
|
|možno opravljati spremljajoče dejavnosti pod | |
|
|
|pogojem, da je za opravljanje dejavnosti | |
|
|
|namenjeno največ 50 % neto tlorisne površine | |
|
|
|objekta. | |
|
|
|V večstanovanjskih stavbah je opravljanje | |
|
|
|dejavnosti možno le v pritličju. | |
|
|
|Območja centralnih dejavnosti so namenjena | |
|
|
|oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim | |
|
|
|ter bivanju. Na območju centralnih dejavnosti | |
|
|
|je možno v višjih etažah nestanovanjskih stavb | |
|
|
|urediti stanovanja. | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|Dopustni
|Nezahtevni objekti: | |
|
|nezahtevni in
|– objekti za lastne potrebe (samo garaže in | |
|
|enostavni
|ute, utrjene dovozne poti), | |
|
|objekti
|– škarpe in podporni zidovi do višine 1,2 m in | |
|
|
|– pomožni infrastrukturni objekti (samo | |
|
|
|pločniki in kolesarske steze, postajališča). | |
|
|
|Enostavni objekti: | |
|
|
|– objekti za lastne potrebe (samo nadstreški | |
|
|
|ter utrjena dvorišča), | |
|
|
|– pomožni infrastrukturni objekti (samo pomožni| |
|
|
|cestni, pomožni energetski, pomožni komunalni | |
|
|
|objekti), | |
|
|
|– vadbeni objekti (samo igrišče za šport in | |
|
|
|rekreacijo na prostem) in | |
|
|
|– urbana oprema (samo nadkrita čakalnica na | |
|
|
|avtobusnem postajališču, otroško igrišče, | |
|
|
|objekt za oglaševanje). | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|2. LEGA
OBJEKTOV | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|Zahtevni in
|Upošteva se gradbena linija obstoječih | |
|
|manj zahtevni
|sosednjih objektov, pri obcestni pozidavi. | |
|
|objekti
|Dovoljena so odstopanja zaradi konfiguracije | |
|
|
|terena in prometne varnosti. | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|Nezahtevni in
|Postavitev objektov za lastne potrebe je | |
|
|enostavni
|dovoljena le v ozadju parcele, za objekti. | |
|
|objekti
|Objekte za oglaševanje je možno locirati v | |
|
|
|skladu s prometno tehničnimi zahtevami. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|3. VELIKOST
OBJEKTOV | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|Faktor
|največ 0,70 | |
|
|zazidanosti
| | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|Tlorisni
|Stanovanjske stavbe: | |
|
|gabariti
|– Enostanovanjske stavbe so podolgovate ali | |
|
|
|kvadratne tlorisne oblike. Dovoljen je tloris L| |
|
|
|ali T oblike. Tlorisni gabarit se prilagaja | |
|
|
|obstoječi pozidavi na sosednih zemljiščih na | |
|
|
|katere meji. Največja skupna dimenzija (širina | |
|
|
|x dolžina) v Zagorju ob Savi je 12 m x 20 m, v | |
|
|
|Kisovcu in Izlakah 12 m x 18 m. | |
|
|
|– Tri- in večstanovanjske stavbe imajo osnovni | |
|
|
|kubus v Zagorju ob Savi največ 18,0 m x 25,0 m,| |
|
|
|v Kisovcu in v Izlakah 16 m x 20 m. Objekt je | |
|
|
|lahko sestavljen iz več osnovnih kubusov | |
|
|
|(večstanovanjskih stavb), ki morajo biti med | |
|
|
|seboj povezani v višjih etažah. Seštevek | |
|
|
|sestavljenih osnovnih kubusov z veznimi členi | |
|
|
|ne sme presegati 50 m. Osnovni kubusi so lahko | |
|
|
|pravilne ali nepravilne oblike, v osnovi črke | |
|
|
|K, L, N, O, S, T ali U. | |
|
|
|– Stanovanjskim stavbam za posebne namene se | |
|
|
|tlorisni gabarit stavbe določi na način, da se | |
|
|
|zagotovi dovolj veliko zemljišče namenjeno | |
|
|
|gradnji, ki zagotavlja potrebne površine za | |
|
|
|normalno funkcioniranje objekta. Parkirišča | |
|
|
|oziroma manipulativne površine, potrebne za | |
|
|
|stanovalce se zagotovi na parceli, namenjeni | |
|
|
|gradnji. | |
|
|
|Nestanovanjske stavbe so podolgovate ali | |
|
|
|kvadratne tlorisne oblike. Dovoljen je tloris L| |
|
|
|ali T oblike. Tlorisni gabarit se prilagaja | |
|
|
|obstoječi pozidavi, na sosednih zemljiščih na | |
|
|
|katere meji. Največja skupna dimenzija (širina | |
|
|
|x dolžina) je 25 m x 50 m. | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|Višinski
|Stanovanjske stavbe: | |
|
|gabariti
|– Enostanovanjske stavbe imajo najvišji | |
|
|
|višinski gabarit K+P+1+M. | |
|
|
|– Tri- ali večstanovanjska stavba v UN Zagorje | |
|
|
|ob Savi so najvišje etažnost 2K + P + 10 + M, v| |
|
|
|UN Kisovec je najvišja etažnost 2K + P + 5 + M,| |
|
|
|v Izlakah je najvišja etažnost 2K + P + 2 + M. | |
|
|
|– Stanovanjske stavbe za posebne namene so | |
|
|
|najvišje K+P+3+M. | |
|
|
|Nestanovanjske stavbe so najvišje 2K+P+2+M. | |
|
|
|Kletni deli objekta morajo biti v celoti | |
|
|
|vkopani v urejen teren. | |
|
|
|Kolenčni zid je višine največ 1,5 m, v višino | |
|
|
|je vključena tudi kapna lega. | |
|
|
|Objekti ne smejo biti višji od najvišjega | |
|
|
|sosednjega objekta v radiju 50 m. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|4. OBLIKOVNI
POGOJI | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|Strehe
|Stanovanjske stavbe: | |
|
|
|– Enostanovanjske stavbe imajo simetrične | |
|
|
|dvokapne strehe ali več kapne strehe, naklona | |
|
|
|od 30° do 40°. | |
|
|
|– Tri- ali večstanovanjske stavbe ter | |
|
|
|stanovanjske stavbe za posebne namene so v | |
|
|
|osnovi simetrične dvokapne strehe, naklona od | |
|
|
|30° do 40°. Dovoljena je tudi ravna streha | |
|
|
|največjega naklona do 5°. | |
|
|
|Nestanovanjske stavbe so v osnovi simetrične | |
|
|
|dvokapne strehe, naklona od 30° do 40°. | |
|
|
|Dovoljena je tudi ravna streha največjega | |
|
|
|naklona do 5°. | |
|
|
|V primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih | |
|
|
|vrtov in nad glavnimi vhodi je dovoljena | |
|
|
|izvedba ravnih streh. | |
|
|
|Dovoljena so strešna okna, enokapne ali | |
|
|
|dvokapne frčade, z enakim naklonom kot je | |
|
|
|osnovna streha. Vse frčade na eni strehi naj | |
