Na podlagi 175. člena Zakona o urejanju prostora (Ur.l. RS št. 110/2002, 8/2003 – popravek in ZZK -1 št 58/2003), in 15. člena Statuta Občine Miklavž na Dravskem polju (MUV št. 14/2003) je Občinski svet občine Miklavž na Dravskem polju na 23. redni seji, dne 7. julija 2005, sprejel

O D L O K

o zazidalnem načrtu za novo centralno in stanovanjsko območje na jugu Miklavža

I. UVODNA DOLOČILA

1. člen

S tem odlokom se sprejme Zazidalni načrt za novo centralno in stanovanjsko cono na jugu Miklavža, ki ga je izdelal URBIS d.o.o., Svetozarevska ul. 6, Maribor, pod številko naloge 270-ZN/02 v septembru 2003.

2. člen

Zazidalni načrt iz prejšnjega člena vsebuje tekstualni del, gra?čni del in soglasja pristojnih organov in organizacij.

A. TEKSTUALNI DEL

Tehnično poročilo

Osnutek odloka o zazidalnem načrtu

Smernice in mnenja k zazidalnemu načrtu

B. GRAFIČNI DEL

1.         Pregledna situacija        M - 1 : 5000

2.         Izsek iz dolgoročnega plana – urbanistična zasnova M - 1 : 5000

3.         Obstoječe stanje z mejo območja obdelave M - 1 : 1000

4.         Zazidalna situacija z zasnovo ureditve zelenih površin in s karakterističnimi prerezi M - 1 : 500

5.         Funkcionalno oblikovalski pogoji M - 1 : 500

6.         Situacija prometnega režima (Kletna etaža garaže) M - 1 : 500

7.         Situacija komunalnih naprav M - 1 : 500

8.         Položaj, velikost in namembnost novih gradbenih parcel v odnosu do obstoječih M - 1 : 500

9.         Tehnični elementi za zakoličenje objektov in gradbenih parcel M - 1 : 500

10.       Kopija uradnega katastrskega načrta M - 1 : 2000

2.a člen

II. MEJA IN OPIS OBMOČJA OBDELAVE

3. člen

Površina območja obdelave zazidalnega načrta je 1,43 ha.

Meja območja:

Območje obdelave zazidalnega načrta meji na severu na izgrajeno površino med Ptujsko cesto in cesto Nad izviri, na vzhodu na distribucijski kanal reke HE Zlatoličje in na Ptujsko cesto na jugozahodu.

Mejo območja obdelave na severu de?nira obstoječi rob za­

zidanih stavnih parcel, na zahodu trasa Ptujske ceste na vzhodu pa distribucijski kanal. Območje obdelave obsega naslednje parcelne številke: 1682, 1683, 1684, 1685, vse k.o. Miklavž na Dravskem polju.

3.a člen

Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta iz 1.a člena obsegajo parcele številka:

- k.o. Miklavž na Dravskem polju: 1682/1, 1682/2, 1682/3, 1682/4, 1682/5, 1683/1, 1683/2, 1683/3, 1683/4, 1684/1, 1684/2, 1685/1, 1685/2, 2043/1.

III. NAMENSKA RABA OBMOČJA IN ZASNOVA POZIDAVE OBMOČJA

4. člen

Z zazidalnim načrtom se predvideva ureditev novega centralnega in stanovanjskega območja na južnem robu naselja Miklavž– mešana površina.

Centralne dejavnosti so razmeščene ob južnem in zahodnem robu vzdolž Ptujske ceste (vizualno oblikovanje grajenega roba– vstopa v naselje in protihrupna zaščita tržne površine), mešane dejavnosti so razporejene vzdolž distribucijskega kanala (vzhodno – centralne dejavnosti, zahodno – stanovanjska funkcija) ob severnem robu je predvidena stanovanjska gradnja (na meji z obstoječo individualno zazidavo).

Centralne dejavnosti so razmeščene na južnem, zahodnem in severnem robu vzdolž Ptujske ceste (vizualno oblikovanje grajenega roba – vstopa v naselje in protihrupna zaščita tržne površine), mešane dejavnosti so razporejene vzdolž distribucijskega kanala (vzhodno – centralne dejavnosti, zahodno – stanovanjska funkcija) ob severnem robu so predvideni objekti s centralno funkcijo (na meji z obstoječo individualno pozidavo), pri čemer je objekt ob Ptujski cesti (A) predviden pretežno za pošto in kurirske dejavnosti.

