|
Občinski
svet Občine Kobarid je na podlagi drugega odstavka 11. člena in petega
odstavka 14. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP,
43/11 – ZKZ-C, 57/12 – ZUPUDPP-A, 57/12, 109/12 in 35/13 – sklep US) in
18. člena
Statuta Občine Kobarid
(Uradni list RS, št. 51/09 in 38/10) na 24. redni seji dne 19. 11. 2013
sprejel |
|
O D L O K |
|
o
občinskem prostorskem načrtu OPN Kobarid |
|
I. UVODNE
DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(splošno) |
|
S tem
odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt (OPN) Kobarid, ki ga je
izdelal Geomatika, prostor in arhitektura, Rafael Bizjak, s.p., iz
Idrije v oktobru 2013 pod št. 350-1/08. Sestavni del odloka sta grafični
in tekstualni del OPN. |
|
2. člen |
|
(vsebina) |
|
(1) OPN
Kobarid vsebuje strateški in izvedbeni del. |
|
(2)
Strateški del določa izhodišča in cilje prostorskega razvoja Občine
Kobarid (v nadaljevanju: občina), zasnovo prostorskega razvoja, zasnovo
gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, usmeritve za razvoj
poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini,
usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in usmeritve za določitev
prostorskih izvedbenih pogojev. |
|
(3)
Izvedbeni del določa enote urejanja prostora (EUP), podrobno namensko
rabo prostora (PNRP), območja urejanja gospodarske javne infrastrukture
(GJI) in prostorsko izvedbene pogoje (PIP). |
|
(4) OPN je
podlaga za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja za
posege v prostor na celotnem območju občine, razen na območjih, ki se
urejajo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN) ali drugimi
državnimi in pokrajinskimi izvedbenimi prostorskimi akti. |
|
3. člen |
|
(grafični
in tekstualni del) |
|
(1)
Grafični del strateškega dela OPN določa prikaze prostorskega razvoja
občine (karta št. 1), zasnove gospodarske javne infrastrukture (karta
št. 2), usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo (karta št. 3),
usmeritve za razvoj v krajini (karta št. 4), usmeritve za določitev
namenske rabe zemljišč (karta št. 5) in prikaze okvirnih območij
naselij, razpršene gradnje in razpršene poselitve (karta št. 6).
|
|
(2)
Grafični del izvedbenega dela OPN določa prikaz območij enot urejanja
prostora (karte v M 1:5.000), podrobnejše namenske rabe in prostorsko
izvedbenih pogojev ter prikaz območij enot urejanja prostora in
gospodarske javne infrastrukture, kjer veljajo posamezne določbe PIP.
|
|
(3)
Tekstualni del izvedbenega dela vsebuje prostorske izvedbene pogoje
(PIP), ki določajo merila in pogoje za umeščanje posegov v prostor na
območjih EUP, skladno s katerimi se pripravljajo projekti za pridobitev
gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov. PIP določajo
pogoje za načrtovanje posegov v prostor v zvezi z: |
|
–
namembnostjo objektov, |
|
– lego
objektov, |
|
–
velikostjo objektov, |
|
–
oblikovanjem objektov, |
|
–
parcelacijo, |
|
–
priključevanjem objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro, |
|
–
celostnim ohranjanjem kulturne dediščine, ohranjanjem narave, varstvom
okolja in naravnih dobrin, varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami,
|
|
–
varovanjem zdravja ljudi, |
|
–
posebnostmi in dodatnimi pogoji. |
|
4. člen |
|
(pomen
uporabljenih izrazov in prostorski pogoji za oblikovanje nove domačije) |
|
(1) Pod
gradnjo se skladno s predpisi o gradnji razume tudi sprememba
namembnosti objektov in rekonstrukcija. Ponovna gradnja je gradnja
novega objekta, kjer je dopustna do max. 10 % povečava (kolikor ustreza
odmikom), lahko pa je nov objekt tudi manjši izven obstoječih gabaritov,
s tem, da se upošteva gradbena linja sosednjih objektov in da ne
poslabša stanja glede prometne varnosti, javnega dobra in GJI.
|
|
(2)
Prizidek je novogradnja k obstoječemu objektu, ki ne sme presegati 50 %
bruto tlorisne površine osnovnega objekta. Pri tem posegu je potrebno
zagotoviti oblikovno skladnost celote. |
|
(3)
Nadzidava objekta je gradnja s katero se dvigne del ali cela streha do
višine, ki je določena s PIP glede naklona in oblikovanja strehe v
določeni EUP. |
|
(4) Kot
ruševina se šteje objekt, ki ima še obstoječe nosilne stene brez strehe.
|
|
(5)
Počitniška hiša je objekt, ki ga lastnik uporablja za občasno bivanje,
ne glede na to, ali je v njem prijavljen kot stalni prebivalec ali ne.
Po svoji pojavni obliki, načinu izgradnje, komunalni opremljenosti in
bivanjski kakovosti se lahko razlikuje od drugih oblik stanovanj, zaradi
česar pa ne more prevzeti funkcije stalnega bivališča. Počitniške
objekte se lahko samo vzdržuje in prenavlja. Za ugotavljanje statusa
objekta se uporabljajo občinska evidenca NUSZ, davčni register, kataster
stavb in register nepremičnin oziroma druge uradne evidence ter dejanska
uporaba objekta. |
|
(6) Kot
energetska učinkovitost zgradb z uporabo obnovljivih virov se šteje
posebna orientiranost in zasnova zgradb, zapiranje fasade na severnem in
odpiranje s steklenimi površinami na južnem delu, vgradnje sistemov za
izkoriščanje sončne energije za ogrevanje, pripravo tople vode in
fotovoltaičnih sistemov za lastne potrebe ali proizvodnjo električne
energije, poleg drugih alternativnih energetskih virov. |
|
(7) Pod
naziv gospodarska javna infrastruktura se razume vsa infrastruktura na
območju občine določena z zakonom, odlokom lokalne skupnosti ali je v
javno korist oziroma v splošni rabi. |
|
(8) Kot
prebivalce vezane na TNP s posebnimi pogoji se razume prebivalce občine
s stalnim prebivališčem oziroma avtohtone prebivalce, ki se ukvarjajo z
dejavnostjo znotraj parka. |
|
(9) Pod
dejavnost vezana na park se šteje kmetijska dejavnost, dopolnilna
dejavnost na kmetiji in kmetijstvo kot dopolnilna dejavnost prebivalcev
znotraj TNP, ter dejavnost vezana na park – ohranjanje, vzdrževanje in
varovanje naravnih vrednot in kulturne dediščine (v to kategorijo ne
sodi gostinstvo, turizem, sobodajalstvo, kampi ipd. kot osnovna
dejavnost). |
|
(10) Kot
dopolnilna dejavnost se razume samo dopolnilna dejavnost na kmetiji, ne
pa kot dopolnilna dejavnost v drugih sektorjih zaposlitve. |
|
(11) Pod
naziv domačija se razume območje stavbnega zemljišča kmetije na kateri
se prebivalci ukvarjajo z osnovno kmetijsko dejavnostjo ali kmetijstvom
kot dopolnilno dejavnostjo. V okviru domačije je na stavbnem zemljišču z
namensko rabo A dopustna gradnja novih objektov. |
|
(12) Za
poseg v prostor kot oblikovanje nove domačije (v korist kmetije) na
območju krajine mora oseba izpolnjevati: |
|
a)
prostorske pogoje: da ima v posesti ali dolgoročnem najemu, kjer želi
graditi: |
|
– 2–3 ha
intenzivnih kmetijskih površin (vinograd, sadovnjak ali rastlinjak) ali
|
|
– 4–6 ha
obdelovalnih površin (njive) ali |
|
– 7–10 ha
travnikov in pašnikov ali |
|
– 10–25 ha
lesno pridelovalnega gozda. |
|
b) Poleg
prostorskih danosti mora oseba izpolnjevati še pogoje: status kmeta,
potrdilo da se preživlja izključno s kmetijsko dejavnostjo in potrdilo
kmetijsko pospeševalne službe glede perspektivnosti kmetije.
|
|
(13) S
prostorskimi ureditvami in posameznimi posegi se ne smejo poslabšati
pravice lastnikov zemljišč in druge zatečene pravice, kot so obstoječi
prehodi za drobnico, dostop do kmetijskih zemljišč, dostop do gozda in
gozdnih vlak, javnih in planinskih poti, dostopa do vodnega javnega
dobra, javnim službam za tekoče vzdrževanje objektov in naprav z
njihovega področja. |
|
(14) Glagol »strinjati se« se uporablja smiselno kot v 63. in 65. členu
ZGO oziroma glede strank v postopku smiselno kot po ZUP. |
|
1.
Varovalni, varstveni in pravni režimi |
|
5. člen |
|
(splošno) |
|
Vsi
varovalni, varstveni in drugi pravni režimi so zajeti v Prikazu stanja
prostora (obvezna priloga k OPN), ki se ga sproti obnavlja. Vse omejitve
in prepovedi v zvezi z namensko rabo ter posegi v prostor izhajajo iz
posameznih zakonov, ki urejajo področje kmetijstva, gozdov, voda, zraka,
naravnih virov, varstva narave, ohranjanje kulturne dediščine,
zdravstva, varstva zavarovanih območij TNP in reke Soče, varstva pred
naravnimi nesrečami, itd., ki zagotavljajo celovito varstvo okolja in se
jih obvezno upošteva tako pri načrtovanju kot pri konkretnih odločitvah
v upravnem postopku. |
|
1.1.
Okolje |
|
6. člen |
|
(vplivi na
okolje) |
|
Gradnja
novih objektov, rekonstrukcije, prizidave in nadzidave ter spremembe
rabe in namembnosti v obstoječih objektih so dovoljene, če nov poseg ne
povzroča večjih motenj v okolju, kot so s predpisi dovoljene.
Dejavnosti, ki povzročajo čezmejne vplive na okolje, je treba sanirati. |
|
1.2. Zrak |
|
7. člen |
|
(varstvo
zraka) |
|
(1) Pri
gradnji in urejanju površin je treba upoštevati predpise s področja
varstva zraka. |
|
(2) Pri
zasnovi nove zazidave je treba upoštevati prevetrenost in spodbujanje
lokalne cirkulacije zraka. |
|
(3)
Dejavnosti, ki so lahko pomemben vir onesnaževanja zraka, se obvezno
umešča v industrijske cone. Kjer je to mogoče, se objekte priključuje na
skupne kotlovnice, uporablja se čistejše energente, pospešuje se uporaba
obnovljivih virov. Sanacija in gradnja novih objektov mora biti v skladu
s predpisi za učinkovito rabo energije v stavbah in drugimi ukrepi, s
katerimi lahko občina vpliva na izboljšanje kakovosti zraka. |
|
1.3. Vode
in vodni viri |
|
8. člen |
|
(varstvo
voda) |
|
(1) Rabo
in druge posege v vode, vodna zemljišča in priobalna zemljišča ter
zemljišča na varstvenih in ogroženih območjih ter kmetijska, gozdna in
stavbna zemljišča je treba programirati, načrtovati in izvajati tako, da
se ne poslabšuje stanja voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim
delovanjem voda, ohranjanje naravnih procesov, naravnega ravnovesja
vodnih in obvodnih ekosistemov ter varstvo naravnih vrednot in območij,
varovanih po predpisih o ohranjanju narave. |
|
(2)
Prečkanja vodov javne infrastrukture pod strugo vodotoka morajo biti
načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge
vodotoka. |
|
(3) Za
vsak poseg, vključno z gradnjo mostov in drugih infrastrukturnih
objektov, odvzemom proda in peska ter vzdrževanjem obrežne vegetacije,
in druge posege, ki lahko trajno ali začasno vplivajo na vodni režim ali
stanje voda, je treba pridobiti vodno soglasje pristojne službe.
|
|
(4) Kjer
je to možno in varno, je potrebno zagotoviti prost dostop do vode.
|
|
(5) Vse
vodotoke in brežine je potrebno varovati pred onesnaženjem. |
|
(6) Vodno
soglasje je potrebno pridobiti za naslednje posege: |
|
– poseg na
vodnem in priobalnem zemljišču, |
|
– poseg,
ki je potreben za izvajanje javnih služb po področnem zakonu,
|
|
– poseg,
ki je potreben za izvajanje vodne pravice, |
|
– poseg na
varstvenih in ogroženih območjih, |
|
– poseg
zaradi odvajanja odpadnih voda, |
|
– poseg,
kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje
vodonosnika ali vračanja vode v vodonosnik, |
|
–
hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarsko delo, rudarsko
delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni
režim. |
|
(7)
Neprečiščenih komunalnih in tehnoloških odpadnih vod ni dovoljeno
odvajati neposredno v vodotoke. |
|
9. člen |
|
(varstvo
vodnih virov) |
|
(1) Vsem
prebivalcem na območju občine je potrebno zagotoviti oskrbo s kakovostno
pitno vodo. |
|
(2) Vse
obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem. |
|
(3) Posegi
na vodovarstvenih območjih so dopustni le ob doslednem upoštevanju
omejitev in pogojev iz veljavnih državnih uredb in občinskih odlokov o
zavarovanju vodnih virov. |
|
(4) Na
vodovarstvenih območjih so prepovedane dejavnosti, ki bi lahko ogrozile
količinsko ali kakovostno stanje vodnih virov. Dovoljeni so ukrepi, s
katerimi se zavaruje količina ali kakovost vodnih virov. |
|
(5) Vnos
hranilnih snovi v tla na vodovarstvenih območjih mora biti v skladu s
predpisi. |
|
(6) Na
vodovarstvenem območju je prepovedano ponikanje neprečiščenih odpadnih
komunalnih in tehnoloških vod. |
|
1.4.
Narava |
|
10. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
(1)
Naravni spomeniki in naravne vrednote, ekološko pomembna območja,
posebna varstvena območja Natura 2000 in potencialna posebna ohranitvena
območja Natura 2000 so razglašeni z odloki ali določeni s posebnimi
predpisi. |
|
(2)
Ohranjanje naravnih kakovosti je treba zagotavljati na celotnem območju
občine, predvsem pa na območjih ohranjanja narave: |
|
–
zavarovanih območij, |
|
– ekološko
pomembnih območij, |
|
– posebnih
varstvenih območij (Natura 2000). |
|
(3)
Pojavljajo se številne zvrsti naravnih vrednot: površinske in
podzemeljske geomorfološke, geološke, hidrološke, botanične, zoološke,
ekosistemske in drevesne naravne vrednote. |
|
(4) Pri
načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in
pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje
biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene
smernice« (ZRSVN, OE Nova Gorica), ki se hranijo na sedežu Občine
Kobarid. |
|
(5) Za
posege na območjih in objektih, navedenih v drugem odstavku tega člena,
je treba pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe za varovanje
narave. |
|
(6) V fazi
priprave OPPN je potrebno pridobiti podrobnejše naravovarstvene
smernice, v katerih bodo določene tudi konkretne varstvene usmeritve in
pogoji za varstvo naravnih vrednot in njihovih vplivnih območij,
zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
|
(7) Posegi
v naravo, ki vključujejo tudi gradnje, se morajo planirati, načrtovati
in izvajati tako, da ne okrnijo narave. Okrnitev narave je stanje
narave, ko so zaradi človekove dejavnosti spremenjeni naravni procesi
tako, da je porušeno naravno ravnovesje ali so uničene naravne vrednote.
|
|
(8) V
postopkih načrtovanja rabe ali izkoriščanja naravnih dobrin in urejanja
prostora mora pristojni državni ali lokalni organ izbrati tisto
odločitev, ki ob približno enakih učinkih izpolnjuje merilo najmanjšega
možnega poseganja v naravo in v primeru obstoja alternativnih tehničnih
možnosti za izvedbo posega ne okrni narave. |
|
11. člen |
|
(usmeritve
za varstvo zavarovanih območij) |
|
(1) Pri
poseganju v zavarovana območja se obvezno upoštevajo usmeritve,
izhodišča in pogoji za varstvo zavarovanih območij narave, ki so podani
z varstvenimi režimi v sprejetih aktih o zavarovanju. |
|
(2) V
zavarovanih območjih je potrebno vzdrževati in dopolnjevati informativne
table. |
|
12. člen |
|
(usmeritve
za varstvo naravnih vrednot) |
|
(1) Z
naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihov
obstoj. |
|
(2) Posegi
in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih
ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti (5.
člen Uredbe o zvrsteh naravnih vrednot). |
|
(3) Če ni
drugih prostorskih ali tehničnih možnosti se posegi in dejavnosti:
|
|
– na
površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni
vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo
ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave
opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v
čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske,
vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote, |
|
– na
drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost in
ne poslabša zdravstveno stanje drevesa ter da se ne poslabšajo
življenjske razmere na rastišču, |
|
– na
botanični in zoološki naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne
poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali, zaradi katerih je del
narave opredeljen za naravno vrednoto, do takšne mere, da jim je
onemogočeno dolgoročno preživetje, |
|
– na
ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo
kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se
poruši naravno ravnovesje. |
|
(4) V
primeru najdbe mineralov ali fosilov je to potrebno prijaviti
ministrstvu, najdbo pa zaščititi pred uničenjem, poškodbo ali krajo.
|
|
(5) Vsak,
ki odkrije del narave, za katerega domneva, da ima lastnosti jame ali
del jame, je dolžan o tem obvestiti Inštitut za raziskovanje krasa
Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. |
|
13. člen |
|
(usmeritve
za varstvo biotske raznovrstnosti – ekološko pomembna območja, posebna
varstvena območja in habitatni tipi) |
|
(1) Na
ekološko pomembnih območjih naj se posege in dejavnosti načrtuje tako,
da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih
tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, njihova kvaliteta
ter povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi
bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena.
|
|
(2)
Skladno z usmeritvijo iz prvega odstavka naj se posege in dejavnosti
načrtuje izven najbolj občutljivih in biotsko najvrednejših delov
ekološko pomembnih območij. |
|
(3) Na
Natura območjih se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji
možni meri: |
|
– ohranja
naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali
živalskih vrst, |
|
– ohranja
ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov,
njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo,
|
|
– ohranja
ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti
tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske
faze, kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje,
prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali, |
|
– ohranja
povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča
ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena. |
|
(4) Pri
izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjim
odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je
neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove
habitate čim manjši. |
|
(5) Čas
izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar
najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se:
|
|
– živalim
prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne, ali v
čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se
ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja
mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter
prezimovanja, |
|
–
rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje
ali druge oblike razmnoževanja. |
|
(6) Na
Natura območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko
spremenjenih organizmov. |
|
(7) Posege
in dejavnosti naj se ne načrtuje in izvaja na pomembnejših delih
življenjskih prostorov rastlinskih in živalskih vrst, zaradi katerih je
določeno posebno in potencialno posebno varstveno območje (npr. rastišča
rastlin, gnezdišča, kotišča, drstišča, selitvene poti), razen tistih
dejavnosti, ki pomembno prispevajo k doseganju ciljev varovanega
območja. |
|
(8) Na
območju pSCI se za zaščito lesenih podstrešnih delov uporabi sesalcem
prijazna zaščitna sredstva za les (dovoljeni so pripravki na osnovi
piretroidov). Ohranja se sedanje stanje v objektih, kjer so kotišča
netopirjev. Za osvetljevanje naselij se uporablja svetila s čim manjšo
emisijo UV svetlobe. Posamezni objekti naj imajo svetila opremljena s
senzorji. |
|
(9) Na
osrednjem območju medveda se omeji privabljanje pohodnikov, obiskovalce
se usmerja na poti in mesta, ki so za medveda manj moteča in zlasti
primerno oddaljena od pomembnih delov življenjskega prostora medveda.
Stanovanjski objekti morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba najmanj 20
m, priporočljivo 50 m. Med objektom in gozdnim robom se vzdržuje redno
košen travnik brez grmičevja. Paša drobnice v osrednjem območju medveda
ni dopustna. Odlaganje odpadkov se uredi v zaprtih zabojnikih, zbirna
mesta se po potrebi ogradi. Pašnike in čebelnjake se ogradi z
električnim pastirjem. |
|
(10) Na
območju pSCI Soča s pritoki se na območju rastišča kvalifikacijske
rastlinske vrste postavi informativne table na rastišču, ki bodo
obiskovalce seznanila s pomenom varovanega območja in pravili ravnanja
na območju. |
|
(11)
Habitatni tipi se ohranjajo v ugodnem stanju tako, da se posegi in
dejavnosti na območjih habitatnih tipov načrtujejo in izvajajo tako, da
je njihov neugoden vpliv čim manjši. |
|
(12)
Posegi in dejavnosti na območjih iz prejšnjega odstavka se načrtujejo na
način in v obsegu: |
|
– da se v
kar največji možni meri ohranja ali veča naravna razširjenost habitatnih
tipov in območij, ki jih posamezni habitatni tip znotraj te
razširjenosti pokriva, |
|
– da se v
kar največji možni meri ohranjajo specifična struktura habitatnega tipa
in naravni procesi ali ustrezna raba v skladu z varstvenimi cilji iz
priloge 2 Uredbe o habitatnih tipih in |
|
– da se
ohranja ugodno stanje za te habitatne tipe značilnih rastlinskih in
živalskih vrst v skladu z varstvenimi cilji iz predpisov, ki urejajo
varstvo zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst. |
|
(13) Na
vstopnih točkah v varovana območja se postavi informativne table, ki
bodo obiskovalce seznanile s pomenom varovanega območja in pravili
ravnanja na območju. |
|
1.5.
Kulturna dediščina |
|
14. člen |
|
(usmeritve
za varstvo naravnih in kulturnih kakovosti) |
|
(1) V
občini predstavljajo posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo
prepoznavne kvalitete na področju kulturne dediščine, vsi objekti in
območja varovana po predpisih s področja varstva kulturne dediščine
(objekti in območja kulturne dediščine). Objekti in območja kulturne
dediščine se varujejo glede na njen pravni status (kulturni spomeniki,
varstvena območja dediščine in registrirane enote kulturne dediščine) in
so prikazani v prikazu stanja prostora, ki je priloga tega akta.
|
|
(2) Na
objektih in območjih kulturne dediščine velja, da niso sprejemljive
ureditve ali posegi, ki bi utegnili spremeniti lastnosti, vsebino in
oblike ter s tem zmanjšali vrednost prepoznanih kvalitet prostora. Pri
načrtovanju poselitve, razvoja v krajini in poseganju v prostor je v teh
območjih treba upoštevati tudi varstveni vidik. Prostorske ureditve
morajo upoštevati javno korist varstva dediščine in biti prilagojene
celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Različne dejavnosti in rabe,
ki se pojavljajo v prostoru, se podrejajo omejitvam in prednostim
varstva dediščine. Upoštevati je treba varstvena načela, ki zagotavljajo
ohranitev kulturne funkcije dediščine v prostoru. |
|
(3) Pri
projektiranju in pri pripravi podrobnejših prostorskih aktov je potrebno
na območjih in objektih kulturne dediščine upoštevati režime in
usmeritve, ki veljajo za te objekte in območja. Posegi in ravnanja, ki
bi utegnili spreminjati ali degradirati lastnosti, zaradi katerih je
območje pridobilo status območja, varovanega po predpisih s področja
varstva kulturne dediščine, niso dopustni. |
|
15. člen |
|
(splošni
pogoji varstva kulturne dediščine) |
|
(1)
Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po
predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju: KD). To
so kulturni spomeniki in spomeniška območja, vplivna območja kulturnih
spomenikov, varstvena območja dediščine in registrirane enote KD z
vplivnim območjem, ki so bile vpisane v register nepremične KD do dne
uveljavitve tega odloka. KD je razvidna iz prikaza stanja prostora in
drugih uradnih evidenc. |
|
(2) Na
območjih KD veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor skupni
pogoji glede celostnega ohranjanja KD določeni v 69.–72. členu zakona,
ki ureja varstvo kulturne dediščine. |
|
(3) V
primeru neskladja ostalih določb tega odloka s skupnimi pogoji glede
celostnega ohranjanja KD veljajo pogoji celostnega ohranjanja KD.