|
|
|bodo enotno oblikovane in simetrično | |
|
|
|razporejene. | |
|
|
|Dovoljene so opečne barve, temno sive in temno | |
|
|
|rjave barve kritine. | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|Fasade
|Fasade naj bodo sodobno oblikovane, enostavno | |
|
|
|členjene, uporabljajo naj se sodobni materiali.| |
|
|
|Glavna fasada naj bo simetrično oblikovana in | |
|
|
|orientirana proti prometnici. | |
|
|
|Barva fasade mora biti v osnovi bele barve ali | |
|
|
|pastelnih ter zemeljskih barv (tople barve). | |
|
|
|Dopustna je uporaba izrazitejših barv, kot | |
|
|
|poudarkov ter kombinacije barvnih ploskev. | |
|
|
|Poudarjajo se arhitekturni elementi, vodoravne | |
|
|
|in navpične členitve. | |
|
|
|Okenske odprtine so pokončne in osno | |
|
|
|razporejene, | |
|
|
|Balkoni morajo biti barvo in oblikovno | |
|
|
|poenoteni na celotni stavbi. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|5. POGOJI IN
MERILA ZA PARCELACIJO | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|Velikost
|Enostanovanjske stavbe do 800 m2, pri ostalih | |
|
|parcele
|stavbah je potrebno upoštevati velikost objekta| |
|
|namenjene
|ter zemljišče za vzdrževanje, nemoteno | |
|
|gradnji
|funkcioniranje (manipulativne, parkirne | |
|
|
|površine), možnost varnega dostopa do javne | |
|
|
|površine. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|6. DRUGA
MERILA IN POGOJI | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|ZS 51
|Na območju zelenih površin je možno opravljanje| |
|
|
|verske in pokopališko dejavnost. Možna je | |
|
|
|ureditev parkirišča in objektov za potrebe | |
|
|
|pokopališča (24204 Pokopališče, 12721 Stavbe za| |
|
|
|opravljanje verskih obredov, 12722 Pokopališke | |
|
|
|stavbe in pokopališki objekti). | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|ZS 46
|Možni so tudi objekti: 125 Industrijske stavbe | |
|
|
|in skladišča, 212 Železnice. | |
|
|
|Možne so tudi dejavnosti: 42 Gradnja | |
|
|
|inženirskih objektov. | |
|
|
|Najvišja etažnost stavb je K+P+1+M. | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|IZ 35, IZ 39,
|Najvišja etažnost stavb je K+P+1+M. | |
|
|IZ 47
| | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|ZS 49
|Območje je potencialno poplavno ogroženo. Za | |
|
|
|enoto urejanja velja, da gradnja novih in | |
|
|
|dozidava obstoječih stavb ni dovoljena, dokler | |
|
|
|ne bo na podlagi hidrološko hidravlične študije| |
|
|
|za območje celotne občine preverjena možnost | |
|
|
|posegov glede na razred nevarnosti in izvedeni | |
|
|
|omilitveni ukrepi. Prav tako ni dovoljena | |
|
|
|sprememba obstoječih in vnos novih dejavnosti. | |
|
|
|Dovoljeno je le vzdrževanje obstoječih | |
|
|
|objektov, brez povečevanja njihovih | |
|
|
|zmogljivosti. | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|ZS 48, ZS 50,
|Na območju stanovanjskih površin znotraj enote | |
|
|IZ 38, IZ 41,
|veljajo enaki prostorsko izvedbeni pogoji kot | |
|
|IZ 46
|so določeni v enoti stanovanjska gradnja (npr. | |
|
|
|ZS 63). | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|ZS 42, ZS 65,
|Na območju zelenih površin znotraj enote | |
|
|IZ 46, IZ 47,
|veljajo enaki prostorsko izvedbeni pogoji kot | |
|
|IZ 48
|so določeni znotraj enote zelene površine. | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|KI 1, KI 32
|Območja so glede na izdelano hidrološko | |
|
|
|hidravlično študijo delno ali v celoti poplavno| |
|
|
|ogrožena. Na poplavnih območjih, za katera so | |
|
|
|določeni razredi nevarnosti, celoviti | |
|
|
|omilitveni ukrepi pa niso predvideni je | |
|
|
|prepovedana vsaka gradnja novih objektov, | |
|
|
|dozidava in nadzidava obstoječih objektov ter | |
|
|
|širitev obstoječe ali vnos novih dejavnosti. | |
|
|
|Dovoljeno je le vzdrževanje obstoječih | |
|
|
|objektov, dokler ne bodo določeni in izvedeni | |
|
|
|celoviti omilitveni ukrepi. | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|Javne površine
|Urejanje večjih površin, ki imajo javni značaj | |
|
|in trgi
|mora biti kvalitetno oblikovano (tlaki, | |
|
|
|zasaditve, urbana oprema – tudi za igro otrok) | |
|
|
|in mora upoštevati obstoječe ulične gradbene | |
|
|
|linije in gabarite ter se oblikovno vklopiti v | |
|
|
|urbano okolje. | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|Ureditve
|Na stavbnem zemljišču (parceli) namenjenem | |
|
|okolice
|gradnji, se mora urediti vsaj 10 % zelenih | |
|
|objektov
|površin. | |
|
|
|Ob tri- ali večstanovanjskih stavbah se uredijo| |
|
|
|otroška igrišča oziroma zelenice. | |
|
|
|V območjih, ki mejijo na stanovanjska območja, | |
|
|
|se on neposrednem stiku uredijo zeleni pasovi. | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|Varstvo pred
|Na stavbna zemljišča v območju oziroma delu | |
|
|hrupom in
|območja centralnih dejavnosti, ki mejijo | |
|
|varstvo zraka
|neposredno na stanovanjska območja (S) oziroma | |
|
|
|neposredno na stanovanjske objekte, ni | |
|
|
|dovoljeno umeščati objektov in naprav, ki | |
|
|
|povzročajo emisije v zrak in hrup, torej na teh| |
|
|
|območjih velja III. SVPH. | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|ZS 46, ZS 48
|Območje enot urejanja je v celoti ali deloma | |
|
|
|poplavno, znotraj območja opozorilne karte | |
|
|
|poplav, zato je prepovedana: | |
|
|
|– vsaka gradnja novih objektov in | |
|
|
|– širitev obstoječe ali vnos novih dejavnosti, | |
|
|
|dokler se ne izdela karta ogroženosti območij. | |
|
|
|Dovoljeno je le vzdrževanje obstoječih | |
|
|
|objektov, brez povečevanja njihovih | |
|
|
|zmogljivosti. | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
3.2.4
Območja proizvodnih dejavnosti |
|
126.
