Na
podlagi 119. člena in tretjega odstavka 273. člena
Zakona o urejanju prostora
(ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17) ter na podlagi 17. člena
Statuta Občine Zagorje ob Savi
(Uradni list RS, št. 30/15) je Občinski svet Občine Zagorje ob Savi na
6. redni seji dne 20. 6. 2019 sprejel |
|
O D L
O K |
o
Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje OP 5 ZS 34 – Podkraj
del v Zagorju ob Savi |
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga načrta)
|
(1) S
tem odlokom se v skladu z Občinskim prostorskem načrtu občine Zagorje ob
Savi – odlok št. 3500-1/2007 in št. 350-5/2014 (Uradni list RS, št.
18/15 – UPB) in odlok o dopolnitvah odloka, št. 350-9/2016 (Uradni list
RS, št. 9/17) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje OP 5
ZS 34 – Podkraj del v Zagorju ob Savi (v nadaljnjem besedilu: OPPN). |
(2) OPPN
OP 5 ZS 34 – Podkraj del pod številko projekta 01/18 izdelalo podjetje
ARHIS d.o.o. Zagorje ob Savi. |
2. člen
(sestavni deli OPPN)
|
Občinski
podrobni prostorski načrt sestavlja odlok, tekstualni in grafični del
ter obvezne priloge. |
OPIS PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(predmet načrta)
|
(1) Območje OPPN zajema površine stavbnih zemljišč na blago nagnjenem
travnatem pobočju nad občinsko lokalno cesto LC 480161 Zagorje–Čolnišče.
Na zahodu območje meji na obstoječo stanovanjsko pozidavo, na vzhodni
strani pa so travnate površine. |
(2) V
veljavnem Občinskem prostorskem načrtu Občine Zagorje ob Savi je za
enoto urejanja OP 5 ZS 34 – Podkraj načrtovana izdelava Občinskega
podrobnega prostorskega načrta. Opredeljena je podrobnejša namenska raba
S – območje stanovanj. |
(3) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem načrtom, so: |
– individualna stanovanjska gradnja, |
– nova
dovozna cesta, |
– gospodarska javna infrastruktura. |
OBMOČJE PODROBNEGA NAČRTA
4. člen
(območje načrta)
|
(1) Območje načrta obsega zemljišče s parcelno številko 414/1 k.o. 2641
Zagorje v izmeri cca 4.400,00 m2. |
(2) Za
izvedbo priključkov novih objektov na obstoječo in predvideno
gospodarsko javno infrastrukturo bodo potrebni tudi posegi na zemljišča
zunaj podrobnega načrta, kolikor se v postopku priprave projektne
dokumentacije gospodarske javne infrastrukture, na podlagi strokovno
preverjenih rešitev, to izkaže za potrebno. |
(3) Na
območju načrta ni predvidenih odstranitev obstoječih objektov. |
UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
5. člen
(vplivi in povezave s sosednjimi območji)
|
(1) Območje je na zahodu obdano z obstoječo stanovanjsko pozidavo.
Zazidalna zasnova temelji na nadaljevanju obstoječega koncepta pozidave.
Načrtovana je izgradnja treh individualnih stanovanjskih hiš, ki bodo
locirane na terenu glede na konfiguracijo in danosti terena vzporedno s
plastnicami, zato so v nadaljevanju podani pogoji za umestitev in
oblikovanje objektov. |
(2) Območje se navezuje na sosednja območja preko novega dovoznega
priključkov na lokalno cesto LC 480161 Zagorje–Čolnišče. Nova dovozna
cesta bo napajala vse tri načrtovane objekte. |
6. člen
(namembnost območja)
|
(1) Načrt ureja površine, ki z novim dovoznim priključkom na lokalno
cesto predstavlja širitev mestnih stanovanjskih površin. |
(2) Na
ureditvenem območju se na zemljiščih za gradnjo načrtuje zasnova
umestitve 3 individualnih enodružinskih stanovanjskih hiš. Do
posameznega objekta so zagotovljeni dostopi in dovozi ter zadostno
število parkirnih prostorov. Območje bo opremljeno z vso potrebno
prometno in komunalno infrastrukturo. |
(3) Na
območju OPPN se v stanovanjskih objektih dopušča opravljanje naslednjih
dejavnosti: |
– 66
Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve |
– 68
Poslovanje z nepremičninami |
– 69
Pravne in računovodske dejavnosti |
– 71
Arhitekturno in tehnično projektiranje, tehnično preizkušanje in
analiziranje |
– 73
Oglaševanje in raziskovanje trga |
– 74
Druge strokovne in tehnične dejavnosti |
– 82
Pisarniške in poslovne storitvene dejavnosti |
– 86
Zdravstvo: samo 86.23, 86.9, 86.901, 86.909 |
– 88
Socialno varstvo brez nastanitve: samo 88.910 |
– 90
Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti: samo 90.030 |
– 91
Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti |
– 95
Popravilo računalnikov in izdelkov za široko rabo |
– 96
Druge storitvene dejavnosti. |
7. člen
(vrste gradenj)
|
Na
območju podrobnega načrta so dopustni posegi: |
–
gradnja novih objektov, |
–
dozidave in nadzidave do širine oziroma višine predvidene s tem odlokom, |
–
vzdrževanje objekta in redno vzdrževanje, |
–
rekonstrukcija objektov, |
–
odstranitve objektov, |
–
gradnja gospodarske infrastrukture, |
–
urejanje utrjenih zunanjih površin, |
–
gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov. |
8. člen
(gradbene meje)
|
Razmestitev objektov je določena z gradbeno mejo. Načrtovani objekti
gradbene meje ne smejo presegati, lahko pa se jo dotikajo ali so
odmaknjeni v notranjost zemljišča. |
9. člen
(pogoji in usmeritve glede lege, velikosti in oblikovanja objektov)
|