|
|
(4) Na
objektih in območjih KD so dovoljeni posegi v prostor in prostorske
ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene
vrednosti in dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
|
|
(5)
Objekte in območja KD je potrebno varovati pred poškodovanjem ali
uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja KD ne smejo potekati
obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov,
namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska
infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov
ipd. |
|
(6) Za
posege, vključno z vzdrževalnimi deli, v kulturni spomenik, spomeniško
območje, vplivno območje kulturnega spomenika in spomeniškega območja,
varstvena območja dediščine ali registrirane enote dediščine z vplivnim
območjem, ki je bila registrirana do dne uveljavitve tega odloka, je
potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno
soglasje za posege, skladno s predpisi s področja varstva kulturne
dediščine. Za poseg v objekt ali območje varovano po predpisih o varstvu
KD se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo
videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki
dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo kot
določajo predpisi s področja varstva KD. |
|
(7) Za
izvedbo predhodnih arheoloških raziskav v območju kulturnega spomenika,
spomeniškega območja, registriranega arheološkega najdišča, stavbne
dediščine ali naselbinske dediščine, je treba pridobiti soglasje za
raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, skladno s predpisi s
področja varstva KD. Pred pridobitvijo soglasja za raziskavo in
odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za
varstvo kulturne dediščine Slovenije potrebno pridobiti podrobnejše
podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas
predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
|
|
(8) Za
odstranitev objekta varovanega po predpisih s področja varstva KD je
treba pridobiti soglasje za raziskave in odstranitev dediščine po
predpisih s področja varstva KD. |
|
(9) Za
kulturne spomenike, spomeniška območja in njihova vplivna območja
veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje konkreten
razglasitveni akt. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi
režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, spomeniško območje in njihovo
vplivno območje, veljajo prostorski izvedbeni pogoji določeni z
varstvenim režimom v razglasitvenem aktu. |
|
(10) Za
varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji kot jih
opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij
dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni
pogoji določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih
območij dediščine. |
|
(11) Za
registrirane enote kulturne dediščine, ki ni razglašena za kulturni
spomenik in ni varstveno območje, velja, da posegi v prostor ali načini
izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci vrednot registrirane
kulturne dediščine, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega
odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno
dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji določeni v tem členu. Za
posamezne enote registrirane KD veljajo poleg določb prejšnjega odstavka
tega člena tudi dodatni prostorski izvedbeni pogoji kot jih določajo
varstveni režimi za posamezne podvrste dediščine in so določeni v
69.–72. členu zakona, ki ureja varstvo kulturne dediščine. |
|
(12) Pri
načrtovanju objektov in zunanjih ureditev v neposredni bližini enot KD
se mora upoštevati krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo
ter estetski vidik, prostorske prvine in razmerja ter preprečevati
posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebina, oblike
in vrednosti kulturne dediščine. |
|
16. člen |
|
(arheološka dediščina) |
|
(1) Na
območjih registriranih arheoloških najdišč ni dovoljeno posegati na
način, ki bi lahko poškodoval arheološke ostaline ali spremenil njihov
vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem: |
|
–
odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati
kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, |
|
–
poglabljati dna vodotokov ter jezer, |
|
– ribariti
z globinsko vlečno mrežo in se sidrati, |
|
–
gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine, |
|
–
postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno
in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen
kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega
najdišča. |
|
(2) V
posamezna registrirana arheološka najdišča so izjemoma dovoljeni posegi
kot jih omogočajo ostale določbe prostorskega akta ob izpolnitvi
naslednjih pogojev: |
|
– če ni
možno najti drugih rešitev in |
|
– če se na
podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže,
da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. |
|
(3) Pri
posegih večjih razsežnostih (območja izvedbenih prostorskih načrtov
oziroma območja, ki predstavljajo območja poselitve), ki so v celoti,
delno ali v neposredni bližini registriranega arheološkega najdišča, se
zagotovi arheološki pregled na celotnem območju predvidenega posega in
ne le na območju do sedaj prepoznane arheološke dediščine. |
|
(4) Na
vedutno izpostavljene enote arheološke kulturne dediščine se ohranjajo
pogledi iz okolice. |
|
(5) Na
območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena
arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se pred gradnjo priporoča
izvedba predhodnih arheoloških raziskav. |
|
(6) Ne
glede na določila tega odloka je potrebno v primeru odkritja nove
kulturne dediščine o tem obvestiti strokovne službe. Ob vseh posegih v
zemeljske plasti velja tudi splošni arheološki varstveni režim, ki
najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob
odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano
na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za
varstvo kulturne dediščine Slovenije. |
|
(7) Zaradi
varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za
varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer
se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad
posegi. |
|
17. člen |
|
(stavbna
dediščina) |
|
(1) Za
registrirano stavbno dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih
ohranjajo varovane vrednote, kot so: |
|
– tlorisna
in višinska zasnova (gabariti), |
|
– gradivo
(gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, |
|
–
oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, stavbno – pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
|
|
–
funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega
prostora, |
|
–
komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, |
|
–
pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih –
cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), |
|
–
celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici
značilnostim stavbne dediščine), |
|
–
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
|
(2) Varuje
se primarna masa (materiali), primarni tlorisni in višinski gabariti in
konstrukcijska zasnova. |
|
(3) Varuje
se primarna podoba zunanjosti stavb, in sicer arhitekturna členitev,
naklon in oblika strešin, kritina, stavbno pohištvo, arhitekturne
poslikave in freske, reliefi, originalni materiali, barve, detajli itd.
|
|
(4)
Stekleno-betonski in stiroporni nadomestki arhitekturnega okrasja ne
morejo biti del stavbne dediščine. Na fasadah ni dovoljeno pritrjevanje
infrastrukturnih in komunalnih napeljav ter naprav. Kolikor ni možno
drugače, jih je potrebno locirati na sekundarne fasade ter oblikovno
vklopiti v objekt. |
|
(5) Varuje
se prvotni (osnovni) tlorisni koncept notranjosti, predvsem primarna
dispozicija komunikacij in funkcionalna zasnova. |
|
(6) Varuje
se objektu pripadajoča dvoriščno-vrtna parcela z niveleto in funkcijo
površin ter lega, namembnost in oblikovanje pripadajočih sekundarnih
objektov. |
|
(7) Nivo
poti in cest ob objektih dediščine, ki je primarno nižji od praga vhoda,
se mora ohranjati oziroma ponovno vzpostaviti. |
|
(8) V
okolici objekta niso dovoljeni posegi, ki bi zmanjševali prostorsko
kvaliteto ali funkcionalno integriteto varovane stavbne dediščine.
|
|
(9) V
stavbno dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi in
obnovitvenimi deli (delna ali celovita prenova). |
|
18. člen |
|
(naselbinska dediščina) |
|
Za
registrirano naselbinsko dediščino velja varstveni režim, da se pri
posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so: |
|
–
naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev
odprtih prostorov naselja), |
|
– odnosi
med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom
(lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim
prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote), |
|
–
prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki
itd.), |
|
–
prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne
značilnosti, poti itd.), |
|
– naravne
in druge meje rasti ter robovi naselja, |
|
– podoba
naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
|
|
– odnosi
med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
|
|
– stavbno
tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
|
|
–
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
|
19. člen |
|
(kulturna
krajina) |
|
Za
registrirano kulturno krajino velja varstveni režim, da se pri posegih
ohranjajo varovane vrednote kot so: |
|
–
krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene
ali oblikovane sestavine), |
|
– značilna
obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve
(živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa), |
|
–
tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni
krajini), |
|
–
tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci,
znamenja, zidanice itd.), |
|
– odnos
med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma
naselbinsko dediščino. |
|
20. člen |
|
(memorialna dediščina) |
|
(1) Varuje
se avtentična lokacija, materialna substanca in fizična pojavnost enote
dediščine. |
|
(2) Varuje
se vsebinski in prostorski kontekst območja dediščine z okolico (vedute
na enoto dediščine). |
|
(3) Na
območju enot memorialne dediščine ni dovoljena gradnja ali postavljanje
enostavnih objektov in infrastrukturnih elementov (elektro in telefonske
omarice, hidranti ipd.), razen objektov, ki so namenjeni potrebam in
prezentaciji dediščine. |
|
(4)
Komunalni in drugi infrastrukturni vodi naj se izogibajo območij
memorialne dediščine. |
|
(5) V
memorialno dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi in
obnovitvenimi deli. |
|
21. člen |
|
(območje
druge dediščine) |
|
Za območja
druge dediščine velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo
varovane vrednote kot so: |
|
–
materialna substanca, ki je še ohranjena, |
|
– lokacija
in prostorska pojavnost, |
|
–
vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico. |
|
22. člen |
|
(vplivna
območja) |
|
Vplivna
območja so območja varstva, v katerih je ob posegih potrebno upoštevati
sledeče usmeritve: |
|
–
ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in
morfologijo, |
|
–
ohranjati kvalitetne poglede na prostorske dominante, |
|
–
ohranjati večja in pomembnejša drevesa ob znamenjih in sredi kmetijskih
površin, |
|
– ob
kulturni dediščini upoštevati tudi druge kakovostne starejše grajene ali
kako drugače ustvarjene prostorske prvine, |
|
–
usmerjati izvajanje dejavnosti tako, da ustvarjajo ali ohranjajo
kvalitetna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko
ter časovno kontinuiteto, |
|
–
pospeševati izvajanje dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot
kulturne krajine ter omejevati ali preprečevati tiste, ki jih načenjajo,
|
|
–
usmerjati dejavnost v vplivnem območju tako, da ne povzročijo
degradacije ali uničenja površinskih vodotokov, |
|
–
preprečiti spremembe vodnega režima na pretežno naravno ohranjenih
vodotokih, |
|
– pred
pridobitvijo kulturnovarstvenih pogojev, ni dopustno spreminjati
nivelete (kote in oblike) terena. |
|
1.6.
Poplave |
|
23. člen |
|
(varstvo
pred poplavami) |
|
(1) Na
poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor,
ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna
zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja. |
|
(2) Na
območjih, ogroženih zaradi poplav, za katera niso izdelane karte
poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti, niso na
nezazidanih stavbnih zemljiščih do njihove izdelave dopustni nobeni
objekti. |
|
(3) Na
območjih, ogroženih zaradi poplav, za katera niso izdelane karte
poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti, je na
zazidanih stavbnih zemljiščih do njihove izdelave dopustno le
vzdrževanje objektov. |
|
(4)
Gradnja na poplavnih in ogroženih območjih je dopustna izjemoma, pod
pogoji in s soglasjem pristojne službe za vodno gospodarstvo. Za vsako
gradnjo oziroma poseg je potrebno predhodno izdelati hidrološko
hidravlično presojo vodnega režima, v kateri morajo biti definirani
razredi poplavne nevarnosti in celoviti omilitveni ukrepi. |
|
(5)
Upoštevati je treba zakonska določila v zvezi z odvajanjem in čiščenjem
komunalne in odpadne padavinske vode; pri odvajanju padavinskih,
padavinskih odpadnih in zalednih voda je treba upoštevati pretočno
sposobnost obstoječih odvodnikov, tudi vpliv dodatnih količin na
poplavno varnost dolvodno. |
|
(6)
Ohranjati je potrebno obstoječe retencijske površine. |
|
(7)
Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin je potrebno urediti na tak
način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z
urbanih površin – predvideti je potrebno ponikanje ali zadrževanje
padavinskih voda pred iztokom v kanalizacijo oziroma površinske
odvodnike. |
|
1.7.
Plazovi in erozija |
|
24. člen |
|
(varstvo
pred plazovi in erozijo) |
|
(1) Večji
del območja občine je stalno ali občasno pod vplivom površinske,
globinske in bočne vodne erozije. Območja strogega protierozijskega
varovanja se nahajajo predvsem ob vodotokih Soče in Nadiža s pritoki.
Območje zahtevnejših protierozijskih ukrepov so strme brežine rek. Za
ostala območja občine so opredeljeni običajni protierozijski ukrepi.
|
|
(2) Na
erozijskih in plazovitih območjih je prepovedano: |
|
–
poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje
hudournikov, |
|
–
ogoljevanje površin, |
|
– krčenje
tistih gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki preprečujejo plazenje
zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače
varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
|
|
–
zasipavanje izvirov, nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda
po erozivnih ali plazovitih zemljiščih, |
|
–
omejevanje pretoka hudourniških voda, |
|
–
pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
|
|
–
odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov, |
|
–
zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom, |
|
–
odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne
sposobnosti hudourniške struge in vlačenje lesa. |
|
(3) Na
plazovitih območjih je prepovedano: |
|
–
zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko
pospešili zamakanje zemljišč, |
|
–
poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig
podzemne vode, |
|
–
izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali
razbremenjujejo podnožje zemljišča, |
|
– krčenje
in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje
plazenje zemljišč. |
|
(4) Na
plazovitem območju lastnik zemljišča ali drug posestnik ne sme posegati
v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi
se drugače ogrozila stabilnost zemljišča. |
|
(5) Za
vsako gradnjo, oziroma poseg, ki ima značaj graditve ali rekonstrukcije
objektov in naprav na območjih površinske, globinske in bočne erozije
ter pogojno stabilnih zemljiščih, je potrebno predhodno pridobiti mnenje
službe s področja geotehnike. |
|
1.8. Požar |
|
25. člen |
|
(varstvo
pred požarom) |
|
(1) Pri
gradnjah objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati
prostorske, gradbene in tehnične predpise varstva pred požarom ter za
primer požara zagotoviti: |
|
– odmike
med objekti, |
|
–
prometne/manipulacijske površine za intervencijska vozila, |
|
– vire za
zadostno oskrbo z vodo za gašenje. |
|
(2) Na
območjih brez hidratnega omrežja je treba zagotoviti bazene ali druge
ureditve, ki zagotavljajo potrebno požarno varnost. |
|
(3)
Gradnje in ureditve v prostoru ne smejo omejiti ali preprečiti dovoza do
vodotokov, hidrantov in požarnih bazenov. |
|
(4) Za
varstvo pred požari je v skladu s področnimi predpisi potrebno
zagotoviti urgentne poti in površine. |
|
(5)
Objekti morajo biti praviloma toliko ločeni med seboj, da je onemogočen
prenos požara z objekta na objekt. Razpored objektov in dovoznih poti
mora biti takšen, da omogoča nemoteno posredovanje intervencijskih vozil
in možnost evakuacije. |
|
(6)
Projektna dokumentacija za gradnjo mora vsebovati določila, ki
podrobneje določajo vsebino protipožarne zaščite. |
|
1.9.
Potres |
|
26. člen |
|
(potresna
ogroženost) |
|
Pri
projektiranju objektov mora biti za zagotavljanje potresne varnosti
upoštevana VII. stopnja potresne ogroženosti po MSC lestvici. |
|
27. člen |
|
(gradnja
zaklonišč) |
|
(1) V vseh
objektih je treba stropno konstrukcijo nad kletjo graditi tako, da
zadrži rušenje objektov nanjo. |
|
(2)
Zaklonišča osnovne zaščite je treba praviloma graditi kot dvonamenske
objekte na podlagi predpisov o graditvi in vzdrževanju zaklonišč.
|
|
(3)
Zaklonišča iz drugega odstavka tega člena je treba graditi v objektih,
namenjenih za: |
|
– javno
zdravstveno službo z več kot 50 posteljami, |
|
–
vzgojnovarstvene ustanove za več kot 50 otrok, |
|
– redno
izobraževanje za več kot 100 udeležencev izobraževalnega programa,
|
|
– javne
elektronske komunikacijske in poštne centre, |
|
–
nacionalno televizijo in radio, |
|
– javni
potniški železniški, avtobusni, pomorski in zračni promet, |
|
– pomembno
energetsko in industrijsko dejavnost, |
|
– muzeje,
galerije, arhive in knjižnice nacionalnega pomena (kot depoji),
|
|
– delo
državnih organov ter |
|
– vojaško
dejavnost. |
|
(4) Na
obstoječih zakloniščih, ki se nahajajo izven površin, namenjenih gradnji
zaklonišč, so dopustna dela, potrebna za vzdrževanje in uporabo
zaklonišča. |
|
(5) Za vse
posege v obstoječa zaklonišča in gradnjo novih zaklonišč je treba
pridobiti soglasje organa, pristojnega za zaščito in reševanje. |
|
1.10. Hrup |
|
28. člen |
|
(varstvo
pred hrupom) |
|
(1)
Stopnje varstva pred hrupom, ki so določene za posamezne površine glede
na občutljivost za škodljive učinke hrupa, so: |
|
a) I.
stopnja varstva pred hrupom |
|
Velja na
zavarovanem območju v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave
(mirno območje na prostem), razen: |
|
– območij
naselij na zavarovanem območju, |
|
– območij
cest v širini 1000 m od sredine pomembne ceste, |
|
– na
območju gozdov na površinah za izvajanje gozdarskih dejavnosti,
|
|
– na
območju za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
|
|
b) II.
stopnja varstva pred hrupom |
|
Velja za
naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora: |
|
– območja
centralnih dejavnosti: površine za zdravstvo v neposredni okolici
bolnišnic (CU), |
|
– območja
čistih stanovanjskih površin ter stanovanjskih površin za posebne namene
(S, SB), |
|
– območja,
namenjena površini za turizem (BT). |
|
c) III.
stopnja varstva pred hrupom |
|
Velja za
naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora: |
|
– območja
stanovanjskih površin in stanovanjskih površin s kmetijskimi
gospodarstvi (A, S), |
|
– območja
centralnih dejavnosti: površine za vzgojo in izobraževanje, šport,
zdravstvo, kulturo, javno upravo in opravljanje verskih obredov (CU),
|
|
– območja
zelenih površin: površine za rekreacijo in šport, parki in pokopališča
(ZS, ZP, ZD, ZK), |
|
– območja
vodnih zemljišč: vse površine razen površin vodne infrastrukture in
površin na zavarovanem območju (VC). |
|
d) IV.
stopnja varstva pred hrupom |
|
Velja na
naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe: |
|
– posebna
območja namenjena za nakupovalna središča, sejmišča in zabaviščne
objekte (npr. avtodrom, vrtiljak ali športno strelišče), in površine
drugih podobnih območij (BC), |
|
– območja
proizvodnih dejavnosti: površine za industrijo, površine z objekti za
kmetijsko proizvodnjo in gospodarske cone (IK, IG, IP), |
|
– območja
prometne infrastrukture (P), |
|
– območja
komunikacijske infrastrukture (T), |
|
– območja
energetske infrastrukture (E), |
|
– območja
okoljske infrastrukture (O), |
|
– območja
vodnih zemljišč: površine vodne infrastrukture (VI), |
|
– območja
mineralnih surovin: vse površine, namenjene izkoriščanju mineralnih
surovin (LN), |
|
– območja
kmetijskih zemljišč: vse površine, razen površin na zavarovanem območju
(K1, K2), |
|
– območja
gozdov: vse površine za izvajanje dejavnosti z gozdarskega področja in
vse površine gozda kot zemljišča, razen površin na zavarovanem območju
(G), |
|
– območja
za potrebe obrambe: vse površine, če hrup ne nastaja zaradi izvajanja
nalog pri obrambi države (f), |
|
– območja
za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami: vse površine, če
hrup ne nastaja zaradi izvajanja nalog pri opravljanju nalog varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami (N). |
|
(2) Na
meji med I. in IV. stopnjo varstva pred hrupom ter na meji med II. in
IV. stopnjo varstva pred hrupom mora biti območje, ki obkroža IV.
stopnjo varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na
katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. stopnjo varstva pred
hrupom. Širina območja III. stopnje varstva pred hrupom, ki obkroža IV.
stopnjo varstva pred hrupom, je lahko manjša od 1000 m, če zaradi
naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi
drugih razlogov na I. oziroma na II. stopnji varstva pred hrupom niso
presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene za to stopnjo.
|
|
(3) V IV.
stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske objekte
v teh območjih varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva
pred hrupom. |
|
(4)
Obstoječa območja povečanega hrupa, ki presega mejne vrednosti, določene
po posameznih stopnjah varstva pred hrupom, je potrebno sanirati.
|
|
(5) Pri
novogradnjah objektov in drugih posegih v obstoječe objekte v varovalnih
pasovih javnih cest ali v območjih z obremenilnim hrupom je treba
gradnje objektov načrtovati s pasivno zaščito pred hrupom (zaščita oken,
fasade). |
|
(6) V
območjih novih stanovanj, ki se gradijo v bližini obremenilnih virov
hrupa, je treba smiselno umeščati objekte v prostor, da so ti vplivi čim
manjši. Če to ni mogoče se izvede aktivno protihrupno zaščito z
zemeljskimi nasipi, poraščenimi z vegetacijo, ali v obliki ozelenjene
ali drugače estetsko oblikovane protihrupne ograje, v nasprotnem pa je
potrebno zagotoviti pasivno protihrupno zaščito objektov v kombinaciji z
režimom prezračevanja. |
|
(7) V
poslovno-stanovanjskih objektih je treba stanovanjske enote razporediti
v objektu tako, da bo njihova morebitna obremenjenost s hrupom čim
manjša. |
|
(8) Za
javne prireditve, javne shode ali druge dogodke z uporabo zvočnih ali
drugih naprav, ki povzročajo hrup, je možno pridobiti dovoljenje za
začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom, vendar hrup ne sme
presegati kritične obremenitve, kot jo določa uredba, ki za te vire
hrupa velja. |
|
(9) Če je
vir hrupa cesta ali druga prometna infrastruktura, mora upravljavec teh
virov hrupa zagotoviti izvedbo ukrepov za zmanjšanje emisije hrupa v
okolje in prilagoditev pretoka vozil oziroma vlakov na stopnjo, ki ne
povzroča čezmerne obremenitve okolja s hrupom. |
|
(10) Mejne
in kritične vrednosti kazalcev hrupa so določene z Uredbo o mejnih
vrednosti kazalcev hrupa v okolju. |
|
(11)
Določila tega člena ne veljajo za hrup, ki nastane ob aktivnosti
zaščite, reševanja in pomoči. |
|
1.11.
Osončenje |
|
29. člen |
|
(splošno) |
|
Pri
novogradnjah, dopolnilnih in nadomestnih gradnjah stanovanjskih objektov
je v stanovanjskih prostorih (bivalna kuhinja, dnevna soba, otroška
soba) potrebno zagotoviti minimalno zahtevano osončenje, ki znaša:
|
|
– dne 21.
12. – 1 ura, |
|
– dne 21.
3. in 21. 9. – 3 ure. |
|
1.12.
Elektromagnetno sevanje |
|
30. člen |
|
(varstvo
pred elektromagnetnim sevanjem) |
|
(1) Viri
elektromagnetnega sevanja so visokonapetostni transformator, razdelilna
transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos električne
energije, oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali
televizijski oddajnik in radar ali druga naprava ali objekt, katerega
uporaba ali obratovanje obremenjuje okolje. |
|
(2)
Novogradnja objekta, rekonstrukcija obstoječega objekta ali naprave, ki
je vir elektromagnetnega sevanja, ne sme povzročiti čezmerne obremenitve
okolja, ki jih določa Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in
življenjskem okolju. |
|
(3) Za
gradnjo novih objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je
potrebno izvesti meritve. Za tiste, ki zapadejo pod področne predpise o
vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na
okolje, je potrebno pripraviti presojo. |
|
31. člen |
|
(stopnje
varstva) |
|
(1)
Stopnje varstva pred sevanjem so določene z Uredbo o elektromagnetnem
sevanju v naravnem in življenjskem okolju. |
|
(2)
Stopnji varstva pred sevanjem, določeni glede na občutljivost
posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja (v nadaljnjem
besedilu: območje) za učinke elektromagnetnega polja, ki jih povzročajo
viri sevanja, sta I. in II. stopnja: |
|
– I.
stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano
varstvo pred sevanjem. I. območje je območje bolnišnic, zdravilišč,
okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji,
čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojnovarstvenega in
izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva,
območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih
površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno
bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče,
kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske
dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti,
ki so hkrati namenjeni bivanju. |
|
– II.
stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten
poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti
območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi
podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni
dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena
kot I. območje. II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na
površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali
železniškemu prometu. |
|
32. člen |
|
(minimalni
odmiki) |
|
Minimalni
potrebni odmiki s stališča varovanja zdravja ljudi pred vplivi EMS, v
katere ni dovoljeno umeščati objektov v varovani prostor segajo na obe
strani od sredine osi daljnovoda na višini 1 m od tal in znašajo za 400
kV 42–46m, 220 kV 18–24 m in 110 kV 11–24 m. |
|
1.13.
Svetlobno onesnaženje |
|
33. člen |
|
(svetlobno
onesnaževanje okolja) |
|
Pri
umeščanju objektov in naprav v prostor je potrebno pri načrtovanju
upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja
glede ciljne vrednosti za razsvetljavo cest in javnih površin ter
zagotavljanja mejnih vrednosti za osvetljenost, ki jo povzroča
razsvetljava na oknih varovanih prostorov. |
|
1.14.
Spremljanje vplivov |
|
34. člen |
|
(spremljanje vplivov plana na varovanje zdravja ljudi) |
|
Občina
Kobarid bo spremljala stanje okolja in vpliv OPN Kobarid na zdravje
ljudi v sklopu rednega letnega monitoringa v okviru svojih pristojnosti
s kazalniki določenimi v okoljskem poročilu na področjih kakovosti voda,
zraka, tal in vpliva hrupa, virov EMS ter svetlobnega onesnaževanja na
varovanje zdravja ljudi. Kazalniki po posameznih področjih varstva so:
|
|
a) Tla:
|
|
–
ohranjanje najboljših kmetijskih površin in preprečevanje zaraščanja
kmetijskih površin, |
|
–
prisotnost varovalnih gozdov glede na vse gozdne površine, |
|
–
prisotnost površin in območij obvodne vegetacije, poplavnih območij
vodotokov ter prisotnost erozijskih območij zaradi delovanja površinskih
vodotokov, |
|
– število
in stanje erozijskih žarišč, nastalih zaradi posegov v tla, |
|
– stanje
onesnaženosti tal zaradi industrijske, kmetijske ali druge dejavnosti.
|
|
b)
Površinske vode: |
|
–
vrednosti parametrov kakovosti površinskih voda za določitev njihovega
kemijskega in ekološkega stanja, |
|
–
pokritost občine s kanalizacijskim omrežjem in število PE priključenih
na čistilne naprave, |
|
–
poselitvena območja, ki se nahajajo znotraj poplavnih površin vodotokov.
|
|
c)
Podzemne vode: |
|
–
vzpostavljeno vodovodno omrežje za oskrbo s pitno vodo, |
|
– kakovost
podzemne in pitne vode glede na kemijske in bakteriološke parametre v
pitni vodi. |
|
d) Zrak in
podnebne spremembe: |
|
– emisije
SO2, PM10, CO, |
|
– emisije
NOx, NO2 in ozona, |
|
– število
večjih industrijskih obratov na območju občine. |
|
e) Hrup:
|
|
– PLDP po
posameznih cestnih odsekih, |
|
– število
industrijskih con ter konfliktnih območij glede na namensko rabo.
|
|
f)
Odpadki: |
|
– delež
vključenosti v organiziran odvoz odpadkov, |
|
– število
neurejenih odlagališč, |
|
– količina
ločeno zbranih odpadkov v primerjavi z celotno količino odpadkov.
|
|
g)
Elektromagnetno sevanje: |
|
– število
objektov z varovanimi prostori ali območji za bivanje v območju
varovanih koridorjev. |
|
h)
Svetlobno onesnaževanje: |
|
– letna
poraba elektrike vseh svetilk javne razsvetljave na prebivalca. |
|
II.