člen |
|
(ZS 54,
ZS 55, KI 34) |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|1. NAMEMBNOST
IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|Vrste objektov
|– 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje | |
|
|
|elektronskih komunikacij | |
|
|
|– 125 Industrijske stavbe in skladišča | |
|
|
|– 12420 Garažne stavbe, samo garaže | |
|
|
|– 122 Upravne in pisarniške stavbe | |
|
|
|– 123 Trgovske in druge stavbe za storitvene | |
|
|
|dejavnosti | |
|
|
|– 230 Kompleksni industrijski objekti | |
|
|
|– 24202 Objekti za varstvo pred škodljivim | |
|
|
|delovanjem voda na ogroženih območjih | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|Dopustne
|Dopustne dejavnosti: | |
|
|dejavnosti
|– 09 Storitve za rudarstvo | |
|
|
|– 10 Proizvodnja živil | |
|
|
|– 11 Proizvodnja pijač | |
|
|
|– 12 Proizvodnja tobačnih izdelkov | |
|
|
|– 13 Proizvodna tekstilij | |
|
|
|– 14 Proizvodnja oblačil | |
|
|
|– 15 Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih | |
|
|
|izdelkov | |
|
|
|– 16 Obdelava in predelava lesa itd. | |
|
|
|– 17 Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja| |
|
|
|– 18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih | |
|
|
|nosilcev zapisa | |
|
|
|– 20 Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov | |
|
|
|– 22 Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih| |
|
|
|mas | |
|
|
|– 23 Proizvodnja nekovinskih mineralnih | |
|
|
|izdelkov | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|
|– 24 Proizvodnja kovin | |
|
|
|– 25 Proizvodnja kovinskih izdelkov itd. | |
|
|
|– 26 Proizvodnja računalnikov itd. | |
|
|
|– 27 Proizvodnja električnih naprav | |
|
|
|– 28 Proizvodnja drugih strojev in naprav | |
|
|
|– 29 Proizvodnja motornih vozil, prikolic in | |
|
|
|polprikolic | |
|
|
|– 30 Proizvodnja drugih vozil in plovil | |
|
|
|– 31 Proizvodnja pohištva | |
|
|
|– 32 Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti | |
|
|
|– 33 Popravila in montaža strojev in naprav | |
|
|
|– 35 Oskrba z električno energijo, plinom in | |
|
|
|paro | |
|
|
|– 41 Gradnja stavb | |
|
|
|– 42 Gradnja inženirskih objektov | |
|
|
|– 43 Specializirana gradbena dela | |
|
|
|– 45 Trgovina z motornimi vozili in popravila | |
|
|
|motornih vozil | |
|
|
|– 46 Posredništvo in trgovina na debelo | |
|
|
|– 49 Promet in skladiščenje | |
|
|
|– 52 Skladiščenje in spremljajoče prometne | |
|
|
|dejavnosti | |
|
|
|ter ostale dopolnilne dejavnosti, ki se | |
|
|
|navezujejo na osnovno dejavnost in so potrebne | |
|
|
|za funkcioniranje posameznega kompleksa. | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|Dopustne
|Skladno s skupnimi pogoji. | |
|
|gradnje
| | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|Dopustni
|Nezahtevni objekti: | |
|
|nezahtevni in
|– ograje, | |
|
|enostavni
|– škarpe in podporni zidovi, | |
|
|objekti
|– pomožni infrastrukturni objekti, | |
|
|
|– spominska obeležja in | |
|
|
|– objekt za telekomunikacijsko opremo. | |
|
|
|Enostavni objekti: | |
|
|
|– pomožni infrastrukturni objekti, | |
|
|
|– začasni objekti, | |
|
|
|– spominska obeležja in | |
|
|
|– urbana oprema. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|2. LEGA
OBJEKTOV | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|Zahtevni in
|Daljša stranica objekta poteka vzporedno s | |
|
|manj zahtevni
|cesto. | |
|
|objekti
| | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|Nezahtevni in
|Postavitev objektov za lastne potrebe je | |
|
|enostavnih
|dovoljena le v ozadju parcele, za objekti. | |
|
|objektov
|Objekte za oglaševanje je možno locirati v | |
|
|
|skladu s prometno tehničnimi zahtevami. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|3. VELIKOST
OBJEKTOV | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|Tlorisni
|Tlorisni gabariti so oblike, ki omogočajo | |
|
|gabariti
|tehnološko izvajanje dovoljenih dejavnosti in | |
|
|
|omogočajo normalno funkcioniranje in | |
|
|
|vzdrževanje objekta. | |
|
|
|Dovoljene so dozidave objektov do 50 % | |
|
|
|osnovnega tlorisa objekta. | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|Višinski
|Najvišji gabarit je K+P+2, višina objekta enaka| |
|
|gabariti
|ali nižja višini obstoječih objektov, največ | |
|
|
|15,0 m od kote urejenega terena ob cesti do | |
|
|
|kapi. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|4. OBLIKOVNI
POGOJI | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|Strehe
|Dovoljene so eno-, dvo- ali večkapne | |
|
|
|(sestavljene) strehe in/ali ravne strehe. | |
|
|
|Naklon strešin do 20°. | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|Fasade
|Fasade naj bodo sodobno oblikovane, enostavno | |
|
|