(1) Objekti naj bodo sodobno in moderno oblikovani, orientirani
vzporedno s plastnicami. Streha je lahko ravna ali eno ali dvokapna v
naklonu 15–35 stopinj. Etažnost objektov je klet, pritličje in
nadstropje ali mansarda. Klet je lahko glede na nagnjen teren delno
vkopana do kote pritličja objekta. Dovoljena je gradnja arhitekturno
kvalitetnih ter energetsko učinkovitih stanovanjskih objektov. |
(2) Faktor zazidanosti (FZ) je 0,4, faktor zelenih površin (FZP) je 0,1. |
(3) Gabariti objektov: |
– objekta A: |
|
– višinski gabarit |
K+P+N (ali M, višina kolenčnega zidu1,50 m) |
– tlorisni gabarit L oblike |
12,00 m x 12,00 m |
– kota pritličja |
+- 0,00 = 302,00 |
– objekta B: |
|
– višinski gabarit |
K+P+N (ali M, višina kolenčnega zidu1,50 m) |
– tlorisni gabarit L oblike |
12,00 m x 12,00 m |
– kota pritličja |
+- 0,00 = 301,00 |
– objekt C: |
|
– višinski gabarit |
K+P+N (brez kolenčnega zidu) |
– tlorisni gabarit |
18,40 m x 10,10 m |
– kota pritličja |
+- 0,00 = 313,00 |
(4) Fasade so oblikovane in konstrukcijsko zasnovane z uporabo
enostavnih pravokotnih rastrov. Uporablja se omet, beton, steklo, les
ali drugi sodobni obložni materiali z poenoteno uporabo barv v lestvici
toplih zemeljskih barv. Prepovedana je uporaba signalnih barv, ki so
moteče in izrazito neavtohtone (citronsko rumena, vijolična, živo
oziroma travniško zelena, turkizno modra itd.). Uporaba svetlečih in
zrcalnih kritin je prepovedana. |
(5) Na
objektih je dovoljeno postavljati fotovoltaične elemente, vendar le v
ravnini strešin oziroma fasade. |
(6) Odmiki regulacijskih linij: |
– odmik
med objekti min. 8,00 m |
– odmik
od parcelnih mej min. 4,00 m, pomožni objekti min. 1,50 m |
– odmik
od roba parcele občinske ceste (pločnik, bankina, mulda, jarek …) min.
4,00 m. |
10. člen
(pogoji glede velikosti in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih
objektov)
|
(1) Na
zemljiških parcelah za gradnjo je dovoljeno postaviti nezahtevne in
enostavne objekte za lastne potrebe. Postavitev objektov je možna pod
pogojem, da ni ovirano funkcioniranje obstoječih objektov, parkiranje in
manipulacija znotraj zemljiške parcele osnovnega objekta ter da ni
oviran dostop in preglednost na cesti. |
(2) Postavitev in oblikovna podoba nezahtevnih in enostavnih objektov
mora biti skladna z osnovnim objektom h kateremu sodijo. Naklon strehe,
kritina, fasada, naj se poenoti z osnovnim objektom. Izjema so lahko le
objekti (ute, steklenjaki, rastlinjaki, silosi, zimski vrtovi, pohodne
terase), ki jih zaradi svoje namembnosti ali zakonitosti tehnološkega
procesa, v celoti ni možno oblikovno prilagoditi osnovnemu objektu.
Fasade objektov za lastne potrebe (drvarnice, garaže, lope ...) se
izvedejo v lesu. Nezahtevne in enostavne objekte se ne sme postavljati
na vedutno izpostavljenih legah. |
(3) Za
določitev velikosti nezahtevnih in enostavnih objektov veljajo pogoji,
kot jih določa veljavni predpis, razen če ni s pogoji tega odloka
določeno drugače. |
(4) Ograjevanje parcel je dovoljeno s transparentnimi ograjami v
kombinaciji z naravnimi materiali (kamen, les), če so prilagojene
obstoječim ureditvam do višine 1,0 m. Lahko so urejene tudi z
zasaditvijo avtohtonih grmovnic, ki se režejo v višini 1,0 m in so lahko
ojačene z žično mrežo. |
(5) Pri
ograjevanju objektov in kompleksov, zaradi njihovega varovanja, je
potrebno upoštevati izvedbo in višino ograje, ki je določena z drugimi
predpisi. |
(6) Urbana oprema (tlakovanja, klopi, koši, vizualni komunikacijski
objekti, svetilke itd.) je dopustna na območju celotne občine in je
oblikovno poenotena. |
11. člen
(zunanja ureditev)
|
(1) Dostopi in dovozi do objektov so načrtovani iz skupne dovozne ceste,
kjer so predvidene zunanje parkirne in manipulativne površine. |
(2) Okolice objektov so zatravljene in zasajene z okrasnimi grmovnicami
in nizkim drevjem. Vhodi in dostopi do objektov se primerno tlakujejo. |
(3) Ograjevanje parcel naj bo urejeno z zasaditvijo avtohtonih grmovnic,
ki se režejo v višini 1,0 m in so lahko ojačene z žično mrežo. |
(4) Možna je tudi gradnja transparentnih ograj v kombinaciji z naravnimi
materiali (kamen, les), če so prilagojene obstoječim ureditvam do višine
1,0 m. |
(5) Pri
ograjevanju objektov in kompleksov, zaradi njihovega varovanja, je
potrebno upoštevati izvedbo in višino ograje, ki je določena z drugimi
predpisi. |
(6) V
območju nivojskega križišča občinskih cest ali v območju zasebnih
cestnih priključkov na občinsko cesto (pregledno polje) ter na notranjih
straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno vzpostaviti
kakršnekoli vegetacije ali postaviti objekte, naprave in druge predmete
ter storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost cest, križišča
ali priključka. |
(7) Razne zasaditve, žive meje, samostojne ograje, plotovi, korita,
dvoriščna vrata, zidci …, ki so urejeni ob občinski cesti ne smejo
zmanjševati prometno tehničnih in voznih pogojev na občinski cesti ali
vplivati na preglednost in morajo biti odmaknjeni najmanj 1,0 m. |
(8) Razne zasaditve, žive meje, samostojne ograje, korita in podobna