STRATEŠKI DEL |
|
35. člen |
|
(izhodišča
in cilji prostorskega razvoja) |
|
(1)
Strateška usmeritev občine je v nadaljnjem razvoju turizma kot
dejavnosti, ki je opredeljena v Strategiji prostorskega razvoja (SPRS),
iz katere izhaja, da je Kobarid prometno in turistično območje.
|
|
(2) Cilji
prostorskega razvoja občine: |
|
–
zagotoviti prostorski razvoj za ohranjanje in povečanje števila
prebivalcev (zagotavljanje stavbnih zemljišč), |
|
– zadržati
mlad in izobražen kader, privabljati strokovnjake iz regije in RS,
|
|
–
zagotoviti dovolj delovnih mest, |
|
–
zagotoviti prostor za razvoj dejavnosti na področju kmetijstva,
proizvodnje, storitev in turizma, |
|
–
ohranitev in povečevanje kmetijskih površin za samooskrbo s hrano,
|
|
– dvigniti
nivo infrastrukturne opremljenosti (prometne – lažje, varnejše in
hitrejše dostopnosti, okoljske, energetske, telekomunikacijske v skladu
s tehnološkim in družbenim razvojem), |
|
–
ohranjati nivo naravne prvobitnosti, naravnih vrednot in kulturne
dediščine, ohranjanje biotske raznovrstnosti na sedanjem nivoju oziroma
izboljševati stanje in zmanjševati negativne pojave, |
|
–
uskladitev dejanskega stanja v prostoru s potrebami, željami in
možnostmi (racionalna raba prostora), |
|
–
zagotavljanje varstva ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter
okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
|
(3)
Pomembno je, da bo razvoj uravnotežen predvsem za lokalno prebivalstvo,
kot območje kvalitetnega, varnega, zdravega in prijetnega bivalnega
okolja. |
|
36. člen |
|
(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti –
usmeritve) |
|
(1)
Kmetijstvo (karta št. 4) kot primarna dejavnost predvsem z vidika
ohranjanja – kulturne krajine, kot panoga pa živinoreja, mlekarstvo,
reja drobnice, tako tržna kot ljubiteljska, pridelava sira, izdelki
domače obrti (volneni izdelki, koža ipd.). Spodbujati je potrebno rejo
živali na planinah in oživljanje planin, ter velikost čred glede na
možne površine. Tak način paše na visokogorskih pašnikih je tržno
zanimiv predvsem z vidika turistične ponudbe in edina rešitev proti
zaraščanju ter ohranjanju kulturne krajine. |
|
(2)
Turizem (karta št. 4) – razvijati predvsem na kvaliteti ponudbe
(odličnost), tako nastanitve, izkoriščenosti kapacitet, ohranjanju
naravne prvobitnosti in doživetju, nastanitvene kapacitete širiti v
območjih naselij, povečati predvsem izven penzionsko ponudbo vezano na
krajevne značilnosti (kulinarika, naravna, kulturna in zgodovinska
dediščina), zapolniti mrtvo sezono med poletjem in zimo, ter neugodnimi
vremenskimi razmerami (pokriti športni objekti in naprave – adrenalinski
park, plezalne stene, fitness, wellnes itd.). Koncept razvoja turizma
temelji na: |
|
– gradnji
počitniških objektov (weekendi, sobe, apartmaji), ki se jih usmerja v
poselitvena območja kot zapolnjevanje naselij, adaptacije in
rekonstrukcije opuščenih objektov, |
|
– območji
povodij reke Soče in Nadiže se predvsem varuje in izboljšuje zatečeno
stanje, |
|
– kot novi
rekreacijski območji se opredelita Livška planota z Matajurjem in
Kobariški Stol (EKO-turizem), kjer se turizem lahko razvija v omenjenem
obsegu in na skrbno določenih lokacijah, Drežniško in Vrsnsko kot
izhodišče za Krnsko pogorje in območje TNP, Trnovo pa kot center za
vodne in obvodne športe ter rekreacijo, |
|
–
Breginjski kot se opredeli kot nastanitvena turistična destinacija
(bližina Nadiže, Stola, Matajurja in Kobarida), |
|
–
Stanovišče kot novo naselje za turizem višjega ranga, |
|
– predvsem
se izboljšanje ponudba v kvalitetnem ne kvantitativnem smislu.
|
|
Dodatna
ponudba v izven sezonskem obdobju naj bo vezana na zgodovinski,
kongresni in poslovni turizem ter lovski turizem ipd. |
|
(3)
Proizvodne dejavnosti – ohranjati in razvijati dejavnosti z visoko
dodano vrednostjo in okoljsko sprejemljivimi programi. Proizvodne
dejavnosti se koncentrira predvsem v obstoječo industrijsko cono
Kobarid, kjer se lahko nadomešča te dejavnosti tudi z drugimi, kolikor
nimajo negativnih vplivov na ostale dejavnosti in okolje. Industrijska
cona Kobarid se spremeni v poslovno cono, z novo zgrajeno infrastrukturo
se zapolni in zarobi. Manjši poslovni objekti se lahko nameščajo tudi v
sklopu ostalih naselij z namenom ohranjanja poselitve z odpiranjem novih
delovnih mest na podeželju, kolikor ne presegajo normativnih vrednosti
negativnih vplivov na okolje, predvsem hrupa. To so manjši zasebni
obrati za servisne in storitvene dejavnosti ali osnovne in dopolnilnih
dejavnosti na kmetijah (predelava lesa, biomase, energije ipd.).
|
|
Skupaj z
uspešnimi podjetji je potrebno predvsem delati na izboljšavi dostopnosti
in odprtosti doline v sodelovanju z ostalimi občinami v regiji ob
Keltiki in Primorki. |
|
(4)
Poselitev (karta št. 3) – kot ima večina slovenskih občin RS razvito
občinsko središče, tako predstavlja naselje Kobarid zaposlitveno,
upravno, storitveno, trgovsko, izobraževalno, kulturno, zdravstveno in
stanovanjsko središče občine. Tu se nahaja večina zaposlitvenih mest
tako v sekundarnih, terciarnih in kvartarnih dejavnostih. Pomembnejša
lokalna središča so še Breginj, Drežnica in Livek. Vsa ta naselja so
tudi v takšni oddaljenosti od Kobarida, da so središča lokalnega pomena
z lastnim zaledjem. Danes ta naselja zaradi mobilnosti (osebni prevoz),
racionalizacije poslovanja, globalizacije in premajhnega števila ljudi
(ekonomike prostora) v gravitacijskem zaledju izgubljajo pomen lokalnih
središč (ogroženost podružničnih šol in vrtcev, zapiranje lokalnih
trgovin, vaških gostiln kot atributov središča ipd.). Ostala naselja kot
so Svino, Sužid, Kred, Staro Selo, Mlinsko, Idrsko, Trnovo, Ladra in
Smast so neposredno vezana kot bivalna naselja na Kobarid. Manjši del
prebivalstva živi na območju razpršeno po planotah na drežniškem in
livškem. Prav to dejstvo in bližina ter odprtost centrov predstavlja
lokalnemu prebivalstvu kvaliteto bivanja (povezava naselij in
kvalitetnega bivalnega okolja na podeželju). |
|
37. člen |
|
(druga za
občino pomembna območja) |
|
Občina
sodi po prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora kot ena
bolj prepoznavnih občin v RS. Občina je v velikem delu 73 % v območju
EPO Julijske Alpe, 16 % ozemlja pokriva območje državnega parka TNP, po
ohranjenosti krajine in arhitekturne dediščine sodi med bolje ohranjene.
V naravni prvobitnosti, njenih ohranjenih in čistih vodotokih (Soča
smaragdna reka in Nadiža), kulturni in predvsem zgodovinski dediščini
Kobariško gradi svojo prihodnost. Glede odlagališč odpadkov ima občina
urejeno javno službo s podjetjem Komunala Tolmin d.o.o. in nima lastnega
odlagališča odpadkov ter sodeluje pri projektu skupnega regijskega
odlagališča z ostalimi občinami Severno primorske regije. |
|
38. člen |
|
(usmeritve
za razvoj naselij) |
|
(1)
Urejanje naselij bo osredotočeno na formiranje urbane aglomeracije okoli
občinskega središča Kobarid in okoliških naselij kot novih stanovanjskih
območij z manjšimi širitvami in predvsem na notranjem razvoju naselij z
intenziviranjem gostote, prenovo naselij tako vsebinsko, oblikovno in
infrastrukturno. |
|
(2) Pri
notranjem razvoju naselij in pri širitvah se pri načrtovanju ohranjajo
krajinske značilnosti naselja, njegova zasnova, relief in hidrografija,
prostorska členitev, dominante, silhuete in vedute ter ohranja biotska
raznovrstnost. Posegi, ki se bodo izvajali v naseljih so prenova
posameznih objektov in odprtih prostorov, dopolnilna in ponovna gradnja
ter novogradnja v smislu zapolnjevanja in zarobljanja naselja. Novi
objekti se morajo prilagoditi tako gabaritno kot oblikovno obstoječi
strukturi naselja. V vaških jedrih morajo biti strogo podrejeni lokalni
tipologiji objektov, na obrobju naselij pa so lahko tudi oblikovno
modernejša glede na tehnološke in materialne možnosti. Razmestitev,
orientiranost in oblikovanje objektov naj sledijo varstvu pred
podnebnimi razmerami in čim boljši energetski učinkovitosti zgradb z
uporabo obnovljivih virov. Za potrebe kmetijstva se nove objekte umešča
na robu naselja – vasi ali pa seli cele kmetije iz urbanih naselij na
nove površine odmaknjene od stanovanjske gradnje. |
|
39. člen |
|
(usmeritve
za določitve PIP na območiju, za katera se bodo izdelali OPPN) |
|
(1) Na
območjih, ki so z OPN določeni, da se urejajo z občinskim podrobnim
prostorskim načrtom OPPN za obdobje 5 let, je dovoljeno samo vzdrževanje
obstoječe infrastrukture in objektov, ni pa dovoljena novogradnja ali
povečevanje vrednosti nepremičnin (karta št. 5.11). Kolikor je na
območju OPPN že obstoječa gradnja, ki ni predvidena za odstranitev, so
na območju velikosti stavbne parcele, ki je določena z upravnim
dovoljenjem dopustne vse vrste posegov. |
|
(2)
Praviloma se ureja območja z OPPN za znane lastnike, investicijo in
lokacijo, ki s svojim obsegom ali dejavnostjo posegajo v javni interes.
OPPN velja največ štiri leta, če niso izpolnjeni vsi pogoji (npr.
lastništvo parcel, možnost priključevanja na gospodarsko javno
infrastrukturo) za njegovo realizacijo. Po štirih letih se lahko takšen
akt razveljavi. Za ureditveno območje, ki ga je obravnaval OPPN se v
postopku sprememb in dopolnitev OPN, določijo PIP z merili in pogoji za
načrtovanje objektov na tem območju skladno z določeno podrobnejšo
namensko rabo. |
|
40. člen |
|
(usmeritve
za razvoj gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena (karta št.
2)) |
|
(1)
Zasnova prometne infrastrukture temelji na obstoječem stanju cest, s tem
da se jih vzdržuje in nadgrajuje v skladu z novimi potrebami, spoznanji
in tehnološkim napredkom. Vsa lokalna infrastruktura se navezuje na
infrastrukturo državnega pomena, to je na regionalne ceste G2, R1, R2,
R3 in RT. Za prometno razbremenitev naselbinskega jedra Kobarid se
predvideva jugozahodna obvoznica, ki tako zaključuje promet v naselju, z
obvoznice pa se uredijo vpadnice in pešpoti do centra naselja. Za
izboljšavo dostopnosti vasi na levem bregu Soče do Kobarida se predvidi
nova povezava. Občinske kolesarske poti se naveže na regionalno
kolesarsko omrežje, z omrežjem sosednjih občin in preko na italijansko
stran, podobno kot je to že s planinskimi in ostalimi potmi.
|
|
(2) Zaradi
reliefne razgibanosti kobariške in zahtevnih terenskih pogojev je
smiselno razvijati sodobne telekomunikacijske sisteme preko antenskih
postaj s pokritostjo celotne doline (WLAN). Te postaje se združuje z
objekti mobilne telefonije na že obstoječih objektih. |
|
(3)
Racionalnejšo in lokalno primernejšo energijo za ogrevanje predstavlja
biomasa. Ne glede na omejitve je biomasa energija prihodnosti predvsem v
mikro in mini sistemih, ki ne potrebujejo velikih vlaganj v toplovodne
napeljave (v bližini javnih objektov, večjih potrošnikov energije ipd.)
in pri individualni gradnji. Drug alternativni energent je sončna
energija – fotovoltaika, katero je mogoče vgraditi na obstoječih in
novih objektih. Najhitrejši način zmanjšanja energetskih potreb je
predvsem racionalizacija uporabe energije, tako na enoto proizvoda, kot
za individualno uporabo pri stanovanjskih objektih, saj se največ
energije porabi prav za ogrevanje, kjer so mogoči tudi največji
prihranki. Le-ti se lahko dosegajo z bolj izpopolnjeno tehnologijo pri
ogrevanju objektov, predvsem pa z boljšo toplotno izolacijo objektov in
kvalitetnejšimi vgrajenimi materiali, skladno s Pravilnikom o učinkoviti
rabi energije. |
|
(4) Na
področju zbiranja in čiščenja odpadnih voda mora občina dograditi
kanalizacijske sisteme po naseljih in zgraditi ČN s čim bolj naravnimi
postopki čiščenja odpadne vode (npr. lagune, trstičevje, filterska
polja). Na področju oskrbe z vodo si mora občina prizadevati, da
zagotovi nove vire potrebnih količin zdrave pitne vode – Kobariški stol
in rekonstruirati vodovodne sisteme zaradi starosti in poškodb v
potresu. Na področju zbiranja in predelave odpadkov mora občina
zagotoviti zbirni in sortirni center za odpadke, v čim večji meri
reciklirati odpadke, neuporabne pa skladiščiti na skupnem regijskem
odlagališču. |
|
41. člen |
|
(usmeritve
za razvoj v krajini (karta št. 4)) |
|
I.
KMETIJSTVO |
|
V gorskih
območjih se spodbuja ekstenzivno kmetijstvo – visokogorsko pašništvo
predvsem z vzdrževanjem oziroma oživljanjem tradicionalnih oblik
kmetijstva, tudi z namenom ohranjanja kulturne krajine. Spodbuja se
razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, predvsem v povezavi s
predelovanjem kmetijskih pridelkov ter mesnih in mlečnih izdelkov, lesa,
biomase, energetike ter s kmetijstvom povezanega turizma. Spodbuja se
preprečevanje zaraščanja kmetijskih zemljišč. Na območju Kobariške
doline in doline reke Soče se spodbuja kmetijstvo kot pridelava krme za
živinorejo in sadjarstvo. |
|
II.
GOZDARSTVO |
|
(1) Na
območjih, kjer so ustrezne naravne danosti in ni konfliktov z varstvom
drugih naravnih virov, se spodbuja lesno proizvodnjo. Gospodarjenje z
gozdovi se izvaja predvsem v funkciji ohranjanja narave (ohranjanja
ekoloških funkcij gozda). V skladu z zahtevami ohranjanja ekoloških
funkcij gozda se gozdove namenja predvsem turistično-rekreacijskim
namenom. Les se uporablja kot lokalni energetski vir. |
|
(2)
Gospodarjenje z gozdovi je večnamensko, usklajenost z ekološkimi in
socialnimi funkcijami gozda zagotavljajo gozdnogospodarski načrti. Gozd
se v določeni meri pojavlja tudi kot prostorska rezerva, saj se določene
posege v OPN usmerja v gozdove (zlasti povratno rabo za kmetijstvo in
površine za oddih in rekreacijo). |
|
III. VODE
|
|
(1) Vode
se izkoriščajo za oskrbne, gospodarske in turistično rekreacijske namene
ob hkratni skrbi za varstvo njihove kakovosti ter njihovega krajinskega
in doživljajskega pomena. Občina si mora prizadevati za varstvo vseh
vodnih virov, saj voda poleg gozda predstavlja strateško najpomembnejšo
surovino. |
|
(2)
Dejavnosti se usmerjajo izven poplavnih, erozijskih in plazovitih
območij oziroma se prilagajajo naravni dinamiki prostora. Prostorske
ureditve se načrtujejo na način, ki bo zagotavljal ohranjanje
geomorfoloških in hidroloških lastnosti naravnih vrednot ter varstvo
habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst. Na
poseljenih območjih, ki so ogrožena zaradi poplavnih, erozijskih in
plazovitih območij, je treba zagotoviti varstvo ljudi in premoženja.
Regulacije vodotokov se izvajajo v skladu z določili zakona, ki ureja
področje voda. Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi
posegi v prostor, ki lahko imajo ob poplavi škodljiv vpliv na vode,
vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost
območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim
delovanjem voda. Pri urejanju in ohranjanju vodnega režima se upošteva
naravno dinamiko in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem
naravne retencijske sposobnosti prostora ter usmerjanjem rabe prostora,
ki vpliva na spremembe odtočnega režima izven teh območij. |
|
(3) Na
erozijsko ogroženih območjih se pred posegom v prostor zagotovi ustrezne
protierozijske ukrepe. |
|
(4)
Vodotoki, ki sodijo v 1. in 1.–2. razred po kategorizaciji pomembnejših
vodotokov po naravovarstvenem pomenu, se ne izrabljajo v gospodarske
namene. Soča in Nadiža sta vodotoka 1. reda za katerega velja 15 m
oziroma 40 m pas priobalnega zemljišča izven območij naselij, pri
vodotokih 2. reda pa 5 m pas od meje vodnega zemljišča ter s tem v zvezi
omejitve rabe priobalnega zemljišča skladno z določili zakona, ki ureja
področje voda. |
|
(5)
Dejavnosti je treba usmerjati izven območij podtalnice in virov pitne
vode oziroma njihovo izvajanje prilagoditi tako, da ne bodo
predstavljale nevarnosti za njihovo onesnaževanje. Vse vodne vire se
ustrezno zaščiti. Spodbuja se varčno in smotrno rabo pitne vode.
|
|
IV.
MINERALNE SUROVINE |
|
Pridobivanje proda mora potekati v skladu z zahtevami za vzdrževanje
naravnega ravnovesja v rekah Nadiži in Soči ter skladno z načrtom
upravljanja, upoštevajoč ohranjanja biotske raznovrstnosti in ohranjanju
naravnih vrednot. Po opustitvi odprtega kopa pri vasi Ladra, se le-ta
sanira v predhodno stanje. |
|
V. TURIZEM
|
|
Turistična
in rekreacijska ponudba kobariškega temelji na kulturno zgodovinskih
objektih in športno rekreacijskih »adrenalinskih« dejavnostih. Gradi
predvsem na ponudbi dejavnosti, ki za izvajanje potrebujejo specifične
naravne danosti kajakaštvo, rafting, ribolov (Soča), kopanje, sončenje
in obvodne dejavnosti (Nadiža), pohodništvo, planinarjenje, alpinizem,
jadralno padalstvo (Kobariški stol, Matajur, Krn, Ozben in Kuk),
smučanje (Livek). Zaradi velike naravne kakovosti območja, še posebej pa
na območju Triglavskega narodnega parka in naravnih vrednot, je treba
turistično rekreativne dejavnosti usklajevati tako, da bo zagotovljeno
ohranjanje habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih ter živalskih
vrst in habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo, ter ohranjanje
naravnih vrednot. |
|
42. člen |
|
(posebna
območja, prepoznavne kvalitete in vrednote) |
|
Na
kobariškem so posebna območja z vidika krajinskih in urbanističnih
značilnosti prostora že določena in varovana z narodnim parkom TNP. Kot
posebna območja so tu še posamezna območja naravnih vrednot in kulturne
dediščine, spomenikov in območje Natura 2000, ki se jih v OPN upošteva
kot obvezna izhodišča. Prav ta območja (predvsem reka Soča in Nadiža)
predstavljajo tudi naravni potencial kobariškega razvoja in
gospodarstva. Kot posebna vrednota je za kobariško pomemben Breginjski
kot s svojo lego, krajinsko značilnostjo, dostopnostjo in s samosvojo
arhitekturno dediščino ter posebne kulturne krajine z velikim
potencialom, kot so Drežniško, Krnsko in Livško pogorje s prepletom
naravnih in ustvarjenih danosti. |
|
43. člen |
|
(območja
za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
|
(1) Kot
območja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami lahko na kobariškem
opredelimo predvsem območja snežnih plazov, ki jih je tu največ v RS,
območja podorov, zemeljskih plazov (Strug nad Kosečom) in poplavna
območja reke Soče, Nadiže ter potoka Idrija. |
|
(2) Tudi v
prihodnje se ne načrtuje dejavnosti in posegov na območjih nesreč, ki
lahko te procese sprožijo. Glede snežnih plazov in zemeljskih podorov je
najbolj ogrožena cestna infrastruktura. |
|
(3)
Kobariško je eno izmed najintenzivnejših potresnih območij v RS. Edini
ukrep za varstvo je protipotresna gradnja v skladu s predpisi, ki
veljajo za VIII. in IX. cono oziroma za pospeške tal od 0,22 do 0,25 G,
in da se ne načrtuje posegov, ki bi predstavljali veliko ogroženost ali
materialno škodo. |
|
(4) V
primerih naravnih in drugih nesreč so površine za pokop večjega števila
ljudi zagotovljene v sklopu obstoječih pokopališč in z njihovo širitvijo
na kmetijska zemljišča, odvoz kadavrov živali pa s sežigom pri
dogovorjenem koncesionarju. Za deponijo ruševin se uporabijo površine
obstoječega peskokopa v vasi Ladra in druge obstoječe deponije. Ostali
objekti za potrebe zaščite in reševanja so določeni v načrtu zaščite in
reševanja Občine Kobarid. |
|
44. člen |
|
(območja
za potrebe obrambe) |
|
Na območju
občine ni območij in objektov za potrebe obrambe. |
|
III.