|členjene, uporabljajo naj se sodobni materiali.| |
|
|
|Glavna fasada naj bo simetrično oblikovana in | |
|
|
|orientirana proti prometnici. | |
|
|
|Barva fasade mora biti bele barve ali pastelnih| |
|
|
|ter zemeljskih barv (tople barve), lahko tudi | |
|
|
|kovinskega videza. | |
|
|
|Dopustna je uporaba izrazitejših barv, kot | |
|
|
|poudarkov ter kombinacije barvnih ploskev. | |
|
|
|Poudarjajo se arhitekturni elementi, vodoravne | |
|
|
|in navpične členitve. | |
|
|
|Odprtine se oblikujejo svobodno. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|5. POGOJI IN
MERILA ZA PARCELACIJO | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|Velikost
|Pri določitvi parcele, namenjene gradnji je | |
|
|parcele
|potrebno upoštevati velikost objekta ter | |
|
|namenjene
|zemljišče za vzdrževanje, nemoteno | |
|
|gradnji
|funkcioniranje (manipulativne, parkirne | |
|
|
|površine), možnost dostopa do javne površine | |
|
|
|tudi za tovornjake. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|6. DRUGA
MERILA IN POGOJI | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|ZS 55
|Na območju centralnih dejavnosti znotraj ZS 55 | |
|
|
|veljajo enaki prostorsko izvedbeni pogoji, kot | |
|
|
|so določeni v enoti centralne dejavnosti (npr. | |
|
|
|ZS 41). | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|KI 3, KI 34
|Območja so glede na izdelano hidrološko | |
|
|
|hidravlično študijo delno ali v celoti poplavno| |
|
|
|ogrožena. Na poplavnih območjih, za katera so | |
|
|
|določeni razredi nevarnosti, celoviti | |
|
|
|omilitveni ukrepi pa niso predvideni je | |
|
|
|prepovedana vsaka gradnja novih objektov, | |
|
|
|dozidava in nadzidava obstoječih objektov ter | |
|
|
|širitev obstoječe ali vnos novih dejavnosti. | |
|
|
|Dovoljeno je le vzdrževanje obstoječih | |
|
|
|objektov, dokler ne bodo določeni in izvedeni | |
|
|
|celoviti omilitveni ukrepi. | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|Ureditve
|Na stavbnem zemljišču (parceli) namenjenem | |
|
|okolice
|gradnji, se mora urediti vsaj 10 % zelenih | |
|
|objektov
|površin. | |
|
|
|V območjih, ki mejijo na stanovanjska območja, | |
|
|
|se na neposrednem stiku uredijo zeleni pasovi. | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
3.2.5
Okoljska infrastruktura |
|
127.
člen |
|
(ZS 45,
ZS 58) |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|1. NAMEMBNOST
IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|Vrste objektov
|Vrste objektov v ZS 45: | |
|
|
|– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča | |
|
|
|– 24203 Odlagališča odpadkov | |
|
|
|Vrste objektov v ZS 58: | |
|
|
|– 2223 Cevovodi za odpadno vodo, čistilne | |
|
|
|naprave | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|Dopustne
|– 36 Zbiranje, prečiščevanje in distribucija | |
|
|dejavnosti
|vode | |
|
|
|– 37 Ravnanje z odplakami | |
|
|
|– 38 Zbiranje in odvoz odpadkov ter ravnanje z | |
|
|
|njimi | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|Dopustni
|Nezahtevni objekti: | |
|
|nezahtevni in
|– ograje, | |
|
|enostavni
|– škarpe in podporni zidovi, | |
|
|objekti
|– pomožni infrastrukturni objekti in | |
|
|
|– začasni objekti (samo kiosk). | |
|
|
|Enostavni objekti: | |
|
|
|– pomožni infrastrukturni objekti. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|2. OBLIKOVNI
POGOJI | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|
|Oblikovanje objektov in naprav naj se vklopi v | |
|
|
|okolico. Oblikovanje zunanjosti in barva fasad | |
|
|
|ne sme biti vpadljiva. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|3. DRUGA
MERILA IN POGOJI | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|KI34
|Vzpostavi se zelena bariera v sklopu (okoli) | |
|
|
|zbirnega centra. | |
|
|
|Neposredno ob stanovanjskih objektih (S), ni | |
|
|
|dovoljeno umeščati objektov in naprav, ki | |
|
|
|povzročajo emisije v zrak in hrup, torej na teh| |
|
|
|območjih velja III. SVPH. | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|ZS 58
|Na območju enote urejanja oziroma tistega dela,| |
|
|
|ki je ogroženo zaradi poplav, je prepovedana: | |
|
|
|– vsaka gradnja novih objektov, | |
|
|
|– dozidava in nadzidava obstoječih objektov ter| |
|
|
|– širitev obstoječe ali vnos novih dejavnosti, | |
|
|
|dokler se ne preveri možnost poseganja v | |
|
|
|prostor z določitvijo razredov poplavne | |
|
|
|nevarnosti oziroma dokler ne bo izdelana | |
|
|
|hidrološko hidravlična študija za celo območje | |
|
|
|občine in izvedeni protipoplavni ukrepi. | |
|
|
|Dovoljeno je le vzdrževanje obstoječih | |
|
|
|objektov, brez povečevanja njihovih | |
|
|
|zmogljivosti. | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
3.2.6
Zelene površine |
|
128.