urbana oprema, ki bo locirana v varovalnem pasu občinske ceste, ne smejo
biti nameščeni oziroma grajeni v 1 m pasu bankine in ne smejo
zmanjševati prometno tehničnih in voznih pogojev na občinski cesti ali
vplivati na preglednost ceste. Objekti za lastne potrebe morajo biti od
sosednje meje oddaljeni najmanj 1,5 m. |
(9) Parkirišče, ki je urejeno v varovalnem pasu občinske ceste mora biti
urejeno in grajeno tako, da so preprečene morebitne poškodbe vozil na
parkirišču zaradi javnega prometa, izvajanja investicijskih in
vzdrževalnih del na občinski cesti ali zimske službe (pluženje,
posipanje ...). |
(10) Škarpe, zidovi, zidci, dvoriščna vrata in podobni grajeni objekti
morajo biti od roba cestnega telesa odmaknjeni najmanj 1 m. |
12. člen
(zelene površine)
|
Krajinska ureditev in zasaditev v območju OPPN morata ohranjati prvine
obstoječe krajine oziroma z ureditvami še izboljšati stanje krajinske
podobe. Za zasaditev je potrebno uporabiti avtohtone vrste. |
POGOJI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN
GRAJENO JAVNO DOBRO
13. člen
(splošni pogoji priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in
grajeno javno dobro)
|
(1) Vsi
objekti znotraj območja podrobnega načrta morajo biti praviloma
priključeni na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko
infrastrukturno omrežje in sicer minimalno na kanalizacijsko, vodovodno
ter elektroenergetsko omrežje. |
(2) Ker
je na obravnavanem območju dovoljeno graditi objekte posamezno, se lahko
objekti posamezno priključijo na komunalno infrastrukturo z ustreznimi
tehničnimi rešitvami skladno s soglasjem pristojnega upravljavca. |
(3) Praviloma naj komunalni vodi potekati po prometnih in
intervencijskih površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je
omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav. |
(4) V
primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega
zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na
njegovem zemljišču; upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora za
to od lastnika pridobiti služnost. |
(5) Pred
predvideno gradnjo je treba zakoličiti obstoječo komunalno, energetsko
in telekomunikacijsko infrastrukturo na kraju samem. |
(6) Trase komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih objektov, vodov
in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih
medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur. |
(7) Dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s
programi upravljavcev infrastrukturnih vodov in morajo biti izvedene
tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega
infrastrukturnega voda po njeni izgradnji. |
(8) Obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je
dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim
povečati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter
ob upoštevanju veljavnih predpisov. |
(9) Dopušča se uporaba alternativnih virov za energetsko oskrbo objektov
(geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. |
(10) V
koridorjih in varovalnih pasovih gospodarske javne infrastrukture je, za
gradnjo in vzdrževanje drugih naprav in objektov ter za vse posege v
prostoru, potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca
posamezne infrastrukture. |
(11) Gradnja nove javne občinske infrastrukture (kanalizacija odpadne
vode, obnova voziščne konstrukcije na lokalni cesti in izgradnja
kombiniranega hodnika za pešce in kolesarja) je načrtovana v letu 2021. |
14. člen
(cestno omrežje)
|
(1) Območje se preko novega dovoznega priključka prometno navezuje na
lokalno cesto LC 480161 Zagorje–Čolnišče. |
(2) Minimalna širina dovozne ceste je 4,0 m. Priključek se izvede na
podlagi soglasja upravljavca ceste. Minimalna širina dovoza do
enostanovanjske stavbe je 3,5 m. Javne ceste in javne površine morajo
biti urejeni brez arhitektonskih ovir za invalidne osebe. |
(3) Cestni priključek na občinsko cestno mrežo mora biti opremljen z
ustrezno prometno signalizacijo – prometni znaki. |
(4) Stojna mesta posod za odpadke ali ločeno zbiranje odpadkov morajo
biti locirane izven bankin ali pločnika občinske ceste. |
(5) Vsi
posegi morajo biti urejeni in grajeni tako, da ne ovirajo izvedbe
kasnejših posegov na občinskih cestah – vzdrževanje, rekonstrukcije,
modernizacije. |
(6) Zaradi konfiguracije terena bo dovozna cesta delno potekala po
obstoječem terenu, zlasti v zgornji polovici pa bo potekla tudi na
nasipu, v ostrem zavoju pa tudi v vkopu v pobočje. Glede na geološko
podlago trase ceste je potrebno vkopne brežine izvesti v naklonih do
1:2. Ob vznožju vkopnih brežin je obvezna izvedba vzdolžne drenaže. Vse
vkopne brežine višje od 3 m bo potrebno zavarovati z opornimi
konstrukcijami temeljene v trdni laporasti glini. |
(7) Material iz izkopov za nasipe ne bo primeren. Za nasipe naj se
uporabi dolomitni drobljenec granulacije
∅
od 0 do 10 cm, komprimiran v plasteh po 20–30 cm. Naklon brežin nasipov
naj ne preseže naklona 1:1,5. Izpod nasipov je potrebno odstraniti plast
humusa in gline v debelini 0,3 m, podlago pa nekoliko zastopničiti.