IZVEDBENI DEL |
|
45. člen |
|
(določitev
enot urejanja prostora – EUP) |
|
(1) Enote
urejanja prostora so določene na osnovi analize značilnosti prostora
(morfologija), krajinske in arhitekturne tipologije, upoštevanja pravnih
režimov (TNP, območje reke Soče in Nadiže) in določitve poselitvenega
vzorca Občine Kobarid. |
|
(2)
Znotraj TNP so določeni trije pravni režimi vendar je na območju občine
samo 1. in 2. varstveno območje z oznako (TP). |
|
(3)
Posebni območji kot enoti urejanja prostora sta območji reke Soče in
Nadiže kot naravni vrednoti in zavarovana območja državnega in lokalnega
pomena z oznako (SO, NA). |
|
(4)
Območja za oddih, rekreacijo in šport v naravnem okolju – Kobariški
stol, smučišče Livek z Matajurjem (ST2, MA2). |
|
(5) Enote
urejanja prostora glede na poselitveni vzorec so: |
|
a)
strnjena naselja, ki se delijo: |
|
– na
naselbinska jedra z oznako (kratica imena in št. 1), |
|
– na
naselje z novejšo gradnjo z oznako (kratica imena in št. večja od 1).
|
|
b) območje
poselitve: |
|
–
kobariška dolina z oznako (KD1), |
|
– dolina
reke Soče z oznako (DS1, DS2, DS3), |
|
–
Breginjski kot z oznako (BK1), |
|
– gorske
planote z oznako (DP1, DP2, VK, LP1, LP2). |
|
c)
neposeljena območja gorskega dela in brežin rek Soče in Nadiže s pritoki
z oznako (MI, ST1, MT1, PK1). |
|
(6) Enote
urejanja prostora glede na posebni pravni režim je: |
|
a) Državni
prostorski načrt Strug (DA). |
|
46. člen |
|
(EUP na
območju krajine) |
|
(1)
Območja poselitve: |
|
– kot
enote urejanja prostora razpršene poselitve (KD1) na območju kobariške
doline od naselja Idrsko do Podbele, |
|
– kot
enote urejanja prostora razpršene poselitve (DS1, DS2, DS3) na območju
doline reke Soče od naselja Libušnje do vasi Ladra in vasi Trnovo,
|
|
– kot
enote urejanja prostora razpršene poselitve (BK1) so območja
Breginjskega kota naselja Homec, Breginj, Logje in Robidišče,
|
|
– kot
enote urejanja prostora razpršene poselitve (DP1, DP2, VK, LP1, LP2) so
območja gorskih planot na Drežniškem, Livškem in Vrsnsko Krnskem
pogorju. |
|
(2)
Območja brez poselitve (MI, ST1, MT1, PK1): |
|
– gorski
vrhovi, planine, podi, grebeni in strma pobočja dolin in zajemajo
celotno Mijo, Matajur, Kobariški Stol, del Polovnika in Krnsko pogorje.
|
|
(3)
Območje rek Soče in Nadiže (SO, NA): |
|
Posebno
območje – enota urejanja prostora sta območji rek Soče in Nadiže kot
naravne vrednote in zavarovanega območja državnega in lokalnega pomena z
oznako (SO, NA). EUP obsega meje območij reke Soče od meje z Bovško
občino pri Srpenici do meje s Tolminsko občino in Nadiže kot naravne
vrednote do meje z Italijo. |
|
(4)
Območje športa in rekreacije (ST2, MA2): |
|
a) Vsa
območja za rekreacijo in šport izven poselitvenih območij, kot so:
|
|
– smučišče
Livek in območje športnorekreacijskega centra Matajur, |
|
–
Kobariški stol s planino Božca. |
|
b) Ostala
območja kot so posamezni objekti planinske koče in kampi ipd., ki se v
grafičnem delu izvedbenega OPN prikažejo kot podrobno namensko rabo, in
sicer kot območja: |
|
– za
turizem z nastanitvijo z oznako (BT), |
|
–
plezališča, kanjoning, adrenalinski park, paintball, lokostrelstvo,
strelišče, planinski in skavtski tabori, prostori za preživljanje v
naravi in piknik itd. se označi kot območja za oddih, rekreacijo in
šport v naravnem okolju z oznako (ZS). |
|
(5)
Območje znotraj Triglavskega narodnega parka (TP): |
|
Posebno
zavarovano območje z Zakonom o TNP v katerem ni objektov stalne
poselitve, v njem se odvija predvsem dejavnost kmetijstva – visokogorsko
pašništvo, rekreacija in turizem. |
|
(6)
Območje znotraj državnega prostorskega načrta (DA): |
|
Posebno
varovano območje v mejah DPN, kjer veljajo merila in pogoji iz DPN. |
|
47. člen |
|
(EUP na
območjih strnjenih naselij) |
|
Vsa
območja strnjenih naselij, razen občinskega središča Kobarid se delijo
na: |
|
– območje
naselbinskega jedra (kratica imena in št. 1), |
|
– območja
naselij novejše gradnje z oznako (kratica imena in št. večja od 1). |
|
48. člen |
|
(prostorsko izvedbeni pogoji – PIP) |
|
Prostorsko
izvedbeni pogoji pokrivajo celotno območje občine in so določeni za
vsako posamezno enoto urejanja prostora za območje krajine – poseljeni
del občine oziroma razpršena poselitev, neposeljeni del, območje Soče in
Nadiže ter območje za rekreacijo, šport in turizem, območje Triglavskega
narodnega parka, poselitvena območja vasi in območje naselja Kobarid. |
|
1. PIP na
območju krajine |
|
1.1.
Razpršena poselitev na območju Kobariške doline in doline reke Soče |
|
49. člen |
|
(določitev
PIP v enotah KD1 in DS1, DS2, DS3) |
|
(1)
Namembnost objektov: |
|
Večina
obstoječih objektov, ki se nahajajo izven poselitvenih območij, je
stanovanjskih, ob glavni cesti pa posamezni gostinsko-turistični
objekti. |
|
Pretežno
eno- in dvostanovanjske stavbe, prostostoječe, dopustna kmetijska in
dopolnilna dejavnost na kmetiji. |
|
Dopustne
vrste posegov so: vzdrževanje, rekonstrukcija, prenova in sanacija,
dozidava in nadzidava, ponovna gradnja, sprememba namembnosti dela
objekta za dopolnilno dejavnost z možnostjo prepletanja dejavnosti.
|
|
Na
stavbnem zemljišču z namensko rabo razpršena poselitev (A) določenem v
grafičnem delu izvedbenega dela OPN je poleg zgoraj naštetih posegov
dovoljena tudi novogradnja stanovanjskega in kmetijskega objekta ter
objektov za dopolnilno dejavnost. Razdalja med posameznimi objekti
praviloma ne sme presegati 15 m. |
|
(2) Lega
objektov: |
|
Prostostoječe stavbe, priporočen odmik od parcelne meje je min 4 m
oziroma v skladu z Uredbo o območju za določitev strank v postopku
izdaje gradbenega dovoljenja. Odmiki so lahko tudi manjši, kolikor se v
postopku pridobivanja GD strinja lastnik sosednje nepremičnine in so
zagotovljene požarnovarstvene zahteve in higiensko-sanitarni pogoji
(osončenje). Gradbena meja se objektom določi v skladu z obstoječimi
objekti, pri novogradnjah pa je min 5 m od regulacijske linje (rob javne
poti) za nemoten osebni dovoz in parkiranje avtomobila, kolikor to
dopušča teren. |
|
(3)
Velikost objektov: |
|
Prostornina objekta ne sme presegati 1.000 m3 na stanovanjsko enoto,
razen v primeru kmetijskih objektov z dopolnilno dejavnostjo do 1.300
m3. Na ravnem terenu je dopustna višina do P+1+M, na terenu do 25 %
naklona K+P+M, za etaži P ali K je dopustna višina do 3,6 m za poslovni
namen, svetla višina kolenčnega zidu v mansardi s položno streho je do
max. 1,6 m. Na ravnem terenu je dopustna klet samo v primeru celotne
vkopanosti, kolikor to dopušča teren (nivo podtalnice, poplavnost). P je
določeno glede na višino vhoda v bivalni ali poslovni del objekta. Kota
tlaka je lahko višja od terena do max. 1 m. |
|
(4)
Oblikovanje objektov: |
|
Praviloma
so objekti vzdolžnega tlorisa v razmerju 2:3 do 1:2, izjemoma tudi 1:1
(gradnja v terenu z naklonom do 25 % in slemenom pravokotno na teren),
pokriti s simetrično dvokapno streho v vzdolžni smeri naklona od 18 do
30 stopinj. Napušč nad vhodom je izrazito poudarjen, medtem ko so ostali
minimalni. Barva kritine naj bo v rdeči barvi korčne kritine. Zunanje
ograje balkonov, lož in stopnišč so polne iz lesa, vertikalne delitve.
Na zunanjih stopniščih je dovoljena masivna zidana ograja. Okna so
praviloma pokončna v razmerju 2:3, izjemoma pa tudi kvadratna. Barve
fasad morajo biti v beli ali svetlih pastelnih tonih brez dekorja in
poudarjenega cokla. Pravila za oblikovanje veljajo na območjih, ki niso
razglašene kot kulturna dediščina. |
|
Prepovedani so nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhitekturni elementi
in detajli) na fasadah, kot so večkotni izzidki, stolpiči, fasadni
pomoli, arkade in »preneseni« arhitekturni in hortikulturni elementi iz
drugih okolij. Razmestitev, orientiranost in oblikovanje objektov naj
sledijo varstvu pred podnebnimi razmerami in čim boljši energetski
učinkovitosti zgradb z uporabo obnovljivih virov. |
|
(5)
Parcelacija: |
|
Oblika
parcel mora slediti predvsem terenskim zahtevam – naklonu terena,
dostopu do parcele in možnosti priključevanja na javno infrastrukturo.
Velikost parcel je določena z vrsto in lego gradnje glede na enoto
urejanja prostora in naklonom terena, kot je določeno v spodnji tabeli.
|
|
Priporočene max. velikosti stavbnih parcel enostanovanjske enote – hiše
v m2 |
|
+------+-------------------------+--------------+---------------+ |
|
| |Tip
gradnje | Raven teren |Naklon do 25 % | |
|
+------+-------------------------+--------------+---------------+ |
|
|3
|stanovanjski objekti | 750 | 1.000 | |
|
+------+-------------------------+--------------+---------------+ |
|
|4
|kmetijski objekti | 1.000 | 1.500 | |
|
+------+-------------------------+--------------+---------------+ |
|
|5
|počitniški objekti (razen| 100 | 200 | |
|
| |v
TNP) | | | |
|
+------+-------------------------+--------------+---------------+ |
|
V sklop
kmetijskih objektov (kmetije – domačije) se šteje tudi stanovanjska
hiša. Za tak poseg velja velikost od 1.000 do 1.500 m2 stavbnega
zemljišča glede na teren, z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji (turizem,
lesna predelava, domača obrt, ostale storitvene dejavnosti) pa od 1.500
do 2.500 m2. Poleg tega mora oseba izpolnjevati tudi posebne pogoje
skladno s 4. členom tega odloka. Razdalja med posameznimi objekti
»domačije« praviloma ne sme presegati 15 m. |
|
(6)
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro: |
|
Vsi
objekti, razen tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na
javno gospodarsko infrastrukturo (minimalno dovoz, vodovod oziroma
lastno zajetje ali kapnica, elektrika, odvoz odpadkov in kanalizacija
kolikor ta obstaja, v nasprotnem mora objekt imeti individualno ČN ali
nepretočno greznico in pogodbo za odvoz fekalij z GJS). Maksimalna
oddaljenost od priključka na javno infrastrukturo je 50 m. Na območjih,
kjer ni predviden OPPN, se javna infrastruktura gradi z javno zasebnim
partnerstvom ali zasebno, s tem da se vložek investitorja v javno
infrastrukturo poračunava s komunalnim prispevkom. Kolikor upravljavec
javne infrastrukture ne da pozitivnega soglasja glede priključitve
oziroma načina priključitve, gradnja ni mogoča. |
|
(7)
Celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
|
|
Dopustna
gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij naravnih vrednot in kulturne
dediščine, vodnih virov in podtalnice. Kolikor se pojavi varstveni
režim, je pri gradnji potrebno pridobiti predhodne projektne pogoje in
soglasje pristojne službe. Na ogroženih območjih – seizmičnih se ne
spodbuja gradnja, priporočljiva je lesena in montažna pred klasično
masivno, izogibati se je potrebno visoki podtalnici, hidrološko
neugodnim območjem. Gradnja na potencialno poplavnem in plazovitem
območju je prepovedana. Varstvo pred požarom mora vključevati
preprečitev širjenja požara na sosednje objekte, ki se zagotavlja z
ustreznimi odmiki objekta od sosednjih parcel in med objekti ter
potrebnimi protipožarnimi ločitvami, z zagotavljanjem virov vode za
gašenje (če ni hidrantnega omrežja, je treba zagotoviti druge vire), z
neoviranimi in varnimi dovozi, dostopi ter delovnimi površinami za
intervencijska vozila. |
|
(8)
Varovanje zdravja ljudi: |
|
Pri
načrtovanju objektov je potrebno težiti k pravilni osončenosti,
osvetlitvi, prevetrenosti, varstvu pred hrupom, elektromagnetnim
sevanjem in možnosti dostopa funkcionalno oviranim osebam. |
|
(9)
Posebnosti in dodatni pogoji: |
|
Pri
oblikovanju objektov se upošteva krajevne, lokalne značilnosti
kobariško-tolminskega primorskega stavbnega tipa. |
|
1.2.
Razpršena poselitev v Breginjskem kotu |
|
50. člen |
|
(določitev
PIP v enoti BK1) |
|
(1)
Namembnost objektov: |
|
Večina
obstoječih objektov, ki se nahajajo izven poselitvenih območij, je
stanovanjskih, ob glavni cesti pa posamezni gostinsko – turistični
objekti. Pretežno eno in dvostanovanjske stavbe, prosto stoječe,
dopustna kmetijska in dopolnilna dejavnost. |
|
Dopustne
vrste posegov: vzdrževanje, rekonstrukcija, prenova in sanacija,
dozidava in nadzidava, ponovna gradnja, sprememba namembnosti z
možnostjo prepletanja dejavnosti. |
|
Na
stavbnem zemljišču z namensko rabo razpršena poselitev (A) določenem v
grafičnem delu izvedbenega dela OPN je poleg zgoraj naštetih posegov
dovoljena tudi novogradnja stanovanjskega in kmetijskega objekta ter
objektov za dopolnilno dejavnost. Razdalja med posameznimi objekti
praviloma ne sme presegati 15 m. |
|
(2) Lega
objektov: |
|
Prosto
stoječe stavbe, priporočen odmik od parcelne meje je min 4 m oziroma v
skladu z Uredbo o območju za določitev strank v postopku izdaje
gradbenega dovoljenja. Odmiki so lahko tudi manjši, kolikor se strinja
lastnik sosednje nepremičnine v postopku pridobitve GD in so
zagotovljene požarnovarstvene zahteve in higiensko sanitarni pogoji
(osončenje). Gradbena meja se objektom določi v skladu z obstoječimi
objekti, pri novogradnjah pa je min 5 m od regulacijske linje (meje
javne poti) za nemoten osebni dovoz in parkiranje avtomobila, kolikor to
dopušča teren. |
|
(3)
Velikost objektov: |
|
Prostornina objekta ne sme presegati 1.000 m3 na stanovanjsko enoto
razen v primeru kmetijskih objektov z dopolnilno dejavnostjo do 1.300
m3. Na ravnem terenu je dopustna višina do P+1+M, na terenu do 25 %
naklona K+P+M, za etaži P ali K je dopustna višina do 3,6 m za poslovni
namen, svetla višina kolenčnega zidu v mansardi pri položni strehi je do
max. 1,6 m. Na ravnem terenu je dopustna klet samo v primeru celotne
vkopanosti, kolikor to dopušča teren (nivo podtalnice, poplavnost). P je
določen glede na višino vhoda v bivalni ali poslovni del objekta. Kota
tlaka je lahko višja od terena do max. 1 m. |
|
(4)
Oblikovanje objektov: |
|
Praviloma
so objekti vzdolžnega tlorisa v razmerju 2:3 do 1:2, izjemoma tudi 1:1
(gradnja v terenu z naklonom do 25 % in slemenom pravokotno na teren),
pokriti z blago simetrično dvokapno ali večkapno streho v vzdolžni smeri
naklona od 18 do 30 stopinj. Napušč nad vhodom je izrazito poudarjen,
medtem ko so ostali minimalni. Barva kritine naj bo v rdeči barvi opečne
korčne kritine. Zunanje ograje balkonov, lož in stopnišč so polne iz
lesa, vertikalne delitve. Na zunanjih stopniščih je dovoljena masivna
zidana ograja. Okna so praviloma pokončna v razmerju 2:3, izjemoma pa
tudi kvadratna. Barve fasad morajo biti v beli ali svetlih pastelnih
tonih brez dekorja in poudarjenega cokla. Pravila za oblikovanje veljajo
na območjih, ki niso razglašene kot kulturna dediščina. |
|
Prepovedani so nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhitekturni elementi
in detajli) na fasadah, kot so večkotni izzidki, stolpiči, fasadni
pomoli, arkade in »preneseni« arhitekturni in hortikulturni elementi iz
drugih okolij. Razmestitev, orientiranost in oblikovanje objektov naj
sledijo varstvu pred podnebnimi razmerami in čim boljši energetski
učinkovitosti zgradb z uporabo obnovljivih virov. |
|
(5)
Parcelacija: |
|
Oblika
parcel mora slediti predvsem terenskim zahtevam – naklonu terena,
dostopu do parcele in možnosti priključevanja na javno infrastrukturo.
Velikost parcel je določena z vrsto in lego gradnje glede na enoto
urejanja prostora in naklonom terena, kot je določeno v spodnji tabeli.
|
|
Priporočene max. velikosti stavbnih parcel eno stanovanjske enote – hiše
v m2 |
|
+-----+-------------------+-----------------+-----------------+ |
|
| |Tip
gradnje | Raven teren | Naklon do 25 % | |
|
+-----+-------------------+-----------------+-----------------+ |
|
|3
|stanovanjski | 750 | 1.000 | |
|
|
|objekti | | | |
|
+-----+-------------------+-----------------+-----------------+ |
|
|4 |kmetijski
objekti | 1.000 | 1.500 | |
|
+-----+-------------------+-----------------+-----------------+ |
|
|5
|počitniški objekti | 100 | 200 | |
|
+-----+-------------------+-----------------+-----------------+ |
|
V sklop
kmetijskih objektov (kmetije – domačije) se šteje tudi stanovanjska
hiša. Za tak poseg velja velikost od 1.000 do 1.500 m2 stavbnega
zemljišča glede na teren, z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji (turizem,
lesna predelava, domača obrt, ostale storitvene dejavnosti) pa od 1.500
do 2.500 m2. Poleg tega mora oseba izpolnjevati tudi posebne pogoje
skladno s 4. členom tega odloka. Razdalja med posameznimi objekti
»domačije« praviloma ne sme presegati 15 m. |
|
(6)
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro: |
|
Vsi
objekti, razen tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na
javno gospodarsko infrastrukturo (minimalno dovoz, vodovod oziroma
lastno zajetje ali kapnica, elektrika, odvoz odpadkov in kanalizacija
kolikor ta obstaja, v nasprotnem mora objekt imeti individualno ČN ali
nepretočno greznico in pogodbo za odvoz fekalij z GJS). Maksimalna
oddaljenost od priključka na javno infrastrukturo je 50 m. Na območjih,
kjer ni predviden OPPN, se javna infrastruktura gradi z javno zasebnim
partnerstvom ali zasebno, s tem da se vložek investitorja v javno
infrastrukturo poračunava s komunalnim prispevkom. Kolikor upravljavec
javne infrastrukture ne da pozitivnega soglasja glede priključitve
oziroma načina priključitve, gradnja ni mogoča. |
|
(7)
Celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
|
|
Dopustna
gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij naravnih vrednot in kulturne
dediščine, vodnih virov in podtalnice. Kolikor se pojavi varstveni
režim, je pri gradnji potrebno pridobiti predhodne projektne pogoje in
soglasje pristojne službe. Na ogroženih območjih – seizmičnih se ne
spodbuja gradnja, priporočljiva je lesena in montažna pred klasično
masivno, izogibati se je potrebno visoki podtalnici, hidrološko
neugodnim območjem. Gradnja na potencialno poplavnem in plazovitem
območju je prepovedana. Varstvo pred požarom mora vključevati
preprečitev širjenja požara na sosednje objekte, ki se zagotavlja z
ustreznimi odmiki objekta od sosednjih parcel in med objekti ter
potrebnimi protipožarnimi ločitvami, z zagotavljanjem virov vode za
gašenje (če ni hidrantnega omrežja, je treba zagotoviti druge vire), z
neoviranimi in varnimi dovozi, dostopi ter delovnimi površinami za
intervencijska vozila. |
|
(8)
Varovanje zdravja ljudi: |
|
Pri
načrtovanju objektov je potrebno težiti k pravilni osončenosti,
osvetlitvi, prevetrenosti, varstvu pred hrupom, elektromagnetnim
sevanjem in možnosti dostopa funkcionalno oviranim osebam. |
|
(9)
Posebnosti in dodatni pogoji: |
|
Pri
oblikovanju objektov se upošteva krajevne, lokalne značilnosti
beneško-slovenskega primorskega stavbnega tipa. |
|
1.3.
Razpršena poselitev na planotah Drežniško, Vransko, Krnsko in Livško |
|
51. člen |
|
(določitev
PIP v enotah DP1, DP2, VK, LP1, LP2) |
|
(1)
Namembnost objektov: |
|
Večina
obstoječih objektov, ki se nahajajo izven poselitvenih območij, je
stanovanjskih. Pretežno eno- in dvostanovanjske stavbe, prosto stoječe,
dopustna kmetijska in dopolnilna dejavnost. |
|
Dopustne
vrste posegov: vzdrževanje, rekonstrukcija, prenova in sanacija,
dozidava in nadzidava, ponovna gradnja, sprememba namembnosti z
možnostjo prepletanja dejavnosti. |
|
Na
stavbnem zemljišču z namensko rabo razpršena poselitev (A) določenem v
grafičnem delu izvedbenega dela OPN je poleg zgoraj naštetih posegov
dovoljena tudi novogradnja stanovanjskega in kmetijskega objekta ter
objektov za dopolnilno dejavnost. Razdalja med posameznimi objekti
praviloma ne sme presegati 15 m. |
|
(2) Lega
objektov: |
|
Prosto
stoječe stavbe, priporočen odmik od parcelne meje je min 4 m oziroma v
skladu z Uredbo o območju za določitev strank v postopku izdaje
gradbenega dovoljenja. Odmiki so lahko tudi manjši, v kolikor se strinja
lastnik sosednje nepremičnine in so zagotovljene požarnovarstvene
zahteve in higiensko sanitarni pogoji (osončenje). Gradbena meja se
objektom določi v skladu z obstoječimi objekti, pri novogradnjah pa je
min 5 m od regulacijske linje (meje javne poti) za nemoten osebni dovoz
in parkiranje avtomobila, v kolikor to dopušča teren. |
|
(3)
Velikost objektov: |
|
Prostornina objekta ne sme presegati 1.000 m3 na stanovanjsko enoto
razen v primeru kmetijskih objektov z dopolnilno dejavnostjo do 1.300
m3. Na ravnem terenu je dopustna višina do P+1+M, na terenu do 25 %
naklona K+P+M, za etaži P ali K je dopustna višina do 3,6 m za poslovni
namen, svetla višina kolenčnega zidu v mansardi je do max. 1 m pri
alpskem in 1,6 m pri primorskem tipu. Na ravnem terenu je dopustna klet
samo v primeru celotne vkopanosti, kolikor to dopušča teren (nivo
podtalnice, poplavnost). P je določen glede na višino vhoda v bivalni
ali poslovni del objekta. Kota tlaka je lahko višja od terena do max. 1
m. |
|
(4)
Oblikovanje objektov: |
|
Praviloma
so objekti vzdolžnega tlorisa v razmerju 2:3 do 1:2, izjemoma tudi 1:1
(gradnja v terenu z naklonom do 25 % in slemenom pravokotno na teren),
pokriti z blago simetrično dvokapno ali streho v vzdolžni smeri naklona
od 18 do 30 stopinj pri alpskem tipu pa od 40 do 60 stopinj. Napušč nad
vhodom je izrazito poudarjen, medtem ko so ostali minimalni. Barva
kritine naj bo v rdeči barvi opečne korčne kritine ali sivi grafitni
barvi. Zunanje ograje balkonov, lož in stopnišč so polne iz lesa,
vertikalne delitve. Na zunanjih stopniščih je dovoljena masivna zidana
ograja. Okna so praviloma pokončna v razmerju 2:3, izjemoma pa tudi
kvadratna. Barve fasad morajo biti v beli ali svetlih pastelnih tonih
brez dekorja in poudarjenega cokla. Pravila za oblikovanje veljajo na
območjih, ki niso razglašene kot kulturna dediščina. |
|
Prepovedani so nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhitekturni elementi
in detajli) na fasadah, kot so večkotni izzidki, stolpiči, fasadni
pomoli, arkade in »preneseni« arhitekturni in hortikulturni elementi iz
drugih okolij. Razmestitev, orientiranost in oblikovanje objektov naj
sledijo varstvu pred podnebnimi razmerami in čim boljši energetski
učinkovitosti zgradb z uporabo obnovljivih virov. |
|
(5)
Parcelacija: |
|
Oblika
parcel mora slediti predvsem terenskim zahtevam – naklonu terena,
dostopu do parcele in možnosti priključevanja na javno infrastrukturo.