člen |
|
(ZS 47,
ZS 57, KI 2, KI 23, KI 24, KI 25, KI 27, IZ 37, IZ 42, IZ 43) |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|1. NAMEMBNOST
IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|Vrste objektov
|– 241 Objekti za šport, rekreacijo in drugi | |
|
|
|objekti za prosti čas | |
|
|
|– 24202 Objekti za varstvo pred škodljivim | |
|
|
|delovanjem voda na ogroženih območjih | |
|
|
|Novih stavb na območjih ostalih zelenih površin| |
|
|
|ni dovoljeno graditi. | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|Dopustne
|Dopustne dejavnosti na območju in IZ 43: | |
|
|dejavnosti
|– Verska in pokopališka dejavnost. | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|Dopustni
|Nezahtevni objekti: | |
|
|nezahtevni in
|– škarpe in podporni zidovi do višine 1,2 m in | |
|
|enostavni
|– spominska obeležja. | |
|
|objekti
|Enostavni objekti: | |
|
|
|– pomožni infrastrukturni objekti, | |
|
|
|– spominska obeležja in | |
|
|
|– urbana oprema (samo otroško igrišče). | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|2. OBLIKOVNI
POGOJI | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|
|Na območju vseh zelenih površin je možna: | |
|
|
|– ureditev javnih površin (igrišča, trgi, | |
|
|
|sprehajališča, poti), | |
|
|
|– ureditev vodotokov (brežin, prečkanj, | |
|
|
|regulacija korita), | |
|
|
|– ureditev zelenih površin (zelenice, parki, | |
|
|
|drevoredi, brežine) za potrebe bivanja (oddih, | |
|
|
|sprostitev) prebivalcev v urbanih naseljih in | |
|
|
|– ureditev vrtičkov (na podlagi odloka). | |
|
|
|Ob vodotokih se uredijo sprehajalne poti in | |
|
|
|kolesarske steze. | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|
|Oblikovanje objektov in naprav naj se vklopi v | |
|
|
|okolico. Oblikovanje zunanjosti, konstrukcij in| |
|
|
|barva fasad ne sme biti vpadljiva. | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|Ureditve
|Zelena barijera ali zeleni pas se vzpostavi v | |
|
|okolice
|sklopu (okoli) zaključenih stanovanjskih | |
|
|objektov
|območij (S), kot distanca do mejnih (ne | |
|
|
|stanovanjskih) območij (C, I) oziroma tudi tam,| |
|
|
|kjer je pretežno stanovanjska namenska raba. | |
|
|
|Minimalna širina zelenega pasu je 5,0 m, če ni | |
|
|
|drugače določeno. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|3. DRUGA
MERILA IN POGOJI | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|ZS 57
|Na območju stanovanjskih površin veljajo enaki | |
|
|
|prostorski izvedbeni pogoji, kot za enoto | |
|
|
|stanovanjska gradnja v UN Zagorje ob Savi, UN | |
|
|
|Kisovec, UN Izlake (npr. ZS 63). | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|IZ 43
|Vrste objektov na območju IZ 43: | |
|
|
|– 24204 Pokopališča | |
|
|
|– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov | |
|
|
|(samo kapele) | |
|
|
|– 12722 Pokopališke stavbe in spremljajoči | |
|
|
|objekti (samo mrliške vežice ter spremljajoče | |
|
|
|stavbe in objekti, cvetličarna in pogrebna | |
|
|
|oprema). | |
|
|
|Znotraj enote je možna ureditev parkirišč. | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|KI 2
|V enoti urejanja glede na določbe predpisa, ki | |
|
|
|določa pogoje in omejitve za izvajanje | |
|
|
|dejavnosti in posegov v prostor na območjih, | |
|
|
|ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane | |
|
|
|erozije celinskih voda in morja, posegi v | |
|
|
|prostor, do izvedbe celovitih omilitvenih | |
|
|
|ukrepov, niso dopustni. | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|KI 37
|Ohranja se obstoječe kmetijske površine kot | |
|
|
|retenzijsko območje in obvodne zelene površine.| |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
|ZS 47
|Območje enot urejanja je v celoti ali deloma | |
|
|
|poplavno, znotraj območja opozorilne karte | |
|
|
|poplav, zato je prepovedana: | |
|
|
|– vsaka gradnja novih objektov in | |
|
|
|– širitev obstoječe ali vnos novih dejavnosti, | |
|
|
|dokler se ne izdela karta ogroženosti območij. | |
|
|
|Dovoljena je le vzdrževanje obstoječih | |
|
|
|objektov, brez povečevanja njihovih | |
|
|
|zmogljivosti. | |
|
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|
3.2.7
Usmeritve za izdelavo OPPN in spremembo veljavnih PIN |
|
129.
člen |
|
(ZS 26,
ZS 28, ZS 29, ZS 30, OP 5 ZS 31, OP 5 ZS 32,
ZS 33, OP 5 ZS 34, OP 5 ZS
36, OP 5 ZS 37, KI 9, KI 10, KI 11, KI 12, KI 13, IZ 6, IZ 7, IZ 8, IZ
9, IZ 10, IZ 11, IZ 12, IZ 13, IZ 15, IZ 16, IZ 17, IZ 18, IZ 19, IZ 20) |
|
+--------------------+---------------------+--------------------+ |
|
|ZS 26 –
Gorica |KI 9 – Zlato polje |IZ 6 – Loke na | |
|
| | |Izlakah | |
|
+--------------------+---------------------+--------------------+ |
|
| |KI 10 – Tonkova |IZ 7 – Pod Prhovcem | |
|
+--------------------+---------------------+--------------------+ |
|
|ZS 28 –
Bren |KI 11 – Šola |IZ 8 – Zajc | |
|
+--------------------+---------------------+--------------------+ |
|
|ZS 29 –
Hrastelj |KI 12 – Loke – vzhod |IZ 9 – Medijske | |
|
| | |toplice – sever | |
|
+--------------------+---------------------+--------------------+ |
|
|ZS 30 –
Jazbec |KI 13 – Ob Mediji |IZ 10 – Ob | |
|
| | |Orehovici | |
|
+--------------------+---------------------+--------------------+ |
|
|OP 5 ZS 31 –
|KI 1 – ZN za območje |IZ 11 – Krajce | |
|
|Okrogarjeva |»Center v Kisovcu« | | |
|
|kolonija –
sever | | | |
|
+--------------------+---------------------+--------------------+ |
|
|OP 5 ZS 32 –
Na |KI 2 – Lokacijski |IZ 12 – Ob Lesjem | |
|
|bregu |načrt za bencinski |potoku | |
|
| |servis v Kisovcu | | |
|
+--------------------+---------------------+--------------------+ |
|
|ZS 33 –
Šikovec | |IZ 13 – Medijske | |
|
| | |toplice – jug | |
|
+--------------------+---------------------+--------------------+ |
|
|OP 5 ZS 34
– | |IZ 15 – Lebar | |
|
|Podkraj | | | |
|
+--------------------+---------------------+--------------------+ |
|
| | |IZ 16 – Gladež | |
|
+--------------------+---------------------+--------------------+ |
|
|OP 5 ZS 36 –
Orlek | |IZ 17 – Bleiweis | |
|
+--------------------+---------------------+--------------------+ |
|
|OP 5 ZS 37 –
Jerman | |IZ 18 – Gramc | |
|
+--------------------+---------------------+--------------------+ |
|
| | |IZ 19 – Juvan | |
|
+--------------------+---------------------+--------------------+ |
|
| | |IZ 20 – Pod | |
|
| | |cerkvijo | |
|
+--------------------+---------------------+--------------------+ |
|
(1)
Morfologija pozidave se prilagaja terenu in sosednjim območjem.