Podlaga nasipom naj bo vsaj težko gnetna glina. |
(8) Vse
nasipe, višje od 2 m, je s kamnito peto potrebno temeljiti v trdni
podlagi, to je trdni laporasti glini ali peščenjaku. Kamnita peta naj bo
kamen v betonu (kamni >
∅
50 cm in cca 20 % betona). V dnu kamnite pete je obvezna izvedba drenaže
DK-25 z odtokom v kanalizacijo. Kamnite pete nasipa je potrebno izvajati
v kampadah po 4–6 m. |
(9) V
primeru obojestranskega nasipa bo na zgornji strani ob vznožju nasipa
potrebno izvesti odprti jarek za odvajanje padavinskih voda, pod njim pa
vzdolžno drenažo. |
(10) Pri
izvedbi zemeljskih del je obvezen stalen geomehanski nadzor. |
15. člen
(parkiranje)
|
(1) Stanovanjski objekti morajo imeti minimalno dve parkirni mesti na
lastni parceli. |
(2) Če
se v stanovanjskem objektu opravlja s tem odlokom dovoljena dejavnost,
se za vsakih začetih 20 m2 neto
površine, ki jo ima dejavnost, določi eno parkirno mesto. |
16. člen
(vodovodno omrežje)
|
(1) Za
zagotavljanje zadostne količine pitne in požarne vode se območje
podrobnega načrta priključi na vodovodno omrežje. |
(2) Priključitev na javno vodno omrežje iz PE 100 d90, ki poteka ob
občinski cesti na južni strani, kjer je predvidena gradnja, se izvede s
priključno cevjo d40 za vse tri objekte. |
(3) Število in lokacija nadtalnih hidrantov je določena skladno z
veljavnim Pravilnikom o zunanjih hidrantnih omrežjih in jih določi
upravljalec vodovoda. |
(4) Hišni priključki so izvedeni v tipski izvedbi, tj. z navrtnim
zasunom, teleskopskim nastavkom in LTŽ cestno kapo in vodomernim jaškom
iz D50 cm z vso potrebno vodovodno armaturo, postavljenim na lahko
dostopnem mestu, na nepovoznih površinah čim bližje javnim površinam. |
17. člen
(kanalizacija)
|
(1) Na
območju podrobnega načrta je javno kanalizacijsko omrežje ločeno na
odpadno in padavinsko vodo. Za predmetno območje je načrtovana izgradnja
nove kanalizacije v ločenem sistemu s priključitvijo na kolektorski
sistem Zagorja s priključkom na CCN Zagorje, ki bo predvidoma zgrajen v
letu 2021. |
(2) Meteorne vode iz strešnih površin je priporočljivo zbirati v
zbiralnikih deževnice. Višek le-te pa se odvede v priključno
kanalizacijo javnega kanalizacijskega sistema meteornih vod-obstoječih
drenaž. |
(3) Odpadne sanitarne vode se odvedejo preko revizijskih jaškov in nove
interne fekalne kanalizacije v nov-predviden kolektorski sistem, ki ga
bo upravljalec zgradil do konca leta 2021. |
(4) V
projektni dokumentaciji za opremljanje komunalne infrastrukture je
potrebno predvideti kanalizacijske cevi in revizijske jaške iz
armiranega poliestra, povozne cestne LTŽ pokrove na zaklep, medtem ko so
cevi hišne priključne kanalizacije iz PVC materiala. |
(5) Onesnažene padavinske vode iz protiprašno obdelanih površin,
zemljišč, dvorišč, parkirišč, nove ceste in cestnega priključka ali
objekta morajo biti pred iztekom v javni kanalizacijski sistem predhodno
ustrezno prečiščene (peskolovi in lovilci olj). |
(6) Cestni priključek mora biti urejen tako, da voda s priključka ne
teče ali zateka na občinsko cesto – urejeno lastno odvodnjavanje z
linijsko rešetko. |
(7) Pri
načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se mora
upoštevati vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in
pravilniki o oskrbi z vodo in kanalizacijo ter o odvajanju komunalnih in
padavinskih odpadnih voda. |
18. člen
(dreniranje območja)
|
(1) Območje leži med bivšima jamama Loke in Podstrana zaprtega Rudnika
Zagorje. Območje je bilo sanirano z drenažnimi rebri, iz katerih je voda
speljana v revizijske jaške, od tam pa v meteorno kanalizacijo. |
(2) Drenažna rebra, ki so bila izvedena kot sanacija rudniških površin,
je potrebno ohraniti ter pred pričetkom gradnje infrastrukture in
objektov izvesti podaljšanje dveh krakov obstoječih drenaž z zaključkom
v obliki črke Y. |
(3) Obstoječ drenažni krak na južnem obrobju parcele naj se zaključi v
obliki črke Y z dvema stranskima krakoma dolžine po 15 in 20 m. Obstoječ
drenažni krak, ki se konča pod severovzhodnim vogalom predvidenega
objekta C, pa naj se podaljša po pobočju navzgor za 15 m in zaključi z
dvema stranskima krakoma dolžine 10 in 25 m. Dno drenaž naj seže vsaj
0,3 m v trdno podlago (laporasta glina, lapor). Za zbirno drenažo naj se
uporabi cevi DK-25, za stranske krake pa D-15. Glede na ugotovljeno
sestavo tal bo potrebna globina drenaž v območju objekta C znašala od 2
do 2,5 m, v pobočju na južni strani parcele pa cca 3 m. |
(4) Izkop in izvedba drenaž naj poteka od zgoraj navzdol, v kampadah
dolžine do 6 m. Naklon brežine gradbene jame naj bo do 2:1, izkope pa bo
potrebno varovati z razpiranjem. |
(5) Šele
ko bo podaljšanje drenaž ustrezno izvedeno, bo možno začeti z gradnjo
objektov in izvedbo dovoznih cest. |
19. člen
(električno omrežje)
|
(1) Na
območju urejanja OPPN je prisotna elektroenergetska infrastruktura in
sicer je zgrajeno nizkonapetostno omrežje. |
(2) Obstoječe stanje v nizkonapetostnem omrežju (NNO), na področju
predvidene ureditve OPPN, ne omogoča priklopov novih odjemalcev, zato je
treba zgraditi novo transformatorsko postajo (TP) REPNIK, ki bo to
omogočila. |
(3) Priključki za stanovanjske hiše bodo priključeni v PMO. |
(4) NN
omrežje (NNO) bo tako sestavljeno iz novozgrajene transformatorske
postaje-TP Repnik in novih prostostoječih merilnih omaric-PMO. Vsa
merilna mesta oziroma vse merilne garniture morajo biti vgrajene v nove
PMO. Odvodi iz PMO do posamezne stanovanjske hiše bodo sekundami in del
inštalacije posamezne hiše. |
(5) Na
delih, kjer bo trasa potekala pod voznimi površinami, je potrebno
predvideti kabelsko kanalizacijo. Na delih, kjer bo trasa potekala pod
trajno urejenimi površinami (asfaltiranje in podobno), je potrebno kabel