Velikost parcel je določena z vrsto in lego gradnje glede na enoto
urejanja prostora in naklonom terena, kot je določeno v spodnji tabeli.
|
|
Priporočene max. velikosti stavbnih parcel eno stanovanjske enote – hiše
v m2 |
|
+------+------------------------+---------------+---------------+ |
|
| |Tip
gradnje | Raven teren |Naklon do 25 % | |
|
+------+------------------------+---------------+---------------+ |
|
|3
|stanovanjski objekti | 750 | 1.000 | |
|
+------+------------------------+---------------+---------------+ |
|
|4
|kmetijski objekti | 1.000 | 1.500 | |
|
+------+------------------------+---------------+---------------+ |
|
|5
|počitniški objekti | 100 | 200 | |
|
+------+------------------------+---------------+---------------+ |
|
V sklop
kmetijskih objektov (kmetije – domačije) se šteje tudi stanovanjska
hiša. Za tak poseg velja velikost od 1.000 do 1.500 m2 stavbnega
zemljišča glede na teren, z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji (turizem,
lesna predelava, domača obrt, ostale storitvene dejavnosti) pa od 1.500
do 2.500 m2. Poleg tega mora oseba izpolnjevati tudi posebne pogoje
skladno s 4. členom tega odloka. Razdalja med posameznimi objekti
»domačije« praviloma ne sme presegati 15 m. |
|
(6)
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro: |
|
Vsi
objekti, razen tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na
javno gospodarsko infrastrukturo (minimalno dovoz, vodovod oziroma
lastno zajetje ali kapnica, elektrika, odvoz odpadkov in kanalizacija
kolikor ta obstaja, v nasprotnem mora objekt imeti individualno ČN ali
nepretočno greznico in pogodbo za odvoz fekalij z GJS). Maksimalna
oddaljenost od priključka na javno infrastrukturo je 50 m. Na območjih,
kjer ni predviden OPPN, se javna infrastruktura gradi z javno zasebnim
partnerstvom ali zasebno, s tem da se vložek investitorja v javno
infrastrukturo poračunava s komunalnim prispevkom. Kolikor upravljavec
javne infrastrukture ne da pozitivnega soglasja glede priključitve
oziroma načina priključitve, gradnja ni mogoča. |
|
(7)
Celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
|
|
Dopustna
gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij naravnih vrednot in kulturne
dediščine, vodnih virov in podtalnice. Kolikor se pojavi varstveni
režim, je pri gradnji potrebno pridobiti predhodne projektne pogoje in
soglasje pristojne službe. Na ogroženih območjih – seizmičnih se ne
spodbuja gradnja, priporočljiva je lesena in montažna pred klasično
masivno, izogibati se je potrebno visoki podtalnici, hidrološko
neugodnim območjem. Gradnja na potencialno poplavnem in plazovitem
območju je prepovedana. Varstvo pred požarom mora vključevati
preprečitev širjenja požara na sosednje objekte, ki se zagotavlja z
ustreznimi odmiki objekta od sosednjih parcel in med objekti ter
potrebnimi protipožarnimi ločitvami, z zagotavljanjem virov vode za
gašenje (če ni hidrantnega omrežja, je treba zagotoviti druge vire), z
neoviranimi in varnimi dovozi, dostopi ter delovnimi površinami za
intervencijska vozila. |
|
(8)
Varovanje zdravja ljudi: |
|
Pri
načrtovanju objektov je potrebno težiti k pravilni osončenosti,
osvetlitvi, prevetrenosti, varstvu pred hrupom, elektromagnetnim
sevanjem in možnosti dostopa funkcionalno oviranim osebam. |
|
(9)
Posebnosti in dodatni pogoji: |
|
Pri
oblikovanju objektov se upošteva krajevne, lokalne značilnosti in
značilnosti posamezne lokacije s prepletanjem primorskega in alpskega
stavbnega tipa. Na Krnsko-Vrsniškem in Drežniškem območju cerkljansko
škofjeloškega tipa, na Livškem pa mešanje primorskega in trnovsko
kraškega alpskega tipa. |
|
1.4.
Območje brez poselitve |
|
52. člen |
|
(PIP v
enotah MI, ST1, MT1, PK1) |
|
(1) V teh
EUP se lahko obstoječe objekte samo vzdržuje in ohranja. Lahko se
postavlja tudi enostavne in nezahtevne kmetijsko-gozdarske objekte
skladno s 67. členom tega odloka. Gradnja ne sme ogrožati varstvenih
območij naravnih vrednot in kulturne dediščine, habitatov ogroženih in
zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst, habitatnih tipov, vodnih
virov podtalnice. Kolikor se pojavi varstveni režim, je pri gradnji
potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojne službe.
|
|
(2)
Obstoječi namen – stanje (pomožni kmetijski objekti, posebni objekti –
planinske, lovske koče, postojanke, vojaški objekti iz I. svetovne vojne
itd.). |
|
(3) Vsak
predviden poseg, ki ne predstavlja gradnje ampak drug poseg v fizične
strukture, se v celoti podreja celostnemu ohranjanju kulturne dediščine,
ohranjanju narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami. Infrastrukturne objekte in enostavne
objekte se postavlja v skladu z Uredbo o vrstah objektov in na način, da
niso moteči v okolju (na neizpostavljenih vidnih mestih ipd.). |
|
1.5.
Območje rek Soče in Nadiže |
|
53. člen |
|
(PIP v
enotah SO, NA) |
|
(1)
Obstoječi namen – stanje (kmetijski, lovski, rekreacijski objekti,
infrastrukturni objekti, mostovi in brvi), objekte se lahko samo
vzdržuje in ohranja. Obstoječe objekte turistične infrastrukture, kot so
dostopi do vode s parkirišči, premičnimi sanitarijami in info-tablami se
lahko dopolni samo z objekti za preoblačenje, drugače pa vzdržuje.
|
|
Vsak
predviden poseg se v celoti podreja celostnemu ohranjanju kulturne
dediščine, ohranjanju narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst,
habitatnih tipov, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Na vodnem
in priobalnem zemljišču so dovoljeni posegi samo v skladu z zakonom, ki
ureja področje voda. |
|
(2)
Posebnosti in dodatni pogoji: |
|
Pred
vsakim posegom je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje
organa, pristojnega za upravljanje z vodami. Izjemoma je mogoča gradnja
infrastrukturnih objektov v javnem interesu. |
|
(3) V
navedenih EUP so na območju kmetijskih zemljišč dovoljeni samo enostavni
in nezahtevni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti skladno s 67. členom
tega odloka. |
|
1.6.
Območje za rekreacijo in šport v naravnem okolju |
|
54. člen |
|
(PIP v
enotah ST2, MA2, SO, NA, TP in na območjih podrobne namenske rabe z
oznako BT in ZS) |
|
(1)
Namembnost objektov: |
|
Na
območjih z oznako ST2, MA2, SO, NA, TP je mogoča gradnja objektov samo
za potrebe dejavnosti rekreacije in športa, ne pa tudi gradnja novih
turističnih nastanitvenih kapacitet, bivalnih objektov in počitniških
objektov, ki je sicer na zemljiščih s podrobno namensko rabo BT. Kolikor
dejavnost ne spreminja osnovne namenske rabe, se območje označuje z
oznako dejanske rabe K, K1, G in D, v nasprotnem pa z oznako ZS (zelene
površine za oddih, rekreacijo in šport). |
|
(2) Lega
objektov: |
|
Gradnja
novih objektov naj bo samo v sklopu že zgrajenih objektov, izjemoma pod
posebnimi pogoji novi objekti na vizualno neizpostavljenih legah.
|
|
(3)
Velikost objektov: |
|
Velikosti
objektov naj bodo prilagojene dejavnosti in normativom za posamezno
dejavnost. |
|
(4)
Oblikovanje objektov: |
|
Objekti
morajo biti prilagojeni tradicionalni tipiki – v dolinskem delu
krajinskemu oblikovanju kobariško-tolminskega, v hribovitem pa alpskega
tipa. Prepovedani so nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhitekturni
elementi in detajli) na fasadah kot so večkotni izzidki, stolpiči,
fasadni pomoli, arkade in »preneseni« arhitekturni in hortikulturni
elementi iz drugih okolij. Razmestitev, orientiranost in oblikovanje
objektov naj sledijo varstvu pred podnebnimi razmerami in čim boljši
energetski učinkovitosti zgradb z uporabo obnovljivih virov.
|
|
(5)
Parcelacija: |
|
Velikost
stavbne parcele se dimenzionira glede na velikost objekta in max. FZ =
0,4, kar pomeni, da predstavlja stavbišče največ do 40 %, funkcionalno
zemljišče pa do 60 % celotnega območja. |
|
(6)
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro: |
|
Vsi
objekti, ki služijo za potrebe dejavnosti in imajo sanitarne prostore,
morajo imeti vsaj minimalno predpisano komunalno opremo (urejen dostop
in dovoz, vodovod, kanalizacijo oziroma lastno ČN, električni priključek
in odvoz smeti). Kolikor nimajo možnosti priključkov na gospodarsko
javno infrastrukturo, morajo imeti minimalno dovoz, vodovod oziroma
lastno zajetje pod sanitarnim režimom ali kapnico, elektriko, odvoz
odpadkov in individualno ČN ali nepretočno greznico in pogodbo za odvoz
fekalij z GJS. Pri gradnji, rekonstrukciji, spremembi rabe ali ponovni
gradnji objekta mora investitor zagotoviti ustrezno število parkirnih
mest glede na normative za določeno dejavnost na lastnem stavbnem
zemljišču. Kolikor to ni mogoče, mora pridobiti dovoljenje za uporabo
javnih parkirišč. |
|
(7)
Celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
|
|
Vsak poseg
je v celoti podrejen varstvenim zahtevam, kolikor presega mejne
vrednosti Uredbe o vrstah posegov v prostor, za katera je obvezna
presoja vplivov na okolje, je potrebno pred posegom izdelati presojo
vplivov na okolje, ki je poleg obrazložitve in utemeljitve pogoj za
vlogo sprememb in dopolnitev OPN. Posegi, ki se bodo izvajali na območju
pod varstvenimi režimi, naj se načrtujejo in izvajajo tako, da ohranjajo
lastnosti varovanih območij. Varstvo pred požarom mora vključevati
preprečitev širjenja požara na sosednje objekte, ki se zagotavlja z
ustreznimi odmiki objekta od sosednjih parcel in med objekti ter
potrebnimi protipožarnimi ločitvami, z zagotavljanjem virov vode za
gašenje (če ni hidrantnega omrežja, je treba zagotoviti druge vire), z
neoviranimi in varnimi dovozi, dostopi ter delovnimi površinami za
intervencijska vozila. |
|
(8)
Varovanje zdravja ljudi: |
|
Vsi
objekti in naprave morajo glede varstva zdravja ljudi ustrezati
tehničnim normativom s področja dejavnosti. Pri načrtovanju objektov je
potrebno težiti k pravilni osončenosti, osvetlitvi, prevetrenosti,
varstvu pred hrupom, elektromagnetnim sevanjem in možnosti dostopa
funkcionalno oviranim osebam. |
|
(9)
Posebnosti in dodatni pogoji: |
|
Pri
dejavnosti rekreacije v naravnem okolju je potrebno upoštevati vse
režime in pravila ravnanja, ki veljajo v upravljavskih načrtih ali
drugih aktih glede omejitev prostorskih in časovnih obdobij preko dneva,
sezone ali bioloških ciklov (drstišča rib, paša divjih živali, gnezdenje
ptic, ribištvo ipd.). Na območjih varstva in omejitev se na območjih z
oznako namenske rabe ZS ne načrtuje objektov, ki trajno spreminjajo rabo
prostora (naravna kopališča na Nadiži, prostori za oddih in piknik v
naravi). Za območja Podbela, Breginj-Most na Nadiži, Logje, Kred,
Drežniške ravne in Idrsko, ki so v OPN opredeljena za potrebe taborov
registriranih društev z oznako ZS veljajo naslednji pogoji uporabe:
|
|
– da jih
lahko postavijo v nekomercialne namene samo določene organizirane
skupine (registrirana društva kot so skavti, taborniki, planinci in
orientacisti z večino članov starosti do 18 let) in časovno omejena
največ 14 dni na eno skupino v sezoni s soglasjem lastnika zemljišč,
|
|
– za
urejanje kampov ali postavitev začasnih taborov znotraj TNP je potrebno
pridobiti soglasje TNP, |
|
– lahko se
za to določi tudi druge »primerne« lokacije, vendar velja omejitev
največ do dva tabora v dolini Soče in Nadiže, |
|
– lokacija
teh taborov je priporočljiva ob že zgrajenih objektih, na območjih ki
niso nevarna za zdravje in življenje ljudi, vizualno izpostavljena ali
ogrožena od prometa z zagotovitvijo min. higienskih in sanitarnih
pogojev (zdrava pitna voda, sanitarije, odvoz odpadkov), |
|
– omejena
je velikost tabora do 50 šotorov (cca 200 ležišč) oziroma do max. 0,5 ha
površine, |
|
– pri
postavitvah taborov ni dovoljeno izvajati nobenih zemeljskih del,
utrjevati dovoznih poti, spreminjati reliefa, izsekavati dreves ipd.,
|
|
– po
prenehanju uporabe se zemljišče obvezno vzpostavi v prvotno stanje.
|
|
(10) Kampi
so naravne travne ali druge površine za postavitev šotorov ali
počitniških prikolic za določen čas v poletni turistični sezoni,
ograjeni in varovani prostori kot posebna območja za turistično
nastanitev, v grafičnem prikazu izvedbenega dela OPN označeni z oznako
BT. Velikost kampov je omejena na 0,5 ha brez gradbenega dovoljenja in
do 250 enot, na območjih varstva po ZVN, ZKD pa do 150 enot, v
nasprotnem je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje. Poleg površin
za goste v velikosti bruto do 10x10 m na enoto mora kamp vsebovati še
sanitarne prostore priključene na javno vodovodno omrežje ali vodovod
pod sanitarnim nadzorom, recepcijo in priključek na kanalizacijo oziroma
lastno ČN ali greznico na izpraznjevanje s pogodbo o odvozu fekalij z
GJS. Med evidentirane kampe na območju občine sodijo kamp v Trnovem,
Kobaridu (Koren in Lazar), Nadiža v Podbeli, Logje in novo predvidena
kampa v naseljih Ladra in Krn. Pri urejanju površin naj se ohranja
obrežna vegetacija, prepovedani so vsi posegi v brežine voda.
|
|
(11) Kot
območja za šport in rekreacijo so opredeljene tudi površine za oddih in
rekreacijo v naravnem okolju – piknik prostori ob reki Soči in Nadiži.
Na teh zemljiščih je dovoljena ureditev prostorov kot počivališča s
klopmi in mizami, ter opremo za odlaganje odpadkov in žar. Kurjenje z
odprtim ognjem je na teh območjih prepovedano. |
|
(12) V
navedenih EUP so na območju kmetijskih zemljišč dovoljeni samo enostavni
in nezahtevni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti skladno s 67. členom
tega odloka. |
|
1.7.
Območje Triglavskega narodnega parka |
|
55. člen |
|
(PIP v
enoti TP) |
|
Na območju
TP veljajo merila in pogoji iz Zakona o triglavskem narodnem parku. |
|
1.8.
Območje državnega prostorskega načrta |
|
56. člen |
|
(PIP v
enoti DA) |
|
Na območju
DA veljajo merila in pogoji iz Uredbe o lokacijskem načrtu za vplivno
območje plazu Strug nad vasjo Koseč v Občini Kobarid. |
|
2. PIP na
območju strnjenih naselij |
|
2.1.
Območje strnjenih naselij – vaških jeder |
|
57. člen |
|
(določitev
PIP v enotah AV1, BO1, BR1, DŽ1, DR1, HO1, ID1, JE1, JZ1, KS1, KR1, KN1,
LA1, LB1, LI1, LR1, LO1, MA1, ML1, PD1, PO1, RB1, RO1, SE1, SM1, SN1,
SS1, SU1, SV1, TR1, VR1, PE1, PL1, LP1, PI1, ŠT1, GO1) |
|
(1)
Namembnost objektov: |
|
Pretežno
eno- in dvostanovanjske stavbe, prosto stoječe, dopustna kmetijska in
dopolnilna dejavnost ter nemoteča poslovna in storitvena dejavnost
(gostinstvo, trgovina, apartmaji, sobe ipd.). Nova kmetijska dejavnost
in gradnja kmetijskih objektov se priporoča samo na obrobju naselij v
povezavi s kmetijskimi zemljišči. |
|
Dopustne
vrste posegov: vzdrževanje, rekonstrukcija, prenova in sanacija,
dozidava in nadzidava, ponovna gradnja, dopolnilna gradnja, sprememba
namembnosti z možnostjo prepletanja dejavnosti. |
|
(2) Lega
objektov: |
|
V primeru
rušitve obstoječega objekta se lahko nov objekt zgradi tudi izven
obstoječih gabaritov s tem, da se upošteva gradbena linja sosednjih
objektov in da ne poslabša stanja glede prometne varnosti, javnega dobra
in GJI. |
|
(3)
Velikost objektov: |
|
Velikost
objektov je obstoječa, razen v primeru ponovne gradnje, kjer je dopustna
do max. 10 % povečava (kolikor ustreza odmikom), lahko pa je nov objekt
tudi manjši. |
|
(4)
Oblikovanje objektov: |
|
Pri
ponovni gradnji mora oblikovanje slediti merilom in pogojem kot so
določeni v delu enote urejanja prostora KD1, DS1, DS2, DS3, BK1, DP1,
DP2, VK, LP1, LP2, kolikor je naselje v sklopu varstvenega režima, mora
investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojnega organa.
|
|
Prepovedani so nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhitekturni elementi
in detajli) na fasadah, kot so večkotni izzidki, stolpiči, fasadni
pomoli, arkade in »preneseni« arhitekturni in hortikulturni elementi iz
drugih okolij. Razmestitev, orientiranost in oblikovanje objektov naj
sledijo varstvu pred podnebnimi razmerami in čim boljši energetski
učinkovitosti zgradb z uporabo obnovljivih virov. |
|
(5)
Parcelacija: |
|
Obstoječa.
|
|
(6)
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro: |
|
Vsi
objekti, razen tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na
gospodarsko javno infrastrukturo (minimalno dovoz, vodovod, elektrika,
odvoz odpadkov in kanalizacija kolikor ta obstaja, v nasprotnem mora
objekt imeti individualno ČN ali nepretočno greznico in pogodbo za odvoz
fekalij z GJS). Maksimalna oddaljenost od priključka na javno
infrastrukturo je 25 m. Na območjih, kjer ni predviden OPPN, se javna
infrastruktura gradi z javno zasebnim partnerstvom ali zasebno, s tem da
se vložek investitorja v javno infrastrukturo poračunava s komunalnim
prispevkom. Kolikor upravljavec javne infrastrukture ne da pozitivnega
soglasja glede priključitve oziroma načina priključitve, gradnja ni
mogoča. Pri gradnji, rekonstrukciji, spremembi rabe ali ponovni gradnji
objekta mora investitor zagotoviti ustrezno število parkirnih mest glede
na normative za določeno dejavnost na lastnem stavbnem zemljišču.
Kolikor to ni mogoče, mora pridobiti dovoljenje za uporabo javnih
parkirišč. |
|
(7)
Celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
|
|
Dopustna
gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij naravnih vrednot in kulturne
dediščine, vodnih virov in podtalnice. Kolikor se pojavi varstveni
režim, je pri gradnji potrebno pridobiti predhodne projektne pogoje in
soglasje pristojne službe. Na ogroženih območjih – seizmičnih se ne
spodbuja gradnja, priporočljiva je lesena in montažna pred klasično
masivno, izogibati se je potrebno visoki podtalnici, hidrološko
neugodnim območjem. Gradnja na potencialno poplavnem in plazovitem
območju je prepovedana. Varstvo pred požarom mora vključevati
preprečitev širjenja požara na sosednje objekte, ki se zagotavlja z
ustreznimi odmiki objekta od sosednjih parcel in med objekti ter
potrebnimi protipožarnimi ločitvami, z zagotavljanjem virov vode za
gašenje (če ni hidrantnega omrežja, je treba zagotoviti druge vire), z
neoviranimi in varnimi dovozi, dostopi ter delovnimi površinami za
intervencijska vozila. |
|
(8)
Varovanje zdravja ljudi: |
|
Pri
načrtovanju objektov je potrebno težiti k pravilni osončenosti,
osvetlitvi, prevetrenosti, varstvu pred hrupom, elektromagnetnim
sevanjem in možnosti dostopa funkcionalno oviranim osebam. |
|
(9)
Posebnosti in dodatni pogoji: |
|
Pri
oblikovanju objektov se pogoji razlikujejo glede na prostorske enote,
kjer naselja ležijo, in sicer KD1, DS1, DS2, DS3, BK1, DP1, DP2, VK,
LP1, LP2. Pri oblikovanju objektov se upošteva krajevne, lokalne
značilnosti in značilnosti posamezne lokacije s prepletanjem primorskega
in alpskega stavbnega tipa. Na Krnsko-Vrsniškem in Drežniškem območju
cerkljansko-škofjeloškega tipa, na Livškem pa mešanje primorskega in
trnovsko kraškega alpskega tipa, v Breginjskem kotu pa lokalne
značilnosti beneško-slovenskega primorskega stavbnega tipa. |
|
2.2.
Območje naselij – novogradnje po l. 1967 |
|
58. člen |
|
(določitev
PIP v enotah BOn, BRn, DŽn, DRn, HOn, IDn, JEn, JZn, KSn, KRn, KNn, LAn,
LBn, LIn, LRn, LOn, MAn, MLn, PDn, POn, RBn, ROn, SEn, SMn, SNn, SSn,
SUn, SVn, TRn, VRn, GOn) |
|
(1)
Namembnost objektov: |
|
Pretežno
eno- in dvostanovanjske stavbe, prosto stoječe, dopustna kmetijska in
dopolnilna dejavnost, nemoteča poslovna, obrtna in manjša proizvodna
dejavnost ter storitvena dejavnost (gostinstvo, trgovina, apartmaji,
sobe), kolikor stopnja hrupa po Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev
hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05 in 34/08) ne presega III.
stopnje varstva pred hrupom ter velikost objekta ne presega 100 m2 neto
tlorisne površine. Nova kmetijska dejavnost in gradnja kmetijskih
objektov se priporoča samo na obrobju naselij v povezavi s kmetijskimi
zemljišči. |
|
Dopustne
vrste posegov: vzdrževanje, rekonstrukcija, prenova in sanacija,
dozidava in nadzidava, ponovna gradnja, dopolnilna gradnja, sprememba
namembnosti z možnostjo prepletanja dejavnosti, novogradnje kot
zapolnjevanje nezazidanih in ekstenzivno izrabljenih zemljišč.
|
|
(2) Lega
objektov: |
|
Prosto
stoječe stavbe, priporočen odmik od parcelne meje je min 4 m oziroma v
skladu z Uredbo o območju za določitev strank v postopku izdaje
gradbenega dovoljenja. Odmiki so lahko tudi manjši, kolikor se strinja
lastnik sosednje nepremičnine in so zagotovljene požarnovarstvene
zahteve in higiensko sanitarni pogoji (osončenje). Na območju s
tradicionalnim vzorcem vrstne pozidave je priporočljiva gradnja v nizu
(Breginj, Logje). Gradbena meja objektom se določi v skladu z
obstoječimi objekti, pri novogradnjah pa je min za širino peš hodnika
1,2 m oziroma 5 m in širino hodnika od regulacijske linje za nemoten
osebni dovoz in parkiranje avtomobila, kolikor to dopušča teren.
|
|
(3)
Velikost objektov: |
|
Prostornina objekta ne sme presegati 850 m3 na stanovanjsko enoto, razen
v primeru kmetijskih objektov do 1.000 m3 in 300 m3 za dopolnilno
dejavnost. Na ravnem terenu je dopustna višina do P+1+M, na terenu v
naklonu pa K+P+M, za etaži P ali K je dopustna višina do 3,6 m za
poslovni namen, svetla višina kolenčnega zidu v mansardi je do max. 1,6
m pri primorskem in 1 m pri alpskem tipu. Na ravnem terenu je dopustna
klet samo v primeru celotne vkopanosti, kolikor to dopušča teren (nivo
podtalnice, poplavnost). P je določeno glede na višino vhoda v bivalni
ali poslovni del objekta. Kota tlaka je lahko višja od terena do max. 1
m. |
|
Izkoriščenost zemljišč: |
|
pri novih
pozidavah in zapolnjevanju je potrebno težiti k gostotam nad 20
preb./ha. Faktor zazidanosti območja naj ne presega FZ = 0,2, faktor
izrabe pa FI = 0,6. Velikost gradbene parcele se določi min 125 m2/os.
|
|
(4)
Oblikovanje objektov: |
|
Praviloma
so objekti vzdolžnega tlorisa v razmerju 2:3 do 1:2, izjemoma tudi 1:1
(gradnja v terenu z naklonom do 25 % in slemenom pravokotno na teren),
pokriti z blago simetrično dvokapno ali streho v vzdolžni smeri naklona
od 18 do 30 stopinj, pri alpskem tipu pa od 40 do 60 stopinj. Napušč nad
vhodom je izrazito poudarjen, medtem ko so ostali minimalni. Barva
kritine naj bo v rdeči barvi opečne korčne kritine, pri alpskem tipu pa
sivi grafitni barvi. Zunanje ograje balkonov, lož in stopnišč so polne
iz lesa, vertikalne delitve. Na zunanjih stopniščih je dovoljena masivna
zidana ograja. Okna so praviloma pokončna v razmerju 2:3, izjemoma pa
tudi kvadratna. Barve fasad morajo biti v beli ali svetlih pastelnih
tonih brez dekorja in poudarjenega cokla. Pravila za oblikovanje veljajo
na območjih, ki niso razglašene kot kulturna dediščina. Izjeme v
oblikovanju objektov so lahko v enoti, kjer se meša primorsko alpski in
izrazito alpski stavbni tip. |
|
Prepovedani so nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhitekturni elementi
in detajli) na fasadah, kot so večkotni izzidki, stolpiči, fasadni
pomoli, arkade in »preneseni« arhitekturni in hortikulturni elementi iz
drugih okolij. Razmestitev, orientiranost in oblikovanje objektov naj
sledijo varstvu pred podnebnimi razmerami in čim boljši energetski
učinkovitosti zgradb z uporabo obnovljivih virov. |
|
(5)
Parcelacija: |
|
Oblika
parcel mora slediti predvsem terenskim zahtevam – naklonu terena,
dostopu do parcele in možnosti priključevanja na javno infrastrukturo.