Arhitekturno oblikovanje objektov je lahko sodobno, upoštevati je
potrebno kvalitetne značilnosti in oblikovno identiteto posameznih
območij. Gabariti ne smejo presegati največjih vrednosti opredeljenih za
posamezne vrste območij določenih za posamezne UN. |
|
(2) Pri
načrtovanju novih poslovnih ali stanovanjskih con naj se predvidi
vzpostavitev inovativnega sistema za lokalno energetsko oskrbo (možnost
uporabe obnovljivih virov za proizvodnjo toplote in električne energije
(toplotne črpalke z uporaba podtalnice, geosonde, sončni zbiralniki
ipd.). |
|
(3)
Podrobni prostorski načrt naj opredeli obvezno izgradnjo energetsko
učinkovitih poslovnih objektov, v strnjenih naseljih tudi v
stanovanjskih objektih (gradnja nizkoenergijskih in pasivnih stavb,
uporaba sodobnih tehnologij za ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo
stavb ter okolju prijaznih decentraliziranih sistemov za energetsko
oskrbo, s poudarkom na obnovljivih virih energije in kogeneraciji).
|
|
(4) Pri
načrtovanju novih poslovnih ali stanovanjskih con naj se preveri vpliv
nove vsebine na navezavo prometnega omrežja celotnega naselja in
predvidi zadostno število parkirnih mest. |
|
(5) Pri
načrtovanju lokacij novih objektov je potrebno upoštevati oddaljenost
objektov od gozdnega roba najmanj za eno drevesno višino odraslega
gozdnega sestoja oziroma od 20 m do 30 m. |
|
(6)
Gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb pod koridorji obstoječih
daljnovodov ni možna. |
|
(7) Na
območju urejanja IZ 6 in IZ 14 je potrebno upoštevati določila v zvezi s
sanacijskimi deli. Obvezno se zagotovi ustrezen varnostni odmik objekta
od gozdnega roba. V izogib uničenju vitalnega dela, je potrebno pri
pripravi OPPN Loke zagotoviti takšno ureditev, ki bo vitalni del pEPO
Loke ohranila. Povirni del pEPO se ohrani, ne pozida, kar pomeni, da se
ohranja kot območje zelenega sistema naselja. Za OPPN Loke se izdela
okoljsko poročilo in pridobi naravovarstveno soglasje. |
|
(8) Za
stanovanjsko enoto OP 5 ZS 36 se zagotovi faznost izvedbe. |
|
(9) Na
območju zelenih površin znotraj enote KI 12 je možna pokopališka
dejavnost. |
|
(10) V
območjih KI 12 in KI 13, ki mejijo na stanovanjska območja, se na
neposrednem stiku uredijo zeleni pasovi. |
|
Neposredno ob stanovanjskih objektih (S), ni dovoljeno umeščati objektov
in naprav, ki povzročajo emisije v zrak in hrup, torej na teh območjih
velja III. SVPH. |
|
(11) Na
območju enote KI 13 je potrebno upoštevati omilitvene ukrepe iz
hidrološko hidravlične študije. V enoti urejanja glede na določbe
predpisa, ki določa pogoje in omejitve za izvajanje dejavnosti in
posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi
povezane erozije celinskih voda in morja, posegi v prostor, do izvedbe
celovitih omilitvenih ukrepov, posegi niso dopustni. |
|
(12) Za
območji IZ 6 in SI 2, za kateri je predviden OPPN, je potrebno
zagotoviti nadomestna kmetijska zemljišča. Za območje IZ 6 se nadomestna
kmetijska zemljišča zagotovijo na območjih OP 1/1336 in OP 1/1337 v
velikosti 0,7 ha. Za območje SI 2 pa se nadomestna kmetijska zemljišča
zagotovijo na območjih OP 1/1343, OP 1/1338, OP 1/1339 in OP 1/1340 v
velikosti 2,3 ha. Nadomestna kmetijska zemljišča se zagotovijo do
sprejetja OPPN za IZ 6 in SI 2. |
|
130.
člen |
|
(posebna
merila in pogoji ter dopustna odstopanja) |
|
(1) Na
območju enot kmetijskih zemljišč znotraj UN (ZS 38, IZ 33, IZ 25, IZ 26,
KI 37) veljajo enaki prostorsko izvedbeni pogoji kot v enoti Kmetijska
zemljišča Odprti prostor (OP 1) kolikor ta odlok ne določa drugače.
|
|
(2) Na
območju enot gozda znotraj UN veljajo enaki prostorsko izvedbeni pogoji
kot v enoti Gozd – Odprti prostor (ZS 38). |
|
(3) V
območjih enot znotraj UN (KI 12 in KI 13), se v območju namenske rabe
zelenih površin, uporabljajo določila 128. člena tega odloka za zelene
površine. |
|
(4)
Odstopanje do (+40 %) od določenih največjih dimenzij je dopustno le pri
stavbah s posebnimi tehnološkimi zahtevami v kmetijski proizvodnji, pri
čemer morajo biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja
določeni ukrepi, s katerimi se omili vizualno izpostavljenost
načrtovanega objekta v prostoru. |
|
(5) Pri
dozidavah in rekonstrukcijah obstoječih legalno zgrajenih objektov, ki
niso izvedeni v skladu s prostorskimi izvedbenimi pogoji, določenimi s
tem odlokom, so dopustna odstopanja od oblikovnih pogojev. Oblikovanje
se pri dozidavah in rekonstrukcijah v tem primeru prilagodi obstoječemu
legalno zgrajenemu objektu. |
|
(6)
Dopustna so odstopanja od naklonov streh zaradi prilagoditve tipologiji
okoliških obstoječih objektov, zaradi specifične tehnologije in pri
večjih objektih, namenjenih obrti in podjetništvu, hlevih ter
gospodarskih poslopjih. |
|
IV.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
131.
