Na podlagi prvega odstavka 2. člena Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Ur.l. RS, št.48/90), Zakona o urejanju prostora (Ur.l. SRS, št. 18/84, 15/89), je občinski svet občine Rače-Fram na podlagi 11. člena statuta občine Rače-Fram (MUV, št. 11/95) na svoji 7. seji, dne 17. septembra 1999, sprejel

O D L O K

o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Maribor za obdobje 1986-2000, in družbenega plana Občine Maribor za obdobje 1986-2000, za območje Občine Rače-Fram, v letu 1998

1. člen

(uvodne določbe)

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Maribor na območju občine Rače-Fram za obdobje 1986-2000 (Medobčinski uradni vestnik št. 1/86, 16/87 in popravek, št. 19/87, 11/88, 7/93 in 8/94) - v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan - in prostorskih sestavin družbenega plana občine Maribor na območju občine Rače-Fram za obdobje 1986-1990 (Medobčinski uradni vestnik, št.1 2/86, 20/88, 22/88, 3/89, 2/90, 3/90, 16/90, 7/92, 7/93 in 8/94) - v nadaljnjem besedilu: družbeni plan. Spremembe in dopolnitve se nanašajo na programsko zasnovo za lokacijski načrt magistralne ceste M 3-3, Slovenska Bistrica-Hajdina za območje obvoznice Pragersko na območju občine Rače-Fram.

2. člen

(spremembe in dopolnitvedolgoročnega plana)

(1) V Medobčinskem uradnem vestniku št. 7/93 se v 2. členu, v poglavju 3., točka 3.1.

Kmetijska zemljišča površina najboljših kmetijskih zemljišč zmanjša za 1,35 ha. Ustrezno se spremeni tudi Bilanca površin.

3. člen

(dopolnitev družbenega plana)

V 3. členu se doda besedilo programske zasnove:

21. PROGRAMSKA ZASNOVA ZA LOKACIJSKI NAČRT MAGISTRALNE CESTE M 3-3 SLOVENSKA BISTRICA-HAJDINA ZA OBMOČJE OBČINE RAČE-FRAM.

1. Uvodna pojasnila

Magistralna cesta M 3-3 je pomembna povezava med pomursko in podravsko regijo. Severovzhodno od Slovenske Bistrice se priključi na magistralno cesto M 10 in avtocesto A 10. Njena zmogljivost je različna po posameznih odsekih oz. pododsekih. Zelo obremenjeni so zlasti prehodi skozi naselja (predvsem naselji Pragersko in Šikole). Z izgrajenim AC priključkom Devina promet z avtoceste v smeri Pragersko-Ptuj več ne poteka skozi vso Slovensko Bistrico.

Od priključka na M 10 in A 10 poteka magistralna cesta M 3-3 po južnih obronkih gričev Velenika in preide po prečkanju Polskave na ravninsko območje Dravskega polja. V nadaljevanju poteka trasa skozi Pragersko. V tem delu je njen potek zelo neugoden, saj poteka skozi ves kraj z mnogimi krivinami in zožitvami. Tu povzroča poleg zastojev zelo kritične prometne razmere zlasti z vidika prometne varnosti ter velike emisije hrupa in izpušnih plinov.

Največ prometnih problemov povzroča nivojski prehod ceste preko primarne železniške proge Celje-Pragersko-Maribor. Ta železniški prehod je situiran na področju ranžirne postaje Pragersko, ki je zelo obremenjena, tako da je prehod po izmerjenih podatkih zaprt 15,43 ure na dan. To povzroča velike zastoje v prometu in bistveno degradira obstoječo prometno smer.

V nadaljevanju nagistralna cesta pred Šikolami še enkrat prečka železniško progo (primarno progo Pragersko-Ormož-Murska Sobota) in za vasjo ostro zavije v vzhodno smer. Nato poteka v zelo iztegnjeni trasi čez polja in gozd (Prelogi) do Hajdine.

Programske zasnove obravnavajo območje odseka magistralne ceste M 3-3 Slovenska Bistrica-Hajdina (obvoznica Pragersko) s pripadajočimi ureditvami prostora.

Programske zasnove podrobno opredeljujejo predviden poseg in določajo:

2. Območje po parcelnih številkah

Programska zasnova obsega naslednje parcele:

K.O. GORICA

878, 257, 258, 293/4, 262/3, 324, 322, 317, 316, 313, 309/1, 309/2, 34/3, 240/30, 340/4, 340/29, 340/1, 340/33, 340/34, 340/21, 340/26, 261/1, 896, 340/5.

3. Tehnološki pogoji in omejitve

Trasa poteka preko območja Dravskega polja. Območje Dravskega polja označuje skoraj raven relief, na območju variant obvoznice je nadmorska višina med 245 in 255 m.

Na območju med Pragerskim gradom in Šikolami predstavljajo temeljna tla peščena glina z lečami proda. Meja dravske terase in področja iz koherentnih zemljin poteka na območju obravnavane trase nekako po lokalni cesti, ki poteka iz Šikol v Spodnjo Gorico. Vzhodno od Šikol so terasni sedimenti, ki jih v zgornjem sloju debeline 0,3-2,0 metra grade peščeni melji in puste peščene gline.

Na tej osnovi razvita tla sodijo v združbo tal na glinah in ilovicah (2. pedosekvenca tal), ki so bolj ali manj psevdooglejena. Stopnja psevdooglejevanja je različna, v profilu tal nastopa neprepustni horizont. Za psevdooglejena tla je značilna večja količina melja, ki povzroča nestrukturnost tal.