Osnovni princip delitve parcel na nezazidanih in ekstenzivno
izkoriščenih stavbnih zemljiščih je, da se ustvarjajo nove parcele in
možni dostopi do sosednjih parcel, da se teži k racionalnosti gradnje od
znotraj navzven, da se zapolnjuje na način najbližjih priključkov na
komunalno opremo do največ 25 m, da investitor izvede priključek, na
katerega se bodo lahko priključevali še drugi objekti (kot vložek v
sekundarno javno infrastrukturo). Gradnja v sredini ali na obrobju
nezazidanih ali ekstenzivno izkoriščenih območij naselij ni dopustna.
|
|
Na
območjih notranjega razvoja naselij z zgoščevanjem je pogoj za delitev
parcel določitev novega javnega dobra oziroma da morajo posamezni
investitorji – lastniki odstopiti del zemljišč za javno dobro ali
dopustiti gradnjo javne infrastrukture ter neoviran dostop tudi preko
svojih zemljišč. |
|
Velikost
parcel je določena z vrsto in lego gradnje glede na enoto urejanja
prostora in naklonom terena, kot je določeno v spodnji tabeli.
|
|
Priporočene max. velikosti stavbnih parcel eno stanovanjske enote – hiše
v m2 |
|
+-----+------------------------+-----------------+--------------+ |
|
| |Tip
gradnje | Raven teren | Naklon do 25 | |
|
|
| | | % | |
|
+-----+------------------------+-----------------+--------------+ |
|
|2 |na
obrobju naselij, | 600 | 750 | |
|
| |manjša
naselja | | | |
|
+-----+------------------------+-----------------+--------------+ |
|
|4 |kmetijski
objekti | 1.000 | 1.500 | |
|
+-----+------------------------+-----------------+--------------+ |
|
|5
|počitniški objekti | 100 | 200 | |
|
+-----+------------------------+-----------------+--------------+ |
|
V sklop
kmetijskih objektov (kmetije – domačije) se šteje tudi stanovanjska
hiša. Za tak poseg velja velikost od 1.000 do 1.500 m2 stavbnega
zemljišča glede na teren, z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji (turizem,
lesna predelava, domača obrt, ostale storitvene dejavnosti) pa od 1.500
do 2.500 m2. Poleg tega mora oseba izpolnjevati tudi posebne pogoje
skladno s 4. členom tega odloka. Razdalja med posameznimi objekti
»domačije« praviloma ne sme presegati 15 m. |
|
(6)
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro: |
|
Vsi
objekti, razen tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na
gospodarsko javno infrastrukturo (minimalno dovoz, vodovod, elektrika,
odvoz odpadkov in kanalizacija kolikor ta obstaja, v nasprotnem mora
objekt imeti individualno ČN ali nepretočno greznico in pogodbo za odvoz
fekalij z GJS). Maksimalna oddaljenost od priključka na javno
infrastrukturo je 25 m. Na območjih, kjer ni predviden OPPN, se javna
infrastruktura gradi z javno zasebnim partnerstvom ali zasebno, s tem da
se vložek investitorja v javno infrastrukturo poračunava s komunalnim
prispevkom. Kolikor upravljavec javne infrastrukture ne da pozitivnega
soglasja glede priključitve oziroma načina priključitve, gradnja ni
mogoča. Pri gradnji, rekonstrukciji, spremembi rabe ali ponovni gradnji
objekta mora investitor zagotoviti ustrezno število parkirnih mest glede
na normative za določeno dejavnost na lastnem stavbnem zemljišču.
Kolikor to ni mogoče, mora pridobiti dovoljenje za uporabo javnih
parkirišč. |
|
(7)
Celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
|
|
Dopustna
gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij naravnih vrednot in kulturne
dediščine, vodnih virov in podtalnice. Kolikor se pojavi varstveni
režim, je pri gradnji potrebno pridobiti predhodne projektne pogoje in
soglasje pristojne službe. Na ogroženih območjih – seizmičnih se ne
spodbuja gradnja, priporočljiva je lesena in montažna pred klasično
masivno, izogibati se je potrebno visoki podtalnici, hidrološko
neugodnim območjem. Gradnja na potencialno poplavnem in plazovitem
območju je prepovedana. Varstvo pred požarom mora vključevati
preprečitev širjenja požara na sosednje objekte, ki se zagotavlja z
ustreznimi odmiki objekta od sosednjih parcel in med objekti ter
potrebnimi protipožarnimi ločitvami, z zagotavljanjem virov vode za
gašenje (če ni hidrantnega omrežja, je treba zagotoviti druge vire), z
neoviranimi in varnimi dovozi, dostopi ter delovnimi površinami za
intervencijska vozila. |
|
(8)
Varovanje zdravja ljudi: |
|
Pri
načrtovanju objektov je potrebno težiti k pravilni osončenosti,
osvetlitvi, prevetrenosti, varstvu pred hrupom, elektromagnetnim
sevanjem in možnosti dostopa funkcionalno oviranim osebam. |
|
(9)
Posebnosti in dodatni pogoji: |
|
Pri
oblikovanju objektov se pogoji razlikujejo glede na prostorske enote,
kjer naselja ležijo, in sicer KD1, DS1, DS2, DS3, BK1, DP1, DP2, VK,
LP1, LP2. Pri oblikovanju objektov se upošteva krajevne, lokalne
značilnosti in značilnosti posamezne lokacije s prepletanjem primorskega
in alpskega stavbnega tipa. Na Krnsko-Vrsniškem in Drežniškem območju
cerkljansko-škofjeloškega tipa, na Livškem pa mešanje primorskega in
trnovsko kraškega alpskega tipa, v Breginjskem kotu pa lokalne
značilnosti beneško-slovenskega primorskega stavbnega tipa. |
|
Na območju
arheološke dediščine v EUP SS2 ni dovoljena gradnja na parc. št. 974 in
975 k.o. Staro selo. |
|
IV.
DOLOČITEV EUP IN PIP V OBMOČJU NASELJA KOBARID |
|
59. člen |
|
(določitev
EUP za območje naselja Kobarid) |
|
(1)
Naselje Kobarid ima zaradi svoje vloge, centralnosti, velikosti,
različnih posameznih dejavnosti in kontinuitete, predvsem pa
pričakovanega razvoja, več enot urejanja prostora, ki jih delimo po
uličnem sistemu na krajevno običajen način, odvisno od pretežne namenske
rabe, tipa in načina oziroma vrste gradbenih posegov. |
|
Osnovne
enote po abecednem redu so: |
|
– Bencinska
črpalka BČ |
|
–
Center CE |
|
– Gregorčičeva
ul. G |
|
– Gregorčičeva
– GV |
|
Volaričeva ul. |
|
– Industrijska
cona IC |
|
– Malni
MA |
|
–
Memurje ME |
|
– Milanova
ulica MI |
|
– Mučeniška
ulica MU |
|
– Osnovna
šola OŠ |
|
–
Park PA |
|
–
Pokopališče PK |
|
–
Rekreacija R |
|
–
Ribogojnica RI |
|
– Stresova
ulica ST |
|
– Športni
park ŠP |
|
–
Trg TR. |
|
(2) Na teh
območjih se prepletajo dejavnosti bivanja, trgovine, storitve,
gostinstva, turizma itd. in javne infrastrukture. Enote urejanja
prostora imajo določeno oznako z eno ali dvema črkama imena enote in
številko glede na pretežno dejavnost in pretežni tip gradnje oziroma
vrsto posegov, ki jih uporabljamo tudi na območjih krajine – na
prostorskih enotah razpršene poselitve in strnjenih naseljih.
|
|
Tipi
dovoljenih posegov po namenu (pretežno) so naslednji: |
|
TIP-0 –
obstoječ namen ali stanje |
|
TIP-1 –
eno- in dvostanovanjska gradnja (dopustna tudi raba turističnih sob in
apartmajev) |
|
TIP-2 –
večstanovanjska gradnja (dopustna tudi raba turističnih sob in
apartmajev) |
|
TIP-3 –
gradnja poslovnih objektov (dopustna raba tudi za stanovanja, turistične
sobe in apartmaje) |
|
TIP-4 –
gradnja proizvodnih objektov (pogojno dopustna tudi poslovna raba)
|
|
TIP-5 –
gradnja infrastrukturnih objektov |
|
TIP-6 –
gradnja družbene infrastrukture (pogojno dopustna tudi raba stanovanj,
turističnih sob in apartmajev) |
|
TIP-7 –
ostale dejavnosti. |
|
Pod
dopustno rabo se smatra raba, ki je obstoječi rabi nemoteča in obratno,
ki nima negativnih vplivov glede hrupa, prometa, izpustov v zrak, tla in
vodo, itd. |
|
Vrsta
dovoljenih posegov (pretežno): |
|
1.
novogradnje (na nezazidanih stavbnih zemljiščih) |
|
2.
dopolnilne gradnje – zapolnitve, zarobitve, plombe, dozidava, nadzidava
… (na ekstenzivno izrabljenih zemljiščih) |
|
3. območja
prenov, sprememb namembnosti, rekonstrukcij objektov, ponovnih gradenj,
dozidava, nadzidava … (na zazidanih stavbnih zemljiščih naselbinskih
jeder) |
|
4. območja
brez večjih gradbenih posegov – pretežno vzdrževanje obstoječih objektov
(na zazidanih stavbnih zemljiščih pod varstvenim režimom KD, ND, TNP, na
zelenih in kmetijskih površinah znotraj in izven naselij). |
|
Pri vrsti
posegov velja, da so pod vrsto posega št. 1 dopustne vse ostale vrste
posegov, torej 2, 3, 4. Pod vrsto posega št. 2 so dopustne tudi vrste
posegov pod št. 3 in 4, pod vrsto dovoljenega posega št. 3 pa samo še
vrsta posega št. 4. |
|
Pod vrsto
dovoljenega posega št. 4 je dopustno in dovoljeno samo vzdrževanje!
|
|
Enote
urejanja prostora za naselje Kobarid z imenom, ID, šifro, oznako, rabo,
vrsto in nazivom rabe kot izhaja iz Pravilnika so prikazane v spodnji
tabeli: |
|
+-------------+------+--------+---+-----+---+-----+-------------+ |
|
|ENOTA
|ID_EUP|SIF_EUP |OZN|RABA |TIP|VRSTA|Naziv rabe | |
|
|UREJANJA
| | | | | | |po | |
|
|PROSTORA
| | | | | | |Pravilniku | |
|
+-------------+------+--------+---+-----+---+-----+-------------+ |
|
|Bencinska
|KO14 |BČ 3/1 |BČ |BT |3 |1 |površine za | |
|
|črpalka
| | | | | | |turizem | |
|
+-------------+------+--------+---+-----+---+-----+-------------+ |
|
|Center
|KO10 |CE 3/3 |CE |CU |3 |3 |urbano | |
|
|
| | | | | | |središče | |
|
+-------------+------+--------+---+-----+---+-----+-------------+ |
|
|Gregorčičeva
|KO2 |G 3/3 |G |S |3 |3 |stanovanjske | |
|
|ul.
| | | | | | |površine | |
|
+-------------+------+--------+---+-----+---+-----+-------------+ |
|
|Gregorčičeva
|KO12 |GV 3/3 |GV |CU |3 |3 |urbano | |
|
|– Volaričeva
| | | | | | |središče | |
|
|ul.
| | | | | | | | |
|
+-------------+------+--------+---+-----+---+-----+-------------+ |
|
|Industrijska
|KO15 |IC 4/2 |IC |IP |4 |2 |poslovne | |
|
|cona
| | | | | | |cone | |
|
+-------------+------+--------+---+-----+---+-----+-------------+ |
|
|Malni
|KO6 |MA 1/2 |MA |S |1 |2 |stanovanjske | |
|
|
| | | | | | |površine | |
|
+-------------+------+--------+---+-----+---+-----+-------------+ |
|
|Memurje
|KO7 |ME 1/2 |ME |S |1 |2 |stanovanjske | |
|
|
| | | | | | |površine | |
|
+-------------+------+--------+---+-----+---+-----+-------------+ |
|
|Memurje
|KO8 |ME 1/2 |ME |S |1 |2 |stanovanjske | |
|
|
| | | | | | |površine | |
|
+-------------+------+--------+---+-----+---+-----+-------------+ |
|
|Milanova
|KO1 |MI 1/2 |MI |S |1 |2 |stanovanjske | |
|
|ulica
| | | | | | |površine | |
|
+-------------+------+--------+---+-----+---+-----+-------------+ |
|
|Mučeniška
|KO3 |MU 1/2 |MU |S |1 |2 |stanovanjske | |
|
|ulica
| | | | | | |površine | |
|
+-------------+------+--------+---+-----+---+-----+-------------+ |
|
|Osnovna šola
|KO13 |OŠ 6/3 |OŠ |CU |6 |3 |urbano | |
|
|
| | | | | | |središče | |
|
+-------------+------+--------+---+-----+---+-----+-------------+ |
|
|Park
|KO16 |PA 0/4 |PA |ZP |0 |4 |površine za | |
|
|
| | | | | | |park | |
|
+-------------+------+--------+---+-----+---+-----+-------------+ |
|
|Pokopališče
|KO18 |PK 7/3 |PK |ZK |7 |3 |površine za | |
|
|
| | | | | | |pokopališča | |
|
+-------------+------+--------+---+-----+---+-----+-------------+ |
|
|Rekreacija
|KO19 |R 7/1 |R |K |7 |4 |površine za | |
|
|
| | | | | | |kmetijstvo | |
|
+-------------+------+--------+---+-----+---+-----+-------------+ |
|
|Ribogojnica
|KO20 |RI 4/2 |RI |IK |4 |2 |poslovne | |
|
|
| | | | | | |cone | |
|
+-------------+------+--------+---+-----+---+-----+-------------+ |
|
|Stresova
|KO4 |ST 2/3 |ST |S |2 |3 |stanovanjske | |
|
|ulica
| | | | | | |površine | |
|
+-------------+------+--------+---+-----+---+-----+-------------+ |
|
|Stresova
|KO5 |ST 2/3 |ST |S |2 |3 |stanovanjske | |
|
|ulica
| | | | | | |površine | |
|
+-------------+------+--------+---+-----+---+-----+-------------+ |
|
|Športni park
|KO17 |ŠP 6/3 |ŠP |BC |6 |3 |športni | |
|
|
| | | | | | |centri | |
|
+-------------+------+--------+---+-----+---+-----+-------------+ |
|
|Trg
|KO11 |TR 3/3 |TR |CU |3 |3 |urbano | |
|
|
| | | | | | |središče | |
|
+-------------+------+--------+---+-----+---+-----+-------------+ |
|
|Park
|KO21 |PA 0/4 |PA |ZP |0 |4 |površine za | |
|
|
| | | | | | |park | |
|
+-------------+------+--------+---+-----+---+-----+-------------+ |
|
(8) Za
povezavo z grafičnim delom in sistemom zbirk podatkov je določen tudi ID
vsake enote, ki ga sestavljata dve črki imena naselja in zaporedna
številka skladno s pravilnikom. |
|
(9) Na
območju naselja Kobarid se urejajo z Občinskim podrobnim prostorskim
načrtom OPPN naslednje EUP: |
|
+---------------+------+------+----+-----+---+----+-------------+ |
|
|Bencinska
|KO14 |BČ 3/1|BČ |BT |3 |1 |površine za | |
|
|črpalka
| | | | | | |turizem | |
|
+---------------+------+------+----+-----+---+----+-------------+ |
|
|Industrijska
|KO15 |IC 4/2|IC |IP |4 |2 |poslovne | |
|
|cona
| | | | | | |cone | |
|
+---------------+------+------+----+-----+---+----+-------------+ |
|
1. PIP na
območju naselja Kobarid |
|
60. člen |
|
(določitev
PIP v enotah TIP 1) |
|
TIP 1:
(eno- in dvostanovanjske stavbe) |
|
Enote
urejanja prostora: Malni (KO6), Memurje (KO7, KO8), Milanova ul. (KO1)
in Mučeniška ul. (KO3) |
|
(1)
Namembnost objektov: |
|
Pretežno
eno- in dvostanovanjske stavbe, prosto stoječe, dopustna nemoteča
poslovna in storitvena dejavnost. |
|
Dopustne
vrste gradenj in posegov: |
|
1 –
gradnja novih objektov |
|
2 –
dopolnilna gradnja |
|
3 –
rekonstrukcija, prenova in sanacija, dozidava, nadzidava, ponovna
gradnja, sprememba namembnosti z možnostjo prepletanja dejavnosti.
|
|
(2) Lega
objektov: |
|
Prosto
stoječe stavbe, priporočen odmik od parcelne meje je min 4 m oziroma v
skladu z Uredbo o območju za določitev strank v postopku izdaje
gradbenega dovoljenja. Odmiki so lahko tudi manjši, kolikor se strinja
lastnik sosednje nepremičnine in so zagotovljene požarnovarstvene
zahteve in higiensko sanitarni pogoji (osončenje). Dopustna je gradnja
tudi v nizu. Gradbena meja objektom se določi v skladu z obstoječimi
objekti, pri novogradnjah pa je min. za širino peš hodnika 1,2 m oziroma
5 m in širino hodnika od regulacijske linje za nemoten osebni dovoz in
parkiranje avtomobila, kolikor to dopušča teren. |
|
(3)
Velikost objektov: |
|
Načeloma
prostornina objekta ne sme presegati 850 m3 na stanovanjsko enoto. Na
ravnem terenu je dopustna višina do P+1+M, na terenu v naklonu pa K+P+M,
za etaži P ali K je dopustna višina do 3,6 m za poslovni namen, svetla
višina kolenčnega zidu v mansardi je do max. 1,6 m. Na ravnem terenu je
dopustna klet samo v primeru celotne vkopanosti, kolikor to dopušča
teren (nivo podtalnice, poplavnost). P je določeno glede na višino vhoda
v bivalni ali poslovni del objekta. Kota tlaka je lahko višja od terena
do max. 1 m. |
|
Izkoriščenost zemljišč: |
|
pri novih
pozidavah in zapolnjevanju je potrebno težiti k gostotam nad 50
preb./ha. Faktor zazidanosti naj ne presega FZ = 0,2, faktor izrabe pa
FI= 0,6 območja. Velikost gradbene parcele se določi min 125 m2/os.
|
|
(4)
Oblikovanje objektov: |
|
Praviloma
so objekti vzdolžnega tlorisa v razmerju 2:3 do 1:2, izjemoma tudi 1:1
(gradnja v terenu z naklonom do 25 % in slemenom pravokotnim na teren),
s simetrično dvokapno ali večkapno streho v vzdolžni smeri naklona od 18
do 30 stopinj. Napušč nad vhodom je izrazito poudarjen, medtem ko so
ostali minimalni. Barva kritine naj bo v rdeči barvi opečne korčne
kritine. Zunanje ograje balkonov, lož in stopnišč so polne iz lesa,
vertikalne delitve. Na zunanjih stopniščih je dovoljena masivna zidana
ograja. Okna so praviloma pokončna v razmerju 2:3, izjemoma pa tudi
kvadratna. Barve fasad morajo biti v beli ali svetlih pastelnih tonih
brez dekorja in poudarjenega cokla. Pravila za oblikovanje veljajo na
območjih, ki niso razglašene kot kulturna dediščina. Na teh območjih
veljajo posebna pravila iz smernic MK. |
|
Prepovedani so nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhitekturni elementi
in detajli) na fasadah, kot so večkotni izzidki, stolpiči, fasadni
pomoli, arkade in »preneseni« arhitekturni in hortikulturni elementi iz
drugih okolij. Razmestitev, orientiranost in oblikovanje objektov naj
sledijo varstvu pred podnebnimi razmerami in čim boljši energetski
učinkovitosti zgradb z uporabo obnovljivih virov. |
|
(5)
Parcelacija: |
|
Oblika
parcel mora slediti predvsem terenskim zahtevam – naklonu terena,
dostopu do parcele in možnosti priključevanja na javno infrastrukturo.
Osnovni princip delitve parcel je, da se ustvarjajo nove parcele in
možni dostopi do sosednjih parcel (pogoj za delitev je določitev javnega
dobra za dostop in gradnjo infrastrukture), da se teži k racionalnosti
gradnje od znotraj navzven, da se zapolnjuje na način najbližjih
priključkov na komunalno opremo do največ 10 m, da investitor izvede
priključek, na katerega se bodo lahko priključevali še drugi objekti
(kot vložek v sekundarno infrastrukturo). Gradnja v sredini ali na
obrobju nezazidanih ali ekstenzivno izkoriščenih območij naselij ni
dopustna. |
|
Velikost
parcel je določena z vrsto in lego gradnje glede na enoto urejanja
prostora in naklonom terena. |
|
Priporočene max. velikosti stavbnih parcel eno stanovanjske enote – hiše
v m2 |
|
+------+-------------------------+------------+--------------+ |
|
| |Tip
gradnje | Raven teren|Naklon do 25 %| |
|
+------+-------------------------+------------+--------------+ |
|
|1 |eno- in
dvostanovanjski | 400 | 600 | |
|
| |objekti
v naselju | | | |
|
+------+-------------------------+------------+--------------+ |
|
|2 |na
obrobju naselja | 600 | 750 | |
|
+------+-------------------------+------------+--------------+ |
|
(6)
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro: |
|
Vsi
objekti, razen tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na
javno gospodarsko infrastrukturo (minimalno dovoz, voda, elektrika,
odvoz odpadkov in kanalizacija). Maksimalna oddaljenost od priključka na
javno infrastrukturo je 10 m. Na območjih, kjer ni predviden OPPN se
javna infrastruktura gradi z javno zasebnim partnerstvom ali zasebno, s
tem da se vložek investitorja v javno infrastrukturo poračunava s
komunalnim prispevkom. Kolikor upravljavec javne infrastrukture ne da
pozitivnega soglasja glede priključitve oziroma načina priključitve,
gradnja ni mogoča. Pri gradnji, rekonstrukciji, spremembi rabe ali
ponovni gradnji objekta mora investitor zagotoviti ustrezno število
parkirnih mest glede na normative za določeno dejavnost na lastnem
stavbnem zemljišču. Kolikor to ni mogoče, mora pridobiti dovoljenje za
uporabo javnih parkirišč. |
|
(7)
Celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
|
|
Dopustna
gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij naravnih vrednot in kulturne
dediščine, vodnih virov in podtalnice. Kolikor se pojavi varstveni
režim, je pri gradnji potrebno pridobiti predhodne projektne pogoje in
soglasje pristojne službe. Na ogroženih območjih – seizmičnih se ne
spodbuja gradnja, priporočljiva je lesena in montažna pred klasično
masivno, izogibati se je potrebno visoki podtalnici, hidrološko
neugodnim območjem. Gradnja na potencialno poplavnem in plazovitem
območju je prepovedana. Varstvo pred požarom mora vključevati
preprečitev širjenja požara na sosednje objekte, ki se zagotavlja z
ustreznimi odmiki objekta od sosednjih parcel in med objekti ter
potrebnimi protipožarnimi ločitvami, z zagotavljanjem virov vode za
gašenje (če ni hidrantnega omrežja, je treba zagotoviti druge vire), z
neoviranimi in varnimi dovozi, dostopi ter delovnimi površinami za
intervencijska vozila. |
|
(8)
Varovanje zdravja ljudi: |
|
Pri
načrtovanju objektov je potrebno težiti k pravilni osončenosti,
osvetlitvi, prevetrenosti, varstvu pred hrupom, elektromagnetnim
sevanjem in možnosti dostopa funkcionalno oviranim osebam. |
|
(9)
Posebnosti in dodatni pogoji: |
|
Ni
pogojev. |
|
61. člen |
|
(določitev
PIP v enotah TIP 2) |
|
TIP 2:
(večstanovanjske stavbe) |
|
Enote
urejanja prostora: |
|
stanovanjsko območje: Stresova ul. (KO4, KO5) |
|
(1)
Namembnost objektov: |
|
Pretežno
večstanovanjske stavbe, prosto stoječe, nemoteča poslovna in storitvena
dejavnost (apartmaji, sobe). |
|
Dopustne
vrste gradenj in posegov: |
|
Na območju
se dopustni posege v smislu notranjega razvoja naselij: gradnja novih
objektov, rekonstrukcija, prenova in sanacija, dozidava, nadzidava,
dopolnilna gradnja, ponovna gradnja, sprememba namembnosti z možnostjo
prepletanja dejavnosti. |
|
(2) Lega
objektov: |
|
Prosto
stoječe stavbe, odmik od parcelne meje naj bo min 4 m oziroma v skladu z
Uredbo o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega
dovoljenja. Odmiki so lahko tudi manjši, v kolikor se strinja lastnik
sosednje nepremičnine in so zagotovljene požarnovarstvene zahteve in
higiensko sanitarni pogoji (osončenje). Gradbena meja objektom se določi
v skladu z obstoječimi objekti, pri novogradnjah pa je min za širino peš
hodnika 1,2 m oziroma 5 m in širino hodnika od regulacijske linje.
|
|
(3)
Velikost objektov: |
|
Na ravnem
terenu dopustna višina do P+3+M, na terenu v naklonu do K+P+2+M, za
etaži P ali K je dopustna višina do 3,6 m za poslovni namen, svetla
višina kolenčnega zidu v mansardi do max. 1,6 m. Na ravnem terenu je
dopustna klet samo v primeru celotne vkopanosti, kolikor to dopušča
teren (nivo podtalnice, poplavnost). P je določen glede na višino vhoda
v objekt. |
|
Izkoriščenost zemljišč: |
|
pri novih
pozidavah in zapolnjevanju je potrebno težiti k gostotam nad 150
preb./ha. Faktor zazidanosti naj ne presega FZ = 0,4, faktor izrabe pa
FI = 1,2 za območje EUP. Kot minimalno funkcionalno zemljišče k objektu
je potrebno zagotoviti vsaj 2 PM na stanovanje, dovoz za intervencijska
vozila, zelene površine. Na vsakih 10 stanovanj je potrebno zagotoviti
po eno stanovanje za funkcionalno ovirane osebe in neoviran dostop.
|
|
(4)
Oblikovanje objektov: |
|
Praviloma
so objekti vzdolžnega tlorisa v razmerju od 1:2 in več, pokriti z
dvokapno streho v vzdolžni smeri naklona od 18 do 30 stopinj. Barva
kritine naj bo v rdeči opečni barvi korčne kritine. Zunanje ograje
balkonov, lož in stopnišč so polne iz lesa, vertikalne delitve. Okna so
praviloma pokončna v razmerju 2:3, izjemoma pa tudi kvadratna. Barve
fasad morajo biti v beli ali svetlih pastelnih tonih brez dekorja in
poudarjenega cokla. Pravila za oblikovanje veljajo na območjih, ki niso
kulturna dediščina. |
|
Prepovedani so nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhitekturni elementi
in detajli) na fasadah, kot so večkotni izzidki, stolpiči, fasadni
pomoli, arkade in »preneseni« arhitekturni in hortikulturni elementi iz
drugih okolij. Razmestitev, orientiranost in oblikovanje objektov naj
sledijo varstvu pred podnebnimi razmerami in čim boljši energetski
učinkovitosti zgradb z uporabo obnovljivih virov. |
|
(5)
Parcelacija: |
|
Oblika
parcel mora slediti predvsem terenskim zahtevam – naklonu terena in
dostopu do parcele in možnosti priključevanja na javno infrastrukturo.