člen |
|
(veljavnost prostorskih planskih aktov) |
|
Z dnem
uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji občinski prostorski
akti: |
|
– Odlok
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana Občine Zagorje ob Savi v letu 1994 (Uradni vestnik
Zasavja, št. 2/96), |
|
– Odlok
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana Občine Zagorje ob Savi, Dopolnitev v letu 1997
(Uradni vestnik Zasavja, št. 15/98), |
|
– Odlok
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana Občine Zagorje ob Savi, Dopolnitev v letu 2002
(Uradni vestnik Zasavja, št. 17/03), |
|
– Odlok
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana Občine Zagorje ob Savi – čistopis (Uradni list RS,
št. 14/04) in |
|
– Odlok
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega družbenega
plana Občine Zagorje ob Savi za obdobje 1986–2000 in družbenega plana
Občine Zagorje ob Savi za obdobje 1986–1990 (Uradni vestnik Zasavja, št.
2/96). |
|
132.
člen |
|
(veljavnost prostorskih izvedbenih aktov) |
|
V
veljavi so naslednji prostorski izvedbeni akti: |
|
(1) OP
ODPRTI PROSTOR |
|
– OP 2 –
UN Suhi potok, odlok št. 350-3/85, (Uradni vestnik Zasavja, št. 1/86 in
7/88), |
|
– OP 3 –
UN za kamnolom Borovnik, odlok št. 352-7/99, (Uradni vestnik Zasavja,
št. 21/03 in Uradni list RS, št. 46/13-DPN), |
|
– OP 4 –
UN za območje sanacije nadzemnega dela pridobivalnega prostora rjavega
premoga po zapiranju jame Loke obrata Kisovec Rudnika Zagorje, odlok št.
352-5/92, (Uradni vestnik Zasavja, št. 1/93, 14/99, 17/03 in Uradni list
RS, št. 57/05, 46/13 – DPN), |
|
– OP 5 –
UN za sanacijo rudniških površin na območju Cilenca, Orlek, Podstrana in
Ruardi, odlok št. 352-5/93, (Uradni vestnik Zasavja, št. 18/94 in 8/01
in Uradni list RS, št. 81/08) in |
|
– LN za
rekonstrukcijo magistralne ceste št. M 10 Trojane, odlok št. 343-1/89,
(Uradni vestnik Zasavja, št. 15/91). |
|
-
OP 5 ZS
9/1 – OPPN za športno rekreacijsko območje Evropark v Zagorju ob Savi,
odlok št. 350-1/2016 (Uradni list RS, št. 64/16), |
|
-
DB 2 del
– OPPN za del območja DB 2 – DOLGO BRDO – A, odlok št. 350-4/2014
(Uradni list RS, št. 30/15, 29/16 – tehnični popravek). |
|
(2)
OBMOČJE UN ZAGORJE OB SAVI |
|
– ZS 1 –
UN območje Farčnikova kolonija v Zagorju ob Savi, odlok št. 35203-6/95,
(Uradni vestnik Zasavja, št. 6/98, 17/03 in Uradni list RS, št. 81/08,
18/14), |
|
– ZS 2 –
ZN za območje poslovno-trgovski center ob Cesti 9. avgusta v Zagorju ob
Savi, odlok št. 35203-1/96, (Uradni vestnik Zasavja, št. 2/97, 5/00,
13/03), |
|
– ZS 3 –
ZN Potoška vas – šola in levi breg Kotredeščice, odlok št. 35203-3/96,
(Uradni vestnik Zasavja, št. 18/97, 12/02 in Uradni list RS, št. 123/04,
119/05, 45/12),
Uradni list RS, št. 49/16, |
|
-
ZS 33 –
OPPN za območje ZS 33 – Šikovec v Zagorju ob Savi, odlok št. 350-1/2013
(Uradni list RS, št. 49/16). |
|
– ZS 4 –
ZN za individualno stanovanjsko pozidavo na pobočju Dolinarjevega
travnika v Zagorju ob Savi, odlok št. 35203-1/97, (Uradni vestnik
Zasavja, št. 8/98, 21/03 in Uradni list RS, št. 123/04), |
|
– ZS 5 –
LN za rekonstrukcijo bencinskega servisa in avtopralnice v Zagorju ob
Savi, odlok št. 351-P-24/90, (Uradni vestnik Zasavja, št. 18/90, 23/90),
|
|
– ZS 6 –
UN prenove stanovanjskega območja Polje 1-32 v Zagorju ob Savi ter
spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta za bencinski servis in
avtopralnico, odlok št. 352-34/95, (Uradni vestnik Zasavja, št. 7/96,
8/01), |
|
– ZS 7 –
ZN za območje tržnice, odlok št. 352-4/91, (Uradni vestnik Zasavja, št.
18/92), |
|
– ZS 8 –
UN »Zagorje center I – A«, odlok št. 350-4/88, (Uradni vestnik Zasavja,
št. 22/88), |
|
– ZS 10
– UN za območje urejanja IGM Zagorje, odlok za izvajanje ureditvenega
načrta IGM Zagorje št. 35203-38/95, (Uradni vestnik Zasavja, št. 20/96,
3/01) in odlok št. 352-7/2004 (Uradni list RS, št. 76/05, 46/13 – DPN),
|
|
– ZS 11
– ZN za območje ob pekarni v Zagorju ob Savi, odlok št. 352-5/99,
(Uradni vestnik Zasavja, št. 8/00), |
|
– ZS 12
– UN za območje ob Cesti zmage v Zagorju ob Savi, odlok št. 352-5/97,
(Uradni vestnik Zasavja, št. 10/99 in Uradni list RS, št. 32/07),
|
|
– ZS 13
– UN za obrtno industrijsko cono Toplice v Zagorju ob Savi, odlok št.
352-4/99, (Uradni list RS, št. 74/05, 20/09), |
|
– ZS 14
– LN za območje »Ašičevega travnika« v Zagorju, odlok št. 352-3/2003
(Uradni list RS, št. 79/04), |
|
– ZS 15
– LN za območje »Kogovškovega travnika« v Zagorju ob Savi, št.
352-10/2004 (Uradni list RS, št. 57/05), |
|
– ZS 16
– LN za zahodno obvoznico od priključka za osnovno šolo do križišča pri
avtobusni postaji in regulacijo Medije v Zagorju, odlok št. 352-1/99,
(Uradni vestnik Zasavja, št. 14/99 in 4/01), |
|
– ZS 17
– UN za območje Rudnik – Toplice v Zagorju ob Savi, odlok št.
35203-5/95, (Uradni list RS, 22/06), |
|
– ZS
17/2-del – OPPN za območje Osnovne šole Toneta Okrogarja v Zagorju ob
Savi, odlok št. 350 – 6/2010 (Uradni list RS, št. 82/13), |
|
– ZS 18
– ZN kompleksa SVEA Zagorje, odlok št. 35203-2/95, (Uradni vestnik
Zasavja, št. 7/96, 4/01 in 46/13 – DPN), |
|
– ZS 19
– OPPN za območje »Pavliničeve vile« v Zagorju ob Savi, odlok št.