vleči v cevi. V obeh primerih je treba uporabiti plastične cevi, rdeče
barve, premera vsaj 125 mm. Lokacije novih PMO so predvidena ob
parcelnih mejah, da je mogoče odčitavanje porabljene energije brez
dostopa na zasebno zemljišče. |
(6) Vso
elektroenergetsko infrastrukturo (eventualne prestavitve vodov, ureditve
mehanskih zaščit, novogradnja elektroenergetske infrastrukture) je
potrebno projektno obdelati v posebni mapi v skladu s tehničnimi pogoji,
veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, jo
uskladiti z Elektro Ljubljana, d.d. ter zanjo pridobiti gradbeno
dovoljenje. |
(7) Pred
izdelavo posameznih projektnih dokumentacij za pridobitev gradbenega
dovoljenja in pred izdajo gradbenega dovoljenja oziroma dovoljenj, mora
investitor v skladu z 71. členom Energetskega zakona (Uradni Iist RS,
št. 27/07, 70/08) in 4. členom Splošnih pogojev za dobavo in odjem
električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije
(Uradni Iist RS, št. 126/07) pridobiti soglasje za priključitev, v
katerem bodo natančno določeni tehnični pogoji in parametri priklopa. |
20. člen
(TK omrežje)
|
(1) Preko območja urejanja poteka obstoječi TK vod. |
(2) Glede na novo pozidavo oziroma komunalno ureditev bo potrebno dele
trase obstoječega TK omrežja Telekom Slovenije ustrezno zaščititi, kar
se izvede pod nadzorom in po navodilih predstavnika Telekom Slovenije. |
(3) Za
vse nove stanovanjske hiše so predvideni priključki preko prostostoječih
omaric-PTKO na obstoječe TK omrežje, ki že poteka na območju podrobnega
načrta. |
(4) Za
nove TK odcepe do stanovanjskih hiš se predvidi kabelska kanalizacija s
PVC cevmi premera 2x110 mm in po potrebi pomožni jaški. |
21. člen
(KKS omrežje)
|
(1) Na
območju urejanja poteka obstoječe KKS omrežja, zato je pri vseh posegih
v prostor potrebno upoštevati trase obstoječega KKS omrežja. |
(2) V
grafični prilogi je prikazano že zgrajeno najbližje KKS omrežje in
možnost nadaljevanja tega do novo zgrajenih objektov. Od KKS obstoječe
omarice se pokoplje nova kanalizacija z stigmaflex cevmi z vmesnimi
jaški, ter ustreznimi LŽ pokrovi. Jaški so lahko iz bet. cevi FI-600mm
in globine 500 mm. Jaški so med seboj povezani z stigmaflex fi-110 mm.
Vsi odcepi iz jaškov do novih objektov pa z fi-63 mm, ki se prav tako
zaključijo v jašku pred novim objektom. Predvidijo se tudi cevi izven
meja urejanja zaradi možnosti nadaljevanja KKS kanalizacije. |
22. člen
(javna razsvetljava)
|
Obstoječa javna razsvetljava poteka ob lokalni cesti LC 480161
Zagorje–Čolnišče. Na območju podrobnega načrta ni predvidena javna
razsvetljava. |
23. člen
(ogrevanje)
|
(1) Znotraj območja je predvideno individualno centralno ogrevanje
stanovanjskih objektov. Pri načrtovanju novih stanovanjskih objektov naj
se predvidi uporaba sodobnih tehnologij za ogrevanje, prezračevanje in
klimatizacijo stavb ter okolju prijaznih sistemov za energetsko oskrbo,
s poudarkom na obnovljivih virih energije (toplotne črpalke, geosonde,
sončni kolektorji, fotovoltaične elektrarne ipd). |
(2) Kot
vir ogrevanja je možno uporabljati tudi kurilno olje, les ipd, vendar
emisije iz kurilnih naprav, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo
presegati mejnih koncentracij vsebnosti snovi, določenih z Uredbo
navedeno v 25. členu, tretji odstavek tega odloka. |
REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVO
KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
24. člen
(kulturna dediščina)
|
Obravnavano območje ne posega na registrirane enote kulturne dediščine,
zato ni posebnih dodatnih usmeritev. |
25. člen
(varovanje okolja)
|
(1) Varstvo narave: Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot,
zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost. Na
osnovi petega odstavka 97. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list
RS, št. 96/04 – UPB2 v nadaljevanju ZON) za območje, ki se ureja z
obravnavanim prostorskim načrtom izdelava naravovarstvenih smernic in
izdaja naravovarstvenega mnenja nista potrebni. V primeru, da gre za
pripravo prostorskega akta na območjih strnjene poselitve, je ne glede
na to, da izdelava naravovarstvenih smernic zanje ni potrebna, treba
upoštevati določila 36. člena ZON. |
(2) Varstvo pred hrupom: Pri projektiranju in izvedbi objektov je vsak
investitor dolžan upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v
okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10), na podlagi
katere območje obravnave sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom, kjer
je dovoljena mejna raven hrupa 60 (dBA) podnevi in 50 (dBA) ponoči. Ker
gre za stanovanjsko območje ni dopusten noben poseg v okolje, ki je
moteč zaradi povzročanja hrupa. Stanovanjske objekte je potrebno graditi
z ustrezno zvočno izolacijo sten, oken in vrat. |
(3) Varstvo ozračja: Učinkovito varstvo zraka na območju OPPN se izvaja
z gradnjo energetsko učinkovitih stanovanjskih objektov (gradnja
nizkoenergijskih in pasivnih stavb) ter uporabo sodobnih tehnologij za
ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo stavb. Za potrebe po toplotni
energiji naj se uporabljajo ekološko nesporni ter obnovljivi viri
energije. Pri gradnji je potrebno upoštevati zakonska določila o varstvu
zraka in zagotoviti, da z novimi posegi ne bodo prekoračene dovoljene
vrednosti emisij. Emisije iz kurilnih naprav, ki se izpuščajo v ozračje,
ne smejo presegati mejnih koncentracij vsebnosti snovi, določenih z
Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav
(Uradni list RS, št. 23/11). |
(4) Varovanje tal: Pri gradnji objektov in drugih posegih v prostor je
potrebno zagotoviti zaščito tal pred onesnaženjem in erozijskimi vplivi.