Velikost parcel je določena z vrsto in lego gradnje glede na enoto
urejanja prostora in naklonom terena. |
|
(6)
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro: |
|
Vsi
objekti, razen tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na
javno gospodarsko infrastrukturo (minimalno dovoz, voda, elektrika,
odvoz odpadkov in kanalizacija). Maksimalna oddaljenost od priključka na
javno infrastrukturo je 10 m. Na območjih, kjer ni predviden OPPN se
javna infrastruktura gradi s javno zasebnim partnerstvom ali zasebno, s
tem da se vložek investitorja v javno infrastrukturo poračunava s
komunalnim prispevkom. Kolikor upravljavec javne infrastrukture ne da
pozitivnega soglasja glede priključitve oziroma načina priključitve,
gradnja ni mogoča. Pri gradnji, rekonstrukciji, spremembi rabe ali
ponovni gradnji objekta mora investitor zagotoviti ustrezno število
parkirnih mest glede na normative za določeno dejavnost na lastnem
stavbnem zemljišču. Kolikor to ni mogoče, mora pridobiti dovoljenje za
uporabo javnih parkirišč. |
|
(7)
Celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
|
|
Dopustna
gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij naravnih vrednot in kulturne
dediščine, vodnih virov in podtalnice. Kolikor se pojavi varstveni
režim, je pri gradnji potrebno pridobiti predhodne projektne pogoje in
soglasje pristojne službe. Na ogroženih območjih – seizmičnih se ne
spodbuja gradnja, priporočljiva je lesena in montažna pred klasično
masivno, izogibati se je potrebno visoki podtalnici, hidrološko
neugodnim območjem. Gradnja na potencialno poplavnem in plazovitem
območju je prepovedana. Varstvo pred požarom mora vključevati
preprečitev širjenja požara na sosednje objekte, ki se zagotavlja z
ustreznimi odmiki objekta od sosednjih parcel in med objekti ter
potrebnimi protipožarnimi ločitvami, z zagotavljanjem virov vode za
gašenje (če ni hidrantnega omrežja, je treba zagotoviti druge vire), z
neoviranimi in varnimi dovozi, dostopi ter delovnimi površinami za
intervencijska vozila. |
|
(8)
Varovanje zdravja ljudi: |
|
Pri
načrtovanju objektov je potrebno težiti k pravilni osončenosti,
osvetlitvi, prevetrenosti, varstvu pred hrupom, elektromagnetnim
sevanjem in možnosti dostopa funkcionalno oviranim osebam. |
|
(9)
Posebnosti in dodatni pogoji: |
|
Ni
pogojev. |
|
62. člen |
|
(določitev
PIP v enotah TIP 3) |
|
TIP 3:
(poslovni objekti) |
|
Enote
urejanja prostora: |
|
naselbinsko jedro: Gregorčičeva ul. (KO2), Gregorčičeva-Volaričeva ul.
(KO12), Trg (KO11) |
|
poslovno
območje: Center (KO10), Bencinska črpalka (KO14) |
|
(1)
Namembnost objektov: |
|
Pretežno
poslovne stavbe za potrebe gostinstva, trgovine, turizma in drugih
storitvenih dejavnosti, prosto stoječe, v naselju Kobarid z možnostjo
stanovanj v nadstropju ali nemoteče storitvene dejavnosti (apartmaji,
sobe). |
|
Dopustne
vrste gradenj in posegov: gradnja novih objektov, rekonstrukcija,
prenova in sanacija, dozidava, nadzidava, dopolnilna gradnja, ponovna
gradnja, sprememba namembnosti z možnostjo prepletanja dejavnosti.
|
|
(2) Lega
objektov: |
|
Prosto
stoječe stavbe, odmik od parcelne meje naj bo min 4 m oziroma v skladu z
Uredbo o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega
dovoljenja. Odmiki so lahko tudi manjši, kolikor se strinja lastnik
sosednje nepremičnine in so zagotovljene požarnovarstvene zahteve in
higiensko sanitarni pogoji (osončenje), na območju jedra pa tudi
strnjene gradnje v nizu. Gradbena meja objektom se določi v skladu z
obstoječimi objekti, pri novogradnjah pa je min za širino peš hodnika
1,2 m oziroma 5m in širino hodnika od regulacijske linje. |
|
(3)
Velikost objektov: |
|
Na ravnem
terenu dopustna višina do P+2+M, na terenu v naklonu do K+P+1+M, za
etaži P ali K je višina do 3,6 m za poslovni namen, svetla višina
kolenčnega zidu v mansardi do max.1,6 m. Na ravnem terenu je dopustna
klet samo v primeru celotne vkopanosti, kolikor to dopušča teren (nivo
podtalnice, poplavnost). P je določen glede na višino vhoda v
stanovanjski ali poslovni del objekta. |
|
Izkoriščenost zemljišč: |
|
pri novih
pozidavah in zapolnjevanju je potrebno težiti h gostotam nad 50
preb./ha. Faktor zazidanosti naj ne presega FZ = 0,4, faktor izrabe pa
FI = 1,2 za območje EUP. Kot minimalno funkcionalno zemljišče k objektu
je potrebno zagotoviti dovolj PM glede na dejavnost in število
stanovanjskih enot (min. 2 PM/s), zunanje poslovne površine, kot so
gostinski vrtovi, manipulacijske in skladiščne površine morajo biti v
sklopu gradbene parcele, zagotovljen mora biti dovoz za intervencijska
vozila in zelene površine. |
|
(4)
Oblikovanje objektov: |
|
Praviloma
so objekti vzdolžnega tlorisa v razmerju 2:3 do 1:2, pokriti z dvokapno
ali večkapno streho v vzdolžni smeri naklona od 18 do 30 stopinj. Barva
kritine naj bo v rdeči barvi korčne kritine. Zunanje ograje balkonov,
lož so iz lesa, vertikalne delitve. Okna so praviloma pokončna v
razmerju 2:3, izjemoma pa tudi kvadratna. Barve fasad morajo biti v beli
ali svetlih pastelnih tonih brez dekorja in poudarjenega cokla. Pravila
za oblikovanje veljajo na območjih, ki niso kulturna dediščina.
|
|
Prepovedani so nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhitekturni elementi
in detajli) na fasadah, kot so več kotni izzidki, stolpiči, fasadni
pomoli, arkade in »preneseni« arhitekturni in hortikulturni elementi iz
drugih okolij. Razmestitev, orientiranost in oblikovanje objektov naj
sledijo varstvu pred podnebnimi razmerami in čim boljši energetski
učinkovitosti zgradb z uporabo obnovljivih virov. |
|
(5)
Parcelacija: |
|
Oblika
parcel mora slediti predvsem terenskim zahtevam – naklonu terena in
dostopu do parcele in možnosti priključevanja na javno infrastrukturo.
Gradnja v sredini ali na obrobju ekstenzivno izkoriščenih območij
naselij ni dopustna. Velikost parcel je določena z vrsto in lego gradnje
glede na enoto urejanja prostora in naklonom terena. |
|
(6)
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro: |
|
Vsi
objekti, razen tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na
javno gospodarsko infrastrukturo (minimalno dovoz, voda, elektrika,
odvoz odpadkov in kanalizacija). Maksimalna oddaljenost od priključka na
javno infrastrukturo je 25 m. Na območjih, kjer ni predviden OPPN se
javna infrastruktura gradi s javno zasebnim partnerstvom ali zasebno, s
tem da se vložek investitorja v javno infrastrukturo poračunava s
komunalnim prispevkom. Kolikor upravljavec javne infrastrukture ne da
pozitivnega soglasja glede priključitve oziroma načina priključitve,
gradnja ni mogoča. Pri gradnji, rekonstrukciji, spremembi rabe ali
ponovni gradnji objekta mora investitor zagotoviti ustrezno število
parkirnih mest glede na normative za določeno dejavnost na lastnem
stavbnem zemljišču. Kolikor to ni mogoče, mora pridobiti dovoljenje za
uporabo javnih parkirišč. |
|
(7)
Celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
|
|
Dopustna
gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij naravnih vrednot in kulturne
dediščine, vodnih virov in podtalnice. Kolikor se pojavi varstveni
režim, je pri gradnji potrebno pridobiti predhodne projektne pogoje in
soglasje pristojne službe. Na ogroženih območjih – seizmičnih se ne
spodbuja gradnja, priporočljiva je lesena in montažna pred klasično
masivno, izogibati se je potrebno visoki podtalnici, hidrološko
neugodnim območjem. Gradnja na potencialno poplavnem in plazovitem
območju je prepovedana. Varstvo pred požarom mora vključevati
preprečitev širjenja požara na sosednje objekte, ki se zagotavlja z
ustreznimi odmiki objekta od sosednjih parcel in med objekti ter
potrebnimi protipožarnimi ločitvami, z zagotavljanjem virov vode za
gašenje (če ni hidrantnega omrežja, je treba zagotoviti druge vire), z
neoviranimi in varnimi dovozi, dostopi ter delovnimi površinami za
intervencijska vozila. |
|
(8)
Varovanje zdravja ljudi: |
|
Pri
načrtovanju objektov je potrebno težiti k pravilni osončenosti,
osvetlitvi, prevetrenosti, varstvu pred hrupom, elektromagnetnim
sevanjem in možnosti dostopa funkcionalno oviranim osebam. |
|
(9)
Posebnosti in dodatni pogoji: |
|
Vsebina in
dejavnost poslovnih objektov morajo biti skladna s podrobno namensko
rabo. |
|
Na območju
arheološke dediščine v EUP KO2 ni dovoljena gradnja na parc. št. 94/2,
100/3, 101 in 102, vse k.o. Kobarid. |
|
63. člen |
|
(določitev
PIP v enotah TIP 4) |
|
TIP 4:
(proizvodne in kmetijske stavbe) |
|
Enote
urejanja prostora: |
|
poslovno
proizvodno območje: Industrijska cona (KO15), Ribogojnica (KO20), farme
|
|
(1)
Namembnost objektov: |
|
Pretežno
proizvodne in kmetijske stavbe, prosto stoječe, v naselju Kobarid na
območjih PC Kobarid (merila in pogoji veljajo tudi za ostale proizvodne
objekte – Frnaža, Breginj, farma Sužid itd.) z možnostjo poslovne in
storitvene dejavnosti (skladišča, obrt, servisi, storitve, trgovina,
gostinstvo v sklopu poslovne dejavnosti ipd.) kolikor te dejavnosti niso
moteče za osnovni namen in obratno. |
|
Dopustne
vrste gradenj in posegov: |
|
gradnja
novih objektov, rekonstrukcija, prenova in sanacija, dozidava,
nadzidava, dopolnilna gradnja, ponovna gradnja, sprememba namembnosti z
možnostjo prepletanja dejavnosti. |
|
(2) Lega
objektov: |
|
Prosto
stoječe stavbe, odmik od parcelne meje naj bo min 4 m oziroma v skladu z
Uredbo o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega
dovoljenja. Odmiki so lahko tudi manjši kolikor se strinja lastnik
sosednje nepremičnine in da so zagotovljene požarnovarstvene zahteve in
higiensko sanitarni pogoji (osončenje). Gradbena meja objektom se določi
v skladu z obstoječimi objekti, pri novogradnjah pa je min za širino peš
hodnika 1,2 m oziroma 5 m in širino hodnika od regulacijske linje.
|
|
(3)
Velikost objektov: |
|
Velikost
objektov se določi glede na proizvodni proces in na podlagi potreb.
Višinsko objekti ne smejo odstopati od objektov v okolici. Najvišja
višina objektov je do P+1, s tem da je višina prostorov lahko višja od
3,6 m in je prilagojena tehnološkemu procesu. Pisarniški, upravni
prostori, laboratoriji, silosi itd. so lahko tudi več etažni, vendar ne
višji od 50 % osnovne višine ostalih objektov. |
|
Izkoriščenost zemljišč: |
|
Faktor
zazidanosti naj ne presega FZ = 0,6, faktor izrabe pa FI = 1,2 za
območje. Kot minimalno funkcionalno zemljišče k objektu je potrebno
zagotoviti dovolj PM glede na dejavnost, manipulacijske površine, dovoz
za intervencijska vozila in zelene površine. |
|
(4)
Oblikovanje objektov: |
|
Praviloma
so objekti večjih tlorisnih dimenzij, ki nekajkrat presegajo višino,
tako da so izrazito horizontalno poudarjeni, pokriti z ravno, enokapno
ali večkapno streho minimalnega naklona. Barva fasad in kritine naj bo v
naravnih barvnih tonih in ne sme kontrastno izstopati v okolju.
Prepovedane so svetleče in refleksne kovinske fasade. Razmestitev,
orientiranost in oblikovanje objektov naj sledijo varstvu pred
podnebnimi razmerami in čim boljši energetski učinkovitosti zgradb z
uporabo obnovljivih virov. |
|
(5)
Parcelacija: |
|
Oblika
parcel mora slediti predvsem dostopu do parcele in možnosti
priključevanja na javno infrastrukturo. Velikost parcel je določena z
vrsto in lego gradnje glede na enoto urejanja prostora. |
|
(6)
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro: |
|
Vsi
objekti, razen tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na
gospodarsko javno infrastrukturo (minimalno dovoz, voda, elektrika,
odvoz odpadkov in kanalizacija). Maksimalna oddaljenost od priključka na
javno infrastrukturo je 50 m. Na območjih, kjer ni predviden OPPN se
javna infrastruktura gradi z javno zasebnim partnerstvom ali zasebno, s
tem da se vložek investitorja v javno infrastrukturo poračunava s
komunalnim prispevkom. Kolikor upravljavec javne infrastrukture ne da
pozitivnega soglasja glede priključitve oziroma načina priključitve,
gradnja ni mogoča. Pri gradnji, rekonstrukciji, spremembi rabe ali
ponovni gradnji objekta mora investitor zagotoviti ustrezno število
parkirnih mest glede na normative za določeno dejavnost na lastnem
stavbnem zemljišču. Kolikor to ni mogoče, mora pridobiti dovoljenje za
uporabo javnih parkirišč. |
|
(7)
Celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
|
|
Dopustna
gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij naravnih vrednot in kulturne
dediščine, vodnih virov in podtalnice. Kolikor se pojavi varstveni
režim, je pri gradnji potrebno pridobiti predhodne projektne pogoje in
soglasje pristojne službe. Na ogroženih območjih – seizmičnih se ne
spodbuja gradnja, priporočljiva je lesena in montažna pred klasično
masivno, izogibati se je potrebno visoki podtalnici, hidrološko
neugodnim območjem. Gradnja na potencialno poplavnem in plazovitem
območju je prepovedana. Varstvo pred požarom mora vključevati
preprečitev širjenja požara na sosednje objekte, ki se zagotavlja z
ustreznimi odmiki objekta od sosednjih parcel in med objekti ter
potrebnimi protipožarnimi ločitvami, z zagotavljanjem virov vode za
gašenje (če ni hidrantnega omrežja, je treba zagotoviti druge vire), z
neoviranimi in varnimi dovozi, dostopi ter delovnimi površinami za
intervencijska vozila. |
|
(8)
Varovanje zdravja ljudi: |
|
Pri
načrtovanju objektov je potrebno težiti k pravilni osončenosti,
osvetlitvi, prevetrenosti, varstvu pred hrupom, elektromagnetnim
sevanjem in možnosti dostopa funkcionalno oviranim osebam. |
|
(9)
Posebnosti in dodatni pogoji: |
|
Za območje
IK Sužid je dopustna gradnja farme izključno za potrebe govedoreje. |
|
64. člen |
|
(določitev
PIP v enotah TIP 5) |
|
TIP 5:
(infrastrukturni objekti) |
|
Enote
urejanja prostora: |
|
območje
okoljske in energetske infrastrukture (izven ureditvenega območja
naselja Kobarid) |
|
(1)
Namembnost objektov: |
|
Pretežno
infrastrukturni objekti, prosto stoječi, v naselju Kobarid na območju ČN
Kobarid kot objekti za okoljsko infrastrukturo z možnostjo poslovne in
storitvene dejavnosti (sortirnica odpadkov in reciklaža, skladišča,
cestna služba, parkirišča za komunalna vozila, gradbeno mehanizacijo,
storitve itd.) kolikor te dejavnosti niso moteče za osnovni namen in
obratno. |
|
Dopustne
vrste gradenj in posegov: gradnja novih objektov, rekonstrukcija,
prenova in sanacija, dozidava, nadzidava, dopolnilna gradnja, ponovna
gradnja, sprememba namembnosti z možnostjo prepletanja dejavnosti
skladno z grafično prilogo 5.1. |
|
(2) Lega
objektov: |
|
Prosto
stoječe stavbe, odmik od parcelne meje naj bo min 4 m oziroma v skladu z
Uredbo o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega
dovoljenja. Odmiki so lahko tudi manjši, kolikor se strinja lastnik
sosednje nepremičnine in so zagotovljene požarnovarstvene zahteve in
higiensko sanitarni pogoji (osončenje). Gradbena meja se objektom določi
v skladu z obstoječimi objekti, pri novogradnjah pa je min 5 m od
regulacijske linje. |
|
(3)
Velikost objektov: |
|
Velikost
objektov se določi glede na tehnološki proces in na podlagi potreb.
Višinsko objekti ne smejo odstopati od objektov v okolici. Najvišja
višina objektov je do P+1, s tem da je višina prostorov lahko višja od
3,6 m in je prilagojena tehnološkemu procesu. Pisarniški, upravni
prostori, laboratoriji itd. so lahko tudi več etažni, vendar ne višji od
50 % osnovne višine ostalih objektov. |
|
izkoriščenost zemljišč: |
|
Faktor
zazidanosti naj ne presega FZ = 0,6, faktor izrabe pa FI = 1,2 za
celotno območje. Kot minimalno funkcionalno zemljišče k objektu je
potrebno zagotoviti dovolj PM glede na dejavnost, dovoz za
intervencijska vozila, zelene površine. |
|
(4)
Oblikovanje objektov: |
|
Praviloma
so objekti vzdolžnega tlorisa, pokriti z ravno, enokapno dvo- ali
večkapno streho minimalnega naklona. Barva fasad in kritine naj bo v
naravnih barvnih tonih in ne sme kontrastno izstopati v okolju.
Prepovedane so svetleče in refleksne kovinske fasade. |
|
Dovoljena
je tudi moderna oblikovanost objektov, ki jo narekujejo tehnološke
rešitve. |
|
(5)
Parcelacija: |
|
Oblika
parcel mora slediti predvsem dostopu do parcele in možnosti
priključevanja na javno infrastrukturo. Velikost parcel je določena z
vrsto in lego gradnje glede na enoto urejanja prostora. |
|
(6)
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro: |
|
Vsi
objekti, razen tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na
javno gospodarsko infrastrukturo (minimalno dovoz, voda, elektrika,
odvoz odpadkov in kanalizacija). Maksimalna oddaljenost od priključka na
javno infrastrukturo je 50 m. Na območjih, kjer ni predviden OPPN, se
javna infrastruktura gradi s javno zasebnim partnerstvom ali zasebno, s
tem da se vložek investitorja v javno infrastrukturo poračunava s
komunalnim prispevkom. Kolikor upravljavec javne infrastrukture ne da
pozitivnega soglasja glede priključitve oziroma načina priključitve,
gradnja ni mogoča. Pri gradnji, rekonstrukciji, spremembi rabe ali
ponovni gradnji objekta mora investitor zagotoviti ustrezno število
parkirnih mest glede na normative za določeno dejavnost na lastnem
stavbnem zemljišču. Kolikor to ni mogoče, mora pridobiti dovoljenje za
uporabo javnih parkirišč. |
|
(7)
Celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
|
|
Dopustna
gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij naravnih vrednot in kulturne
dediščine, vodnih virov in podtalnice. Kolikor se pojavi varstveni
režim, je pri gradnji potrebno pridobiti predhodne projektne pogoje in
soglasje pristojne službe. Na ogroženih območjih – seizmičnih se ne
spodbuja gradnja, priporočljiva je lesena in montažna pred klasično
masivno, izogibati se je potrebno visoki podtalnici, hidrološko
neugodnim območjem. Gradnja na potencialno poplavnem in plazovitem
območju je prepovedana. Varstvo pred požarom mora vključevati
preprečitev širjenja požara na sosednje objekte, ki se zagotavlja z
ustreznimi odmiki objekta od sosednjih parcel in med objekti ter
potrebnimi protipožarnimi ločitvami, z zagotavljanjem virov vode za
gašenje (če ni hidrantnega omrežja, je treba zagotoviti druge vire), z
neoviranimi in varnimi dovozi, dostopi ter delovnimi površinami za
intervencijska vozila. |
|
(8)
Varovanje zdravja ljudi: |
|
Pri
načrtovanju objektov je potrebno težiti k pravilni osončenosti,
osvetlitvi, prevetrenosti, varstvu pred hrupom, elektromagnetnim
sevanjem in možnosti dostopa funkcionalno oviranim osebam. |
|
(9)
Posebnosti in dodatni pogoji: |
|
Ni
pogojev. |
|
65. člen |
|
(določitev
PIP enotah TIP 6) |
|
TIP 6:
(objekti družbene infrastrukture) – vrtci, šole, kulturni objekti,
športni objekti, zdravstveni domovi, domovi za ostarele itd.)
|
|
Enote
urejanja prostora: |
|
športni
centri: Športni park (KO17) |
|
območje
družbene infrastrukture: Osnovna šola (KO13). |
|
(1)
Namembnost objektov: |
|
Območja
družbene infrastrukture sodijo v namensko rabo CU in so prostorsko že
določena ter povzeta iz UZ Kobarid. V prihodnosti občina ne načrtuje
novih območij družbene infrastrukture, razen gradnje posameznih objektov
– zdravstvenega doma ali doma za starejše občane. |
|
Dopustne
vrste gradenj in posegov: gradnja novih objektov, rekonstrukcija,
prenova in sanacija, dozidava, nadzidava, dopolnilna gradnja, ponovna
gradnja, sprememba namembnosti z možnostjo prepletanja dejavnosti.
|
|
(2) Lega
objektov: |
|
Prosto
stoječe stavbe, odmik od parcelne meje naj bo min 4 m oziroma v skladu z
Uredbo o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega
dovoljenja. Odmiki so lahko tudi manjši, v kolikor se strinja lastnik
sosednje nepremičnine in so zagotovljene požarnovarstvene zahteve in
higiensko sanitarni pogoji (osončenje). Gradbena meja objektom se določi
v skladu z obstoječimi objekti, pri novogradnjah pa je min 5 m od
regulacijske linje. |
|
(3)
Velikost objektov: |
|
Velikost
objektov se določi glede na funkcijo objektov in na podlagi potreb.