3505-3/2007, (Uradni list RS, št. 107/08), |
|
– ZS 20
– OPPN za območje »Gostišča Kum v Zagorju ob Savi, odlok št. 350-1/2007,
(Uradni list RS, št. 31/08), |
|
– ZS 21
– LN za gradnjo kolektorja odpadnih vod Kisovec in Zagorje in centralne
čistilne naprave Zagorje, odlok št. 352-5/2005 (Uradni list RS, št.
57/05, 64/05 – popr. in 46/13 – DPN), |
|
– ZS 23
– OPPN za območje »Selo« v Zagorju, odlok št. 3505-4/2008, (Uradni list
RS, št. 88/12), |
|
– ZS 25
– LN obvozne ceste in regulacija Kotredeščice, odlok št. 351-C-59/87,
(Uradni vestnik Zasavja, št. 15/91 in Uradni list RS, št. 54/10),
|
|
– LN za
oskrbo Zagorja ob Savi z zemeljskim plinom, odlok št. 352-1/88, (Uradni
vestnik Zasavja, št. 19/919), |
|
– ZS 35
– OPPN za območje ob Cesti Borisa Kidriča v Zagorju ob Savi, odlok št.
3505-2/2008, (Uradni list RS, št. 76/10), |
|
– OP 5
ZS 27 – OPPN za območje OP 5 ZS 27 – Kolenc v Zagorju ob Savi, odlok št.
350 – 5/2011 (Uradni list RS, št. 82/13), |
|
– OP 5
ZS 31-del – OPPN za območje OP 5 ZS 31 – »Okrogarjeva kolonija sever«,
odlok št. 350 – 6/2011 (Uradni list RS, št. 59/13) in |
|
– OP 5
ZS 37-del – OPPN za območje OP 5 ZS 37 – Jerman 1 v Zagorju ob Savi,
odlok št. 350-5/2012 (Uradni list RS, št. 19/13). |
|
(3)
OBMOČJE UN KISOVEC |
|
– KI 1 –
ZN za območje »Center v Kisovcu«, odlok št. 35204-2/96, (Uradni list RS,
št. 41/04), |
|
– KI 3 –
ZN za proizvodno-obrtno Kisovec, odlok št. 352-4/89, (Uradni vestnik
Zasavja, št. 1/93, 17/93, 8/98, 12/98, 17/03 in Uradni list RS, št.
57/05, 53/12, 18/14), |
|
– KI 5
ZN za območje »Zahodni del naselja Kisovec«, odlok št. 352-4/97, (Uradni
vestnik Zasavja, št. 8/01 in Uradni list RS, št. 92/05, 65/11),
|
|
– KI 7 –
OPPN za območje »Loke« v Kisovcu, odlok št. 3505-1/2008, (Uradni list
RS, št. 19/09) in |
|
-
KI 11 –
OPPN za del območja KI 11 v Kisovcu, odlok št. 350-3/2014 (Uradni list
RS, št. 78/15). |
|
– LN za
plinifikacijo in rekonstrukcijo vodovoda, kanalizacije ter KRS omrežja,
javne razsvetljave in ravnanje s komunalnimi odpadki naselja Kisovec,
odlok št. 352-3/98, (Uradni vestnik Zasavja, št. 3/01). |
|
(4)
OBMOČJE UN IZLAKE |
|
– IZ 1 –
ZN Košenina na Izlakah, odlok št. 352-6/94, (Uradni vestnik Zasavja, št.
7/96 in Uradni list RS, št. 31/08, 20/12), |
|
– IZ 2 –
ZN Izlake – Spodnji Prhovec, odlok št. 350-1/86, (Uradni vestnik
Zasavja, št. 18/90), |
|
– IZ 3 –
ZN TRC Medijske toplice – 1. faza, odlok št. 35101-252/91, (Uradni
vestnik Zasavja, št. 4/93), |
|
– IZ 4 –
ZN za območje industrijskega kompleksa ETI Elektroelement Izlake, odlok
št. 352-1/98, (Uradni vestnik Zasavja, št. 10/99 in Uradni list RS, št.
53/09, 46/13 – DPN) in |
|
– IZ 5 –
LN za gradnjo kolektorja odpadnih vod in centralne čistilne naprave
Izlake, odlok št. 352-4/2002, (Uradni list RS, št. 57/05). |
|
-
IZ 8 –
OPPN za območja IZ 8 – Zajc (del) na Izlakah, odlok št. 350-8/2014
(Uradni list RS, št. 49/16). |
|
(5) Vsi
ostali občinski prostorski izvedbeni akti, ki urejajo posamezne dele
prostora občine in niso navedeni v tem členu, se s sprejemom tega odloka
razveljavijo. |
|
(6) V
celoti ali delno se razveljavijo tisti občinski prostorski izvedbeni
akti, katerih območje se nahaja v celoti ali del znotraj linij razredov
majhne, srednje ali velike ogroženosti, razen če ni z določili tega
odloka drugače določeno. |
|
133.
člen |
|
(dokončanje postopkov pridobitve gradbenega dovoljenja) |
|
Ne glede
na določbo prejšnjega člena se gradbeno dovoljenje lahko izda, na
podlagi dosedanjih veljavnih aktov, če je vloga za izdajo gradbenega
dovoljenja vložena pred začetkom veljavnosti tega odloka. |
|
134.
člen |
|
(hramba
in vpogled) |
|
OPN se
hrani in je na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor – Direktorat
za prostor, Upravni enoti Zagorje ob Savi ter na Občini Zagorje ob Savi. |
|
135.
člen |
|
(začetek
veljavnosti) |
|
Ta odlok
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
|
|
Št.
3500–1/2007 in 350-5/2014 |
|
Zagorje ob Savi, dne 2. marca 2015 |
|
|
|
Župan
Občine Zagorje ob Savi
Matjaž Švagan l.r. |
|
|
|
|
Odlok o dopolnitvah Odloka o občinskem
prostorskem načrtu Občine Zagorje ob Savi (Uradni
list Republike Slovenije, št. 9/2017)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: |
|
4. člen
Ostala določila odloka ostajajo nespremenjena.
5. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
|
|
|