V času gradnje je potrebno z varnim obratovanjem gradbene mehanizacije
in varnim ravnanjem ter skladiščenjem gradbenih materialov s škodljivimi
snovmi pred in med gradnjo preprečiti morebitno onesnaženje tal. Za
začasne prometne in gradbene površine se uporabi površine na katerih so
tla manj kvalitetna. Prst se odstrani in deponira na robu izkopa ter se
uporabi za sanacijo razgaljenih površin. Prst se odstrani in premesti na
drugo lokacijo tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in
manj kvalitetnim materialom. Deponije prsti se izvede tako, da se ohrani
njena rodovitnost in količina, pri tem ne sme priti do mešanja mrtvice
in živice. |
(5) Varovanje pred elektromagnetnim sevanjem: Viri elektromagnetnega
sevanja so visokonapetostni transformator, razdelilna transformatorska
postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos električne energije, odprt
oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali televizijski
oddajnik, radar ali druga naprava ali objekt, katerega obratovanje
obremenjuje okolje. Za gradnjo teh objektov je potrebno izdelati oceno
vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojne službe. |
(6) Varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem: Za razsvetljevanje cest in
drugih javnih površin naj se uporabljajo energetsko varčne sijalke in
svetila z zasenčenim osvetljevanjem v nebo. Pri gradnji in
rekonstrukciji javne razsvetljave je potrebno načrtovati vgraditev
stikal za reguliranje polnočnega delovanja javne razsvetljave na
odjemnih mestih. Pri načrtovanju gradenj vseh vrst objektov in drugih
posegov v prostor je potrebno upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih
svetlobnega onesnaževanja (Uradni list RS, št. 81/07). |
26. člen
(odpadki)
|
(1) Na
celotnem območju občine so na primerno dostopnih mestih urejene
zbiralnice za ločeno zbiranje odpadkov in zbirni center za ločeno
zbiranje komunalnih odpadkov, v skladu s programom storitev in oskrbe
prebivalstva z infrastrukturo v občini in v skladu z veljavnimi
predpisi. Najbližji obstoječi ekološki se nahaja v oddaljenosti 300 m,
ob Zupančičevi cesti. |
(2) Komunalni odpadki se zbirajo v za to namenjenih tipskih posodah
(zabojnik za preostanek komunalnih odpadkov, ter embalažnina-plastenke
in pločevinke) in odvažajo v skladu z ustreznimi občinskimi predpisi.
Organski odpadki se odlagajo v kompostnik. Odjemna mesta morajo biti
prometno dostopna, ne smejo pa biti na prometnih površinah. |
(3) Gradbene odpadke, ki nastajajo med gradnjo objekta, je potrebno
deponirati in ravnati z njimi skladno z Uredbo o obremenjevanju tal z
vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 34/08, 61/11). |
(4) Posebni in nevarni odpadki se do odvoza na končno odlagališče
tovrstnih odpadkov zbirajo in hranijo v sklopu zemljišča za gradnjo, v
posebnih posodah ali skladiščih. |
27. člen
(vodnogospodarski ukrepi)
|
Obravnavano območje se nahaja izven vodovarstvenega območja in ni
ogroženo s poplavnimi vodami. |
REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI, VARSTVO PRED POŽAROM
28. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
|
(1) Pri
načrtovanju objektov je potrebno upoštevati smernice in pravilnike s
področja gradnje objektov v potresnih območjih za območje seizmične
intenzitete VII. stopnje MSC lestvici. |
(2) Po
karti potresne nevarnosti na kateri je ozemlje Republike Slovenije
razdeljeno v cone z različnimi stopnjami projektnega pospeška tal spada
obravnavano ozemlje v cono z ag = 0,175 % g. |
(3) Območje urejanja ne leži na ogroženem območju poplavnosti ter visoke
podtalnice. |
(4) V
začetni fazi izvedbe – gradnja objektov predstavlja potencialni vir
onesnaženja vod in tal, možnost izlitja olj ali maziv iz gradbene
mehanizacije in transportnih vozil, vendar tak vir onesnaženja
predstavlja tudi vsako vozilo rednega prometa ali kmetijska
mehanizacija. |
29. člen
(varstvo pred požarom)
|
(1) V
OPPN so s področja varstva pred požarom upoštevani in prikazani
prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred požarom, zlasti pa
so zagotovljeni: |
– pogoji
za varen umik ljudi, živali in premoženja iz objektov – zagotovljeno je
zadostno število ustrezno razmeščeni izhodov, ki vodijo do zunanjih
evakuacijskih poti in na predvidena zunanja zbirna mesta, ki niso v coni
nevarnosti, |
– potrebni odmiki od meje parcel in med objekti ter potrebne
protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje
objekte, |
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila so zagotovljene
z ustreznimi dostopi, zadostno nosilnostjo vozišč in ustreznim režimom
prometa, širino poti, uvozno izvoznimi radij, |
– viri
za zadostno oskrbo z vodo za gašenje se zagotovijo z novim vodovodom in
zunanjim hidrantnim omrežjem skladno s Pravilnikom o tehničnih
normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov, |
– na
vodovodnem omrežju bo na predpisani razdalji nameščeno zadostno število
nadzemnih hidrantov, |
– vsi
intervencijski dostopi, predvidene tehnične rešitve požarne zaščite ter
sistem zunanjega hidrantnega omrežja, so razvidni iz grafičnih prilog. |
(2) Za
zagotavljanje požarne varnosti, je potrebno upoštevati načrtovano
prometno in komunalno ureditev. |
(3) Na
osnovi izračuna požarne obremenitve je pri projektiranju in izvedbi
objektov potrebno upoštevati takšne materiale in naprave, ki ustrezajo
varnosti objekta in njegovih naprav pred požarom. Način varovanja pred
požarom za objekt in dobrine se opredeli v PGD projektu (zasnova požarne
varnosti) in bo skladen z določili predpisov s področja varstva pred
požarom. |
(4) Ukrepi in zahteve v zvezi s požarno zaščito se smiselno uporabijo
tudi v primeru drugih nesreč, kot so katastrofalni potres ali vojna. |
30. člen
(erozivna in plazovita ogroženost)
|
(1) Za
območje OPPN je izdelan Geološko geotehnični elaborat (Ozzing d.o.o.