Višinsko objekti ne smejo odstopati od objektov v okolici. Največja
višina objektov je P+2+M, s tem da je višina prostorov lahko višja od
3,6 m in je prilagojena vsebini in funkcionalnim zahtevam. |
|
Izkoriščenost zemljišč: |
|
Faktor
zazidanosti naj ne presega FZ = 0,6, faktor izrabe pa FI = 1,6 za
območje EUP. Kot minimalno funkcionalno zemljišče k objektu je potrebno
zagotoviti dovolj PM glede na dejavnost, dovoz za intervencijska vozila,
zelene površine. |
|
(4)
Oblikovanje objektov: |
|
Za
tovrstne objekte velja, da so lahko oblikovno tudi kontrastni v prostoru
s posameznimi avtohtonimi arhitekturnimi rešitvami, v kolikor niso
locirani na območju kulturnih vrednot. V tem primeru morajo biti skladni
s projektnimi pogoji pristojnega organa. Razmestitev, orientiranost in
oblikovanje objektov naj sledijo varstvu pred podnebnimi razmerami in
čim boljši energetski učinkovitosti zgradb z uporabo obnovljivih virov.
|
|
(5)
Parcelacija: |
|
Oblika
parcel mora slediti predvsem dostopu do parcele in možnosti
priključevanja na javno infrastrukturo. Velikost parcel je določena z
vrsto in lego gradnje glede na enoto urejanja prostora. |
|
(6)
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro: |
|
Vsi
objekti, razen tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na
javno gospodarsko infrastrukturo (minimalno dovoz, voda, elektrika,
odvoz odpadkov in kanalizacija). Maksimalna oddaljenost od priključka na
javno infrastrukturo je 25 m. Na območjih, kjer ni predviden OPPN, se
javna infrastruktura gradi s javno zasebnim partnerstvom ali zasebno, s
tem da se vložek investitorja v javno infrastrukturo poračunava s
komunalnim prispevkom. Kolikor upravljavec javne infrastrukture ne da
pozitivnega soglasja glede priključitve oziroma načina priključitve,
gradnja ni mogoča. Pri gradnji, rekonstrukciji, spremembi rabe ali
ponovni gradnji objekta mora investitor zagotoviti ustrezno število
parkirnih mest glede na normative za določeno dejavnost na lastnem
stavbnem zemljišču. Kolikor to ni mogoče, mora pridobiti dovoljenje za
uporabo javnih parkirišč. |
|
(7)
Celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
|
|
Dopustna
gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij naravnih vrednot in kulturne
dediščine, vodnih virov in podtalnice. Kolikor se pojavi varstveni
režim, je pri gradnji potrebno pridobiti predhodne projektne pogoje in
soglasje pristojne službe. Na ogroženih območjih – seizmičnih se ne
spodbuja gradnja, priporočljiva je lesena in montažna pred klasično
masivno, izogibati se je potrebno visoki podtalnici, hidrološko
neugodnim območjem. Gradnja na potencialno poplavnem in plazovitem
območju je prepovedana. Varstvo pred požarom mora vključevati
preprečitev širjenja požara na sosednje objekte, ki se zagotavlja z
ustreznimi odmiki objekta od sosednjih parcel in med objekti ter
potrebnimi protipožarnimi ločitvami, z zagotavljanjem virov vode za
gašenje (če ni hidrantnega omrežja, je treba zagotoviti druge vire), z
neoviranimi in varnimi dovozi, dostopi ter delovnimi površinami za
intervencijska vozila. |
|
(8)
Varovanje zdravja ljudi: |
|
Pri
načrtovanju objektov je potrebno težiti k pravilni osončenosti,
osvetlitvi, prevetrenosti, varstvu pred hrupom, elektromagnetnim
sevanjem in možnosti dostopa funkcionalno oviranim osebam. |
|
(9)
Posebnosti in dodatni pogoji: |
|
Smiselno
je objekte KD vključevati v moderno vsebino in funkcijo ob posegih, ki
teh objektov ne spreminjajo toliko, da bi izgubili svojo vrednost in
pričevalnost. |
|
66. člen |
|
(določitev
PIP enotah TIP 7) |
|
TIP 7:
(ostali objekti) |
|
Enote
urejanja prostora: Rekreacija (KO19), Park (KO16, KO21), Pokopališče
(KO18) |
|
(1)
Namembnost objektov: |
|
To so
objekti, ki ne sodijo k zgornjim tipom gradenj, ampak so ali objekti, ki
so memoarni ali služijo za turizem in rekreacijo v naselju, športni
objekti (igrišča, naprave s pomožnimi objekti) in
pomožni objekti
enostavni in nezahtevni objekti za
potrebe kmetijske (ljubiteljske) dejavnosti na območju zelenega sistema
naselja Kobarid (košnja trave in paša ovac), ki so pravzaprav atribut
kulturne krajine, turistična atrakcija in lokalna značilnost skladno s
67. členom tega odloka. |
|
Dopustne
vrste posegov so naslednje: vzdrževanje, prenova, sanacija in postavitev
enostavnih objektov za potrebe dejavnosti. |
|
(2) Lega
objektov: |
|
Za
postavitev in lokacijo teh objektov velja, da ne smejo biti na vizualno
izpostavljenih lokacijah, oblikovno kontrastni in vpadljivi. Večinoma so
to prosto stoječi enostavni objekti praviloma iz lesa ali montažnih
elementov. Odmik objektov od parcelne meje naj bo 2 m. |
|
(3)
Velikost objektov: |
|
Velikost
objektov mora biti prilagojena minimalnim zahtevam glede na funkcijo
objekta, višinsko so samo P. |
|
(4)
Oblikovanje objektov: |
|
Objekti
morajo biti oblikovani v skladu s tradicionalnim primorskim kobariško
tolminskim slogom stavbarstva, ki je značilen za dolino, pokriti
praviloma z dvokapno streho v vzdolžni smeri in naklonu od 18 do 30
stopinj. Prepovedani so nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhitekturni
elementi in detajli) na fasadah, kot so več kotni izzidki, stolpiči,
fasadni pomoli, arkade in »preneseni« arhitekturni in hortikulturni
elementi iz drugih okolij. Razmestitev, orientiranost in oblikovanje
objektov naj sledijo varstvu pred podnebnimi razmerami in čim boljši
energetski učinkovitosti zgradb z uporabo obnovljivih virov.
|
|
(5)
Parcelacija: |
|
Za te
objekte ni potrebna parcelacija |
|
(6)
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro: |
|
Objekti
morajo biti priključeni na tisto javno infrastrukturo, kot jo
predpisujejo posamezni področni predpisi. Kolikor imajo objekti tudi
sanitarne prostore, morajo biti priključeni na vodovodno in
kanalizacijsko omrežje. Pri gradnji, rekonstrukciji, spremembi rabe ali
ponovni gradnji objekta mora investitor zagotoviti ustrezno število
parkirnih mest glede na normative za določeno dejavnost na lastnem
stavbnem zemljišču. Kolikor to ni mogoče, mora pridobiti dovoljenje za
uporabo javnih parkirišč. |
|
(7)
Celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
|
|
Dopustna
gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij naravnih vrednot in kulturne
dediščine, vodnih virov in podtalnice. Kolikor se pojavi varstveni
režim, je pri gradnji potrebno pridobiti predhodne projektne pogoje in
soglasje pristojne službe. Na ogroženih območjih – seizmičnih se ne
spodbuja gradnja, priporočljiva je lesena in montažna pred klasično
masivno, izogibati se je potrebno visoki podtalnici, hidrološko
neugodnim območjem. Gradnja na potencialno poplavnem in plazovitem
območju je prepovedana. Varstvo pred požarom mora vključevati
preprečitev širjenja požara na sosednje objekte, ki se zagotavlja z
ustreznimi odmiki objekta od sosednjih parcel in med objekti ter
potrebnimi protipožarnimi ločitvami, z zagotavljanjem virov vode za
gašenje (če ni hidrantnega omrežja, je treba zagotoviti druge vire), z
neoviranimi in varnimi dovozi, dostopi ter delovnimi površinami za
intervencijska vozila. |
|
(8)
Varovanje zdravja ljudi: |
|
Pri
načrtovanju objektov je potrebno težiti k pravilni osončenosti,
osvetlitvi, prevetrenosti, varstvu pred hrupom, elektromagnetnim
sevanjem in možnosti dostopa funkcionalno oviranim osebam. Objekti
morajo ustrezati sanitarno-tehničnim predpisom. |
|
(9)
Posebnosti in dodatni pogoji: |
|
Na teh
objektih sprememba namembnosti v bivalni objekt, kot je stanovanje ali
počitniški objekt, ni mogoča. |
|
67. člen |
|
(enostavni
in nezahtevni objekti) |
|
(1)
Enostavni in nezahtevni objekti so dovoljeni na vseh območjih kmetijske,
gozdne, ostale in urbane rabe v skladu s podrobno namensko rabo
zemljišč, nekateri izjemoma tudi na zemljiščih, ki niso zazidljiva,
razen na zemljiščih, ki so zavarovana po drugih področnih predpisih.
Merila in pogoji za postavitev enostavnih objektov morajo ustrezati
Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost in predpisom s področja
kmetijstva. Na območju gozdov se lahko gradijo le
pomožni objekti
enostavni in nezahtevni objekti, ki
služijo za lesno proizvodno, lovskogojitveno ter rekreacijsko funkcijo
gozda.
Za vse enostavne in nezahtevne objekte velja odmik od parcelne meje
minimalno 2 m, za vse ostale objekte, ki niso zgradba, kot so oporni
zidovi, plotovi, ograje ipd. pa 0,5 m.
Odmiki so lahko tudi manjši, kolikor se s tem strinja lastnik sosednje
nepremičnine. Medposestni zidci do višine 0,5 m na območju stavbnih
zemljišč so lahko postavljeni tudi do parcelne meje. |
|
Na območju
krajine se lahko postavijo enostavni in nezahtevni kmetijski objekti za
potrebe, ki so neposredno vezani na dejavnost kmetijstva in dopolnilne
dejavnosti na kmetijah, v manjših naseljih kmetijski in urbani objekti,
v naselju Kobarid pa pretežno urbani enostavni in nezahtevni objekti.
Pomožnih objektov za lastne potrebe ni mogoče postavljati na območjih
večstanovanjskih objektov, na skupnih funkcionalnih zemljiščih, na
zemljiščih javnega dobra in območjih, ki se jih ureja z OPPN.
|
|
Sprememba
namembnosti pomožnega objekta za lastne potrebe in kmetijski namen ter s
tem legalizacija nedovoljenega posega v prostor, ki je bil postavljen
oziroma zgrajen na osnovi priglasitve del ali lokacijske informacije v
objekt za stanovanjski ali poslovni namen ni mogoča. Prav tako niso
mogoči samostojni infrastrukturni priključki pomožnih objektih za lastne
potrebe in kmetijski namen na javno infrastrukturo kot so vodovod,
elektrika, kanalizacija itd., lahko pa ima takšen objekt osebni
priključek iz obstoječega stanovanjskega objekta. |
|
(2)
Oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov: |
|
Objekti
morajo biti oblikovani v skladu s tradicionalnim primorsko-alpskim
slogom stavbarstva, ki je značilen za kobariško-tolminski primorski in
kobariško-alpski (škofjeloško cerkljanski in trnovško kraški) ter
beneški tip, pokriti praviloma z dvokapno streho v vzdolžni smeri v
naklonu od 18 do 30 ali od 40 do 60 stopinj. Prepovedani so
nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhitekturni elementi in detajli) in
»preneseni« arhitekturni in hortikulturni elementi iz drugih okolij.
|
|
(3)
Posebnosti in dodatni pogoji: |
|
Na območju
namenske rabe kmetijskih zemljišč K1 in K2 brez spremembe namenske rabe
se lahko načrtuje samo agrarne operacije in vodne zadrževalnike za
potrebe namakanja kmetijskih zemljišč, posege za začasne ureditve za
potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
rekonstrukcije lokalnih cest, enostavne in nezahtevne pomožne
kmetijsko-gozdarske objekte razen grajene gozdne prometnice, skladno s
predpisi s področja kmetijstva in navedenimi v Uredbi o vrstah objektov
glede na zahtevnost. |
|
Poleg
navedenega se lahko načrtuje še omrežje naslednje gospodarske javne
infrastrukture, in sicer cevovodi za pitno vodo in odpadno vodo s
pripadajočimi objekti, elektrovodi s pripadajočimi objekti,
komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi, in priključki
nanje, pri čemer se kot pripadajoči objekti štejejo samo tisti objekti,
ki ne spreminjajo dejanske rabe kmetijskih zemljišč oziroma ne
spreminjajo v takšni meri, da bi bila onemogočena kmetijska obdelava.
|
|
Gradnja
novih gozdnih cest in vlak je mogoča samo v skladu s sprejetimi
gozdnogospodarskimi načrti. |
|
Postavitev
lovskih prež, krmišč ipd. je mogoča v skladu z usmeritvami letnega
načrta lovsko upravljavskega območja. |
|
Postavitev
čebelnjakov v naseljih je dopustna samo na obrobju, izven poselitvenih
območij je mogoča v skladu s čebelarskim pašnim redom. |
|
Ureditev
površin, ki niso gradnja po predpisih o gradnji izven poselitvenih
območij (vzletišča za jadralna padala, plezališča itd.) je mogoča v
skladu s pristojnim organom RS posamezne dejavnosti, uskladitvijo
interesov v prostoru, soglasjem nosilcev urejanja prostora (v primeru
varstvenih režimov), lastnikom zemljišč in Občino Kobarid. |
|
(4)
Signalizacija, reklamne, obvestilne in usmerjevalne table za lastne
potrebe, ki niso v javnem interesu, so lahko postavljene znotraj
označenega naselja, izven naselij pa samo ena kot obvestilna tabla ali
dopolnilna tabla prometnemu znaku. Trženje reklamnih panojev (jumbo
plakatov), svetlobnih napisov ali drugih oblik vizualnega oglaševanja
vseh velikosti in oblik je na območju občine Kobarid prepovedana. |
|
68. člen |
|
(ostali
objekti) |
|
Za ostale
objekte na območju krajine, ki niso po namenu stanovanjski, se uporablja
smiselno merila in pogoje, kot so določeni za enake vrste objektov v
naselju Kobarid in obratno. |
|
69. člen |
|
(ostala
dela, ki niso gradnja) |
|
Za vsa
ostala dela, ki niso gradnja, ampak v skladu z 12. točko 2. člena Zakona
o prostorskem načrtovanju pomenijo drug poseg v fizične strukture na
zemeljskem površju ter pod njim, kot so npr. agrooperacije, melioracije,
krčitve gozda, poljske poti, sezonska parkirišča, prostori za skladišče
lesa itd., ki niso gradnja ali enostavni objekti, velja, da ustrezajo
vrednosti določeni z Uredbo o vrstah posegov v okolje, za katera je
potrebno izvesti presojo vplivov na okolje, kolikor so na zavarovanih
območjih, pa je potrebno pridobiti mnenje pristojnega organa. Posegi
morajo biti načrtovani sonaravno, s čim manjšimi vplivi na okolje,
površinski izkopi ali nasutja naj ne bodo večji od 1 m, krčitve
vegetacije pa ne večje od 1 ha. |
|
70. člen |
|
(gospodarska javna infrastruktura – GJI) |
|
(1)
Gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje GJI je mogoča na območju celotne
občine. Ključna omrežja GJI se rekonstruirajo in gradijo po že
obstoječih trasah, nove pa se načrtujejo z združevanjem v skupne
infrastrukturne koridorje. Nove trase naj bodo vkopane, kjer pa to ni
mogoče, naj trase potekajo tako, da ne kazijo okolja, s čim manjšim
negativnim vplivom na okolje in človeka in naj se izogibajo gorskim
vrhovom, grebenom, varovanim in zavarovanim območjem po zakonu o
ohranjanju narave, kulturne dediščine, kmetijskih zemljiščih in varstvu
voda. Merila in pogoje se smiselno uporablja tudi za postavitev
posameznih točkovnih infrastrukturnih objektov in naprav. |
|
(2) Na
poselitvenih območjih, ki se jih ne ureja z OPPN, se določi območje
opremljanja (obračunsko območje) v posebnem – urbanističnem delu
projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja GJI. Program opremljanja z
izračunom komunalnega prispevka sprejme občinski svet z odlokom.
Komunalni prispevek se izračuna na osnovi Uredbe in Pravilnika o merilih
za odmero komunalnega prispevka. Pri gradnji infrastrukture je potrebno
upoštevati področne tehnične predpise glede globin, odmikov in
medsebojnih križanj. |
|
Načeloma
se gradi GJI na javnem oziroma občinskem zemljišču – t.i. javnem dobru,
v nasprotnem primeru mora investitor pridobiti pravico gradnje na tujem
zemljišču oziroma listino, ki je sposobna vpisa v Zemljiško knjigo. |
|
71. člen |
|
(zapolnjevanje ekstenzivno izkoriščenih in nezazidanih stavbnih
zemljišč) |
|
(1)
Osnovni princip delitve parcel na nezazidanih in ekstenzivno
izkoriščenih stavbnih zemljiščih je, da se ustvarjajo nove parcele in
možni dostopi do sosednjih parcel, da se teži k racionalnosti gradnje od
znotraj navzven, da se zapolnjuje na način najbližjih priključkov na
komunalno opremo do največ 25 m, da investitor izvede priključek, na
katerega se bodo lahko priključevali še drugi objekti (kot vložek v
sekundarno javno infrastrukturo). Gradnja v sredini ali na obrobju
nezazidanih ali ekstenzivno izkoriščenih območij naselij ni dopustna.
|
|
(2) Na
območjih notranjega razvoja naselij z zgoščevanjem, je pogoj za delitev
parcel določitev novega javnega dobra oziroma da morajo posamezni
investitorji – lastniki odstopiti del zemljišč za javno dobro ali
dopustiti gradnjo javne infrastrukture ter neoviran dostop tudi preko
svojih zemljišč. |
|
72. člen |
|
(usmeritve
za določitve PIP na območij za katera se bodo izdelali OPPN) |
|
(1) Za
enoti urejanja prostora Bencinska črpalka (KO14) in Industrijska cona
(KO15), ki se urejata z OPPN, veljajo enaka merila in pogoji glede
posegov v prostor, kot so določena v 62. in 63. členu tega odloka za TIP
3 in TIP 4. |
|
(1) Za enoto urejanja prostora Bencinska črpalka (KO14), ki se ureja z
OPPN, veljajo enaka merila in pogoji glede posegov v prostor, kot so
določena v 62. in 63. člena tega odloka za TIP 3 in TIP 4. |
|
(2) Poleg
splošnih usmeritev je pri izdelavi OPPN potrebno upoštevati:
|
|
Bencinska
črpalka: |
|
– lokacija
se navezuje na območje Rekreacijskih površin, |
|
– da se
določi dovolj veliko število PM za potrebe mesta in turističnega obiska
z navezavo na obvoznico in varnimi peš dostopi do centra in kulturnih
znamenitosti, reke Soče, |
|
–
racionalna gradnja s čim večjo gostoto z omejeno višino glede vedut na
dominante, |
|
– z
gradnjo objekta se lahko vzpostavlja nova prostorska dominanta.
|
|
Industrijska cona: |
|
– višina
objektov od tal do kapi je največ 10 m, |
|
–
oblikovno morajo biti objekti poudarjeni horizontalno, |
|
– razmerje
med višino in najkrajšo tlorisno dolžino objekta ne sme biti večja od 1,
|
|
– kot
prostorska dominanta se lahko izvede samo gospodarski inkubator, ki pa
ne presega 50 % višine ostalih objektov. |
|
73. člen |
|
(določitev
stavbnega zemljišča objektom, ki so razpršena gradnja) |
|
Za vse
legalno zgrajene stanovanjske objekte na območju krajine, ki so po ZPNačrt razpršena
gradnja in evidentirani v kartografskem delu OPN kot informacija o
dejanskem stanju v prostoru (kataster stavb) ter nimajo določenega
stavbnega zemljišča v skladu s 5. točko 15. člena Pravilnika o vsebini,
obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za
določitve območij sanacije razpršene gradnje in območij za razvoj in
širitve naselij velja, da jim pripada stavbno zemljišče iz veljavnega
upravnega dovoljenja (lokacijskega ali posebnega dela enotnega in
gradbenega dovoljenja), objektom grajenim pred letom 1967 pa stavbno
zemljišče v velikosti 1,5 stavbišča. Na teh zemljiščih je dovoljeno
obstoječe objekte vzdrževati, adaptirati, rekonstruirati, prenavljati,
prizidati, nadzidati v smislu oblikovne sanacije. Dovoljena je ponovna
gradnja ter sprememba namembnosti dela objekta. Na območju gradbene
parcele določene v gradbenem dovoljenju je mogoča postavitev ene vrste
enostavnega ali nezahtevnega objekta za lastne potrebe v skladu Uredbo o
vrstah objektov. |
|
74. člen |
|
(določitev
stavbnega zemljišča objektom, ki so razpršena poselitev) |
|
(1) Pri
gruči hiš ali zaselku, ki ima vsaj tri objekte s hišno številko in niso
v večji medsebojni oddaljenosti od 30 m, je stavbno zemljišče določeno
tako, da obod predstavlja povezano linijo v oddaljenosti 15 m od
zunanjega roba objekta. V izvedbenem delu kartografskega dela OPN so ta
zemljišča označena kot površine namenske rabe razpršene poselitve z
oznako A. Enako so označeni tudi objekti, ki so tradicionalno razpršena
poselitev: to so kmetije in posamezni stanovanjski objekti zgrajeni
pretežno pred l. 1967 določeni s presekom registra kmetij, registra NUSZ
in registra prebivalcev. |
|
(2) Na
strnjenih območjih naselij opredeljenih v OPN kot poselitvena območja,
se vsa zemljišča štejejo kot stavbna zemljišča z oznako S v naselju
Kobarid pa z določeno podrobno namensko rabo. |
|
75. člen |
|
(rok za
dokončanje objekta) |
|
Rok za
dokončanje objekta – do končne obdelave fasad in zunanje ureditve je pet
let od pričetka gradnje (zapisnik o zakoličbi), z možnostjo podaljšanja,
v nasprotnem primeru lahko občina naroči dela zunanjemu izvajalcu na
račun lastnika objekta. Podobno morajo biti dokončani in obdelani tudi
enostavni objekti v roku enega leta od pridobitve lokacijske
informacije, skladno z občinskim odlokom, da ne kazijo zunanjega izgleda
naselij in krajine. |
|
76. člen |
|
(spremembe
in dopolnitve OPN) |
|
(1) Vse
spremembe in dopolnitve OPN Kobarid se izvedejo po enakem postopku, kot
to velja za njegov sprejem. Skrajšani postopek velja v vseh primerih,
razen pri spremembi osnovne ali podrobne namenske rabe. Možni so tudi
tehnični, nomotehnični in redakcijski popravki, ki ne vplivajo na
vsebino akta brez predhodnega postopka, ki jih sprejme župan občine s
sklepom. |
|
(2)
Izredne spremembe in dopolnitve OPN na zahtevo posameznega pobudnika ali
več pobudnikov, ki niso v javnem interesu vodi občina, vse stroške
izdelave strokovnih podlag, osnutka, predloga in postopka pa nosi
pobudnik. Pobuda s strani pobudnika za spremembe in dopolnitve OPN mora
vsebovati obrazložitev in utemeljitev, na območju varovanih in
varstvenih režimov po Zakonu o varstvu narave, varstvu voda, varstvu
kulture dediščine in varstvu kmetijskih zemljišč pa morajo vsebovati
poleg strokovnih podlag tudi mnenje pristojne službe ministrstva (v
primeru narave tudi PVO in okoljsko poročilo, če je to zaradi obsega del
potrebno). |
|
V.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
77. člen |
|
(prehodno
obdobje) |
|
Postopki
za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo
tega odloka, se končajo po določbah izvedbenih aktov občine, veljavnih v
času vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja. |
|
78. člen |
|
(prenehanje veljavnosti občinskih aktov) |
|
(1) Z dnem
uveljavitve OPN Kobarid prenehajo veljati naslednji občinski prostorski
akti: |
|
–
Prostorske sestavine Dolgoročnega plana Občine Tolmin za obdobje
1986–2000 (Uradno glasilo št. 8/87 in 9/90) in Srednjeročnega družbenega
plana Občine Tolmin za obdobje 1986–1990 (Uradno glasilo št. 8/87 in
5/91), |
|
–
Spremembe in dopolnitve dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana
Občine Tolmin za območje Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 49/97 in
49/02), |
|
– Odlok o
prostorsko ureditvenih pogojih v Občini Tolmin (Uradno glasilo št. 2/89
in 4/92), |
|
– Odlok o
UNO Drežniške Ravne (Uradni list RS, št. 7/99), |
|
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih na območju naselja Idrsko
(Uradni list RS, št. 79/00). |
|
(2) Ob
sprejetju OPN Kobarid se vse zatečene pravice iz razveljavljenih aktov
upoštevajo, razen tistih, ki bi bile v nasprotju z ZPNačrt. |
|
(3) Vse
zatečene pravice, ki izhajajo iz upravnih dovoljenj ostajajo enake.
Status obstoječih objektov izhaja iz pridobljenih upravnih dovoljenj
oziroma lokacijske informacije na dan uveljavitve tega OPN. |
|
79. člen |
|
(hramba
prostorskega akta) |
|
(1)
Občinski prostorski načrt – OPN Kobarid je izdelan v digitalni obliki in
tiskan v 3 (treh) izvodih v analogni obliki. |
|
(2) OPN
Kobarid v analogni in digitalni obliki se hrani in je na vpogled na
Občini Kobarid, Upravni enoti Tolmin in ministrstvu, pristojnemu za
prostor – Direktoratu za prostor. |
|
(3) V
primeru neskladja osnovne in podrobne namenske rabe med digitalnim in
analognim OPN Kobarid velja slednji. |
|
80. člen |
|
(začetek
veljavnosti) |
|
Ta odlok
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
|
|
Št.
350-1/08 |
|
Kobarid,
dne 19. novembra 2013 |
|
|
|
Županja |
Občine Kobarid |
Darja Hauptman l.r. |
|
|
|
|
Odlok o spremembah in dopolnitvah
Odloka o občinskem prostorskem načrtu OPN Kobarid (Uradni
list Republike Slovenije, št. 52/2014)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: |
|
8. člen |
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
|