Z ureditvijo vodnega režima (primarne in sekundarne odvodnje) so zemljišča iz večinoma travniškega sveta spremenjena pretežno v njive. Zaradi ravnega terena in ob melioracijah izvedenih komasacij je možna intenzivna obdelava teh zemljišč. Zato so ta tla iz nekdaj IV. kategorije uvrščena v I. oz. II. kategorijo kmetijskih zemljišč. Zaradi potrebe po zaščiti tal za kmetijske namene, so v prostorskih planih občin opredeljena kot 1. območje kmetijskih zemljišč, ki označuje najboljša kmetijska zemljišča.

Na območju poteka variant obvoznice med Pragerskim gradom in Šikolami je podtalnica v globini 1,0-4,7 metrov in je verjetno vezana na pojave peščenih zemljin oz. prepustnejših slojev (plavajoča podtalnica). Vzhodno od Šikol se podtalnica pojavlja globlje, v globini 5-6 metrov.

Podtalnica Dravskega polja je zavarovana z občinskimi odloki o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje voda. Na območju poteka obvoznice veljata naslednja odloka:

Na območju poteka variant je tako z odloki zavarovano območje podtalnice samo na območju občin Rače-Fram in Kidričevo. Glede na pomen podtalnice Dravskega polja pa je v vodnogospodarskih kartah opredeljen vplivni pas tudi na območju občine Slovenska Bistrica.

Območje poteka variant se nahaja v zmernem celinskem podnebju. Najvišje letne temperature ne presegajo 35° C, najnižje pa ne padejo pod -20° C. Povprečne temperaturne razlike ne presegajo 30° C.

Obdobje zmrznitve tal traja približno tri mesece, zmrznitve pa segajo do globine 70 cm. Neugodno je to, da med obdobjem zmrznitve nastopajo odjuge, kar zelo neugodno vpliva na cestno telo. Pogost pojav v zimskem času je megla. Dravsko polje je v splošnem tudi dobro prevetreno.

4. Organizacija dejavnosti

Programska zasnova obravnava odsek magistralne ceste M 3-3 Slovenska Bistrica-Hajdina (obvoznica Pragersko) na območju občine Rače-Fram

Obvoznica Pragersko se pri Pragerskem gradu naveže na rekonstruiran odsek magistralne ceste, poteka SZ in severno od naselja Pragersko, v podvozu prečka železniško progo Maribor-Zidani most in se za naseljem Šikoli naveže na obstoječo traso. Cesta bo izvedena v normalnem prečnem profilu NPP 9.50 m, računska hitrost je 100 km/h.

Na obravnavanem območju se predvidi:

5. Namenska raba prostora

Trasa magistralne ceste poteka večidel po kmetijskih zemljiščih, ki so trajno namenjena kmetijski rabi in so v prostorskih planih (republiških in občinskih) opredeljena kot 1. območje kmetijskih zemljišč 1. območje kmetijskih zemljišč obsega kmetijska zemljišča I., II., III. in IV. kategorije, 2. območje pa zemljišča V. in VI. kategorije.

Večina 1. območja kmetijskih zemljišč na območju trase je zaradi ravnega reliefa in s tem dobrih možnosti za obdelavo tal sodi v I. in II. kategorijo kmetijskih zemljišč, razen na aluvialnih nanosih, kjer so tla zaradi vlažnosti večinoma III. ali IV. kategorije. Območja so bila nekdaj znana po zamočvirjenih in često poplavljenih travnikih, po regulaciji so nastala velika polja.

Območje kompleksnega urejanja meri 1,35 ha. Trasa poteka večidel po kmetijskih območjih.

6. Infrastrukturna omrežja, objekti in naprave

Trasa magistralne ceste na območju občine Rače-Fram ne prečka infrastrukturnih objektov širšega pomena (primarni vodi). Prečkanje obstoječe infrastrukture je samo na križanju z lokalno cesto na območju priključka oz. križišča Stražgonjca.

Ureditev križanj se izvede v sklopu ureditve križišča.

7. Usmeritve za arhitektonsko, urbanistično in krajinsko oblikovanje

Trasa magistralne ceste in z njo povezane ureditve predstavljajo velik poseg v prostoru in krajino, zato morajo ureditve kontaktnega prostora upoštevati:

1. Urbani prostor:

2. Odprti prostor - krajina:

8. Usmeritve za zavarovanje naravne in kulturne dediščine in značilnih kakovostnih prvin krajine

Na območju poteka variant obvoznice je naravna in kulturna dediščina zavarovana z občinskimi odloki:

Na območju poteka magistralne ceste ni zavarovanega območja ali spomenika naravne dediščine, prav tako ni nobenega plansko predvidenega.

9. Usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja

Za zaščito pred prekomernim hrupom morajo biti zgrajene protihrupne bariere na odseku, kjer bodo preseženi dopustni nivoji hrupa v stanovanjskem bivalnem okolju.

Vsi potrebni ukrepi se opredelijo v sporočilu o vplivih na okolje.

10. Usmeritve za rabo prostora za obrambo in zaščito

Za zagotovitev požarne varnosti objektov morajo biti zagotovljeni dovozi za intervencijska vozila.

Vsi nasipi in ukopi morajo biti izvedeni tako, da ne bo prihajalo do erozijskih procesov.

Za gradnjo magistralne ceste ni posebnih pogojev z vidika obrambe.

11. Tolerance

Vsi predvideni ukrepi se detajlno opredelijo v lokacijskem načrtu. Pri realizaciji določil iz programske zasnove so dopustna odstopanja, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju poiščejo rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, okoljevarstvenega in oblikovalskega vidika. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.

4. člen

Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine Rače-Fram so na vpogled v prostorih občine Rače-Fram.

5. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Župan občine Rače-Fram

Branko Ledinek, s.r.

Številka: 062-02-7-99

Datum: 17. september 1999