Trbovlje, št. elaborata 1238/18), ki je kot priloga, sestavni del tega
prostorskega akta. |
(2) Glede na ugotovljeno sestavo tal je obravnavano področje za gradnjo
stanovanjskih hiš s pripadajočo infrastrukturo primerno. Pri izvedbi
objektov in dovoznih cest pa je potrebno upoštevati, da je bil del
področja v preteklosti razmočen in površinsko plazovit in zato saniran z
dreniranjem. |
(3) Pred
pričetkom gradnje objektov in dovozne ceste bo na obravnavanem področju
potrebno podaljšanje drenaž, s čemer bomo preprečili nekontroliran dotok
podtalnice s strmejšega višje ležečega pobočja, kot je opredeljeno v 18.
členu tega odloka. |
(4) Temeljenje objektov in vseh opornih in podpornih konstrukcij je
obvezno izvesti v trdni podlagi. Prav tako bo potrebno s kamnitimi
petami v trdni podlagi temeljiti tudi vse višje nasipe. |
(5) Pri
izvedbi zemeljskih del, dreniranja in temeljenju objektov ter
konstrukcij je obvezen stalen geomehanski nadzor. |
(6) V
kolikor bodo pri projektiranju in gradnji objektov ter ceste upoštevani
geološko geotehnični pogoji iz tega elaborata, izvedba objektov, ki jih
zajema OPPN, ne bo povečala erozijske ogroženosti obravnavanega območja. |
(7) Podani pogoji temeljenja in izvedbe objektov se lahko upoštevajo
tudi za izdelavo projektov PGD za posamezne objekte, pod pogojem, da se
ne bodo bistveno spremenile dimenzije, lege in kote tlakov objektov. |
(8) V
geološko geotehničnem elaboratu so podani pogoji izvedbe posameznih
objektov, natančnejše pogoje pa bo mogoče podati med samo izvedbo pri
geomehanskem nadzoru, glede na ugotovljeno sestavo tal v izkopih. |
(9) Objekt A je lociran na vznožju pobočja pod grebenom, kjer je trdna
laporasta glina na globini od 2,4 do 2,9 m pod površino. Stanovanjsko
hišo je obvezno v celoti temeljiti v trdni laporasti glini. Minimalna
potrebna globina temeljenja je 1 m pod bodočo površino terena in hkrati
vsaj 0,5 m v plasti trdne laporaste gline. S podkletitvijo objekta bodo
temelji kleti segli že v trdno podlago. Na zaledni strani je ob temeljih
objekta obvezna izvedba drenaže z dnom v trdni laporasti glini. Objekt
bo stal na platoju, ki bo na zaledni strani vkopan v pobočje cca 3 m.
Vkopna brežina naj se izvede v naklonu do 1:2, po končani izvedbi pa je
obvezno humuziranje in zatravitev. Ob vznožju vkopne brežine ja obvezna
izvedba vzdolžne drenaže globine 0,9 m, nad njo pa mulda za odvajanje
padavinskih voda. Vkopno brežino je možno zavarovati tudi z oporno
konstrukcijo (kamnita zložba ali armirano betonski zid) temeljeno v
trdni laporasti glini. Minimalna potrebna globina temeljenja je 1 m pod
bodočo površino terena in hkrati vsaj 0,5 m v plasti trdne laporaste
gline. Izza oporne konstrukcije je obvezna izvedba drenaže. Izkopi in
izvedba vkopane stene kleti, zamenjave tal in morebiten oporne
konstrukcije naj potekajo v kampadah po 4–6 m z naklonom gradbene jame
do 2:1. Natančnejša navodila izvedbe bo določil geomehanski nadzor. |
(10) Objekt B je lociran na vznožju pobočja na vzhodnem obrobju območja,
severozahodno od obstoječih drenaž. Na območju objekta leži trdna siva
laporasta glina na globini od 1,8 do 2,2 m pod površino. Stanovanjsko
hišo je obvezno v celoti temeljiti v trdni laporasti glini. Minimalna
potrebna globina temeljenja je 1 m pod bodočo površino terena in hkrati
vsaj 0,5 m v plasti trdne laporaste gline. Na zaledni strani je ob
temeljih objekta obvezna izvedba drenaže z dnom v trdni laporasti glini.
Objekt bo stal na platoju, ki bo na zaledni strani vkopan v pobočje cca
2 m. Vkopna brežina naj se izvede v naklonu do 1:2, po končani izvedbi
pa je obvezno humusiranje in zatravitev. Ob vznožju vkopne brežine je
obvezna izvedba vzdolžne drenaže globine 0,9 m, nad njo pa mulda za
odvajanje padavinskih voda. Vkopno brežino je možno zavarovati tudi z
oporno konstrukcijo (kamnita zložba ali armirano betonski zid) temeljeno
v trdni laporasti glini. Minimalna potrebna globina temeljenja je 1 m
pod bodočo površino terena in hkrati vsaj 0,5 m v plasti trdne laporaste
gline. Izza oporne konstrukcije je obvezna izvedba drenaže. Izkopi in
izvedba vkopane stene kleti, zamenjave tal in morebiten oporne
konstrukcije naj potekajo v kampadah po 4–6 m z naklonom gradbene jame
do 2:1. Natančnejša navodila izvedbe bo določil geomehanski nadzor. |
(11) Objekt C je predviden na območju grebena na jugozahodnem delu
območja. Stanovanjsko hišo je obvezno v celoti temeljiti v trdni
podlagi, to je v trdnem peščenjaku s konglomeratom ali pa v trdnem
laporju. Minimalna potrebna globina temeljenja je 1 m pod bodočo
površino terena in hkrati vsaj 0,5 m v plasti trdne podlage. V primeru,
da temelji objekta ne bodo segli v trdno podlago, bo izpod njih potrebno
izvesti izboljšavo temeljih tal. Zamenjava temeljenjih tal se izvede s
kamnito blazino v kombinaciji z drenažnim betonom, ker je izza vkopane
zaledne stene, potrebna izvedba drenaže. Za kamnito blazino naj se
izbere kamnit material granulacije nad f 30 v betonu (cca 30 % betona).
Na zaledni strani je ob temeljih objekta in izza vkopanih sten obvezna
izvedba drenaže. Objekt bo stal na platoju, ki bo na zaledni strani
vkopan v pobočje do globine 3 m. Vkopna brežina bo na vznožju že segla v
trden lapor, sicer pa bo večji del izvedena v srednje gnetni peščeni
glini. Brežina naj se izvede v naklonu do 1:2, po končani izvedbi pa je
obvezno humusiranje in zatravitev. Ob vznožju vkopne brežine je obvezna
izvedba vzdolžne drenaže globine 0,9 m, nad njo pa mulda za odvajanje
padavinskih voda. Vkopno brežino je možno zavarovati tudi z oporno
konstrukcijo (kamnita zložba ali armirano betonski zid), temeljeno v
trdnem laporju. Minimalna potrebna globina temeljenja je 1 m pod bodočo
površino terena in hkrati vsaj 0,5 m v plasti trdnega laporja. Izza
oporne konstrukcije je obvezna izvedba drenaže. Pred objektom je
predvidena izvedba dvorišča in dovozne ceste na nasipu višine do 4,5 m.
Zaradi velike višine bo nasip s kamnito peto obvezno temeljiti v trdnem
peščenjaku ali laporasti glini. Možno pa je tudi zavarovanje nasipa s
podporno konstrukcijo (kamnita zložba ali zid). Za nasip bo možno
uporabiti tudi del materiala iz izkopa za objekt. Za nasip je primeren
material iz izkopa v peščenjaku z vložki konglomerata in material iz
izkopa v grušču z glinenim vezivom. Primeren material iz izkopa naj se
premeša z dolomitnim drobljencem granulacije F od 0 do 10 cm in vgradi v
nasip v plasteh po 20–20 cm s sprotnim komprimiranjem. Izpod nasipov je
potrebno odstraniti plast humusa in gline v debelini 0,3 m, podlago pa
nekoliko zastopničiti. Stabilen naklon nasipne brežine je do 1:1,5. Po
končani izvedbi je brežine potrebno humusirati in zatraviti. Za kamnito
peto je primeren kamen v betonu (kamni > f 50 cm in cca 20 % betona). V
dnu kamnite pete je obvezna izvedba drenaže DK-25 z odtokom v
kanalizacijo. Kamnito peto nasipa je potrebno izvajati v kampadah po 4–6
m. Natančnejša navodila izvedbe zemeljskih del in temeljenja objekta ter
nasipa bo določil geomehanski nadzor. |
31. člen
(načrt parcelacije)
|
(1) Na
ureditvenem območju se izvede nova parcelacija zemljišč. Načrt
parcelacije je sestavni del grafičnega dela. |
(2) Površine načrta se delijo na: |
– parcele namenjene pozidavi stanovanjskih hiš; |
– parcele namenjene dovozni cesti. |
32. člen
(etapnost prostorske ureditve)
|
(1) Pred
izgradnjo se zemljišče komunalno opremi. |
(2) Objekti se lahko gradijo posamezno. |
DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
33. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
|
(1) Morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav,
nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške. |
(2) Poleg obveznosti iz predhodnih določil, morajo investitorji in
izvajalci: |
– pred
začetkom del obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in
telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in
zaščititi obstoječe infrastrukturne vode, |
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem
omrežju cest in poti, |
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo
zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane, |
– zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov po
obstoječih infrastrukturnih omrežjih, objektih in napravah, |
– v času
gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo
gradbišča, da se prepreči onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo
zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih
škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode, |
– vsi
navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje
pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja
ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje. |
VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN
TEHNIČNIH REŠITEV
34. člen
(dopustna odstopanja)
|
(1) Pri
realizaciji podrobnega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih
rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem preučevanju
prometnih, tehnoloških, geoloških, geomehanskih in drugih razmer
poiščejo primernejše tehnične rešitve, s katerimi se ne smejo poslabšati
prostorske in okoljske razmere. Odstopanja od tehničnih rešitev ne smejo
biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in
organizacije, ki jih le ta zadevajo. |
(2) Dopustna so tudi odstopanja: |
– tlorisni in višinski gabariti načrtovanih stanovanjskih objektov lahko
odstopajo do +- 15 % v vse smeri, ne smejo pa presegati faktorja
zazidanosti, regulacijskih linij in minimalnih odmikov od sosednjih
parcelnih mej; |
– nezahtevne in enostavne objekte je dovoljeno postavljati bližje
sosednjim zemljiščem ob soglasju lastnikov le-teh in upoštevanju
veljavnih predpisov; |
– od
tras vodov gospodarske infrastrukture v kolikor ta zahteva prilagoditev
terenu, obstoječim trasam vodov in naprav in sami tehnologiji izvedbe. |
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
35. člen
(vpogled)
|
OPPN je
stalno na vpogled pri Oddelku za okolje in prostor Občine Zagorje ob
Savi. |
36. člen
(nadzor)
|
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja občinska uprava in
inšpekcijske službe. |
37. člen
(veljavnost odloka)
|
Odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
350-11/2017-13 |
Zagorje
ob Savi, dne 20. junija 2019 |
|
Župan |
Občine
Zagorje ob Savi |