Objekti so prostorsko razmeščeni tako, da oblikujejo večji odprti prostor - centralno tržno površino naselja v osrednjem delu območja, hkrati omogočajo vzpostavitev prečnih povezav med Ptujsko cesto in sprehajalno potjo vzdolž distribucijskega kanala in manjših poljavnih in javnih odprtih površin , med katerimi je jugovzhodnem predelu območja formiran manjši odprti prostor, ki se vizualno odpira proti historičnemu delu naselja Miklavž in se neposredno navezuje na sprehajalno pot ob kanalu.

Prostorska zasnova naselja omogoča razvoj površin za peš, kolesarski in motorizirani promet. Parkirne površine za motorizirani promet so navezana na prečno povezovalno cesto, ki prečka območje na severnem robu) – parkirne površine so nameščene v severnem delu območja in pod tržno ploščadjo (centralne funckije) in pod stanovanjskimi objekti ob kanalu (dostopi v garaže iz napajalne ceste, ki prečka območje na severnem robu).

IV. URBANISTIČNI POGOJI IN OBLIKOVANJE OBJEKTOV

5. člen

Grafične priloge zazidalnega načrta prikazujejo:

-razporeditev obstoječih in predvidenih objektov ter zelenih in ostalih površin

-namembnost objektov

-maksimalne gradbene linije in višinske gabarit

-smeri dostopov in dovozov

-ureditev parkirišč.

6. člen

Smernice za prostorsko razmestitev funkcij območja:

-rob območja ob Ptujski cesti se v celoti izgrajuje kot del poteze nove mestne vpadnice z javnim programom (protihrupna zaščita odprtih površin v osrednjem delu in stanovanjskih objektov)

-območje novega križišča na Ptujski cesti je prometno vozlišče peš, kolesarskih in avtomobilskih poti, obenem pa tudi povezovalno območje – centralni pol Pobrežja Miklavža na Dravskem polju zato se na zahodnem robu območja dopušča izoblikovanje javne odprte površine

-vzhodni rob se oblikuje kot del peš poteze ob kanalu, s sodobno stanovanjsko gradnjo

-severni rob se oblikuje kot zeleni tampon in povezovalno območje s stanovanjsko funkcijo med obstoječo zazidano površino in novimi funkcijami območja

-osrednja lega površine in predvideno prestrukturiranje sosednjeležečih površin pogojuje vzpostavitev prostorskih »prebojev« območja v prečni in vzdolžni smeri, ki medsebojno povezujejo dejavnosti območja

7. člen

Podrobnejša izhodišča za funkcijsko- oblikovno zasnovo nove pozidave območja:

Pozidava se usmerja vzdolž severne, vzhodne in zahodne meje območja. Prostorska zasnova in usmeritve za pozidavo omogočajo fazno zapolnjevanje območja. Ne glede na stopnjo faze izgrajenosti oziroma pozidanosti območja so osnovni cilji usmerjana pozidave: 

-lociranje mešanih (stanovanjskih in centralnih funkcij) vzdolž distribucijskega kanala HE Zlatoličje

8. člen

Podrobnejše urbanistično oblikovne usmeritve pozidave območja:

-vzpostavitev grajenega roba mestne vpadnice (pomembna je njegova funkcijska in oblikovna zasnova, ki nakazuje centralno funkcijo območja in funkcijsko –simbolno hierarhičnost območja)

-izoblikovanje funkcijsko nemotenega vstopa na območje, oziroma do nove centralne odprte površine naselja

-zasnova severnega roba območja, ki funkcijsko in oblikovno vzpostavlja »mehek« prehod med novim centralnim območjem in sosednje ležečo individualno stanovanjsko pozidavo.

-Izoblikovanje grajenega vzhodnega roba ob distribucijskem kanalu kot krajevne grajene vedute (formiranje izrazito oblikovno poudarjenega, novodobnega grajenega roba naselja, ki vzpostavlja »obalo« oziroma »korzo« naselja vzdolž distribucijskega kanala reke Drave).

9. člen

Gabariti:

ZN opredeljuje tlorisne in vertikalne gabarite – stavbno linijo in gradbeno mejo.

V kontekstu zaznave prostora so zasnovana meandrirane stavbne linije in gradbene meje, ki so zamikane ali členjene v tlorisnem ali v vertikalnem gabaritu -kar pogojuje plastično strukturiranje objektov. Predvideni so vertikalni poudarki v smis­lu korekcije vizualne zaznave območja - markerji nove, osrednje centralne cone naselja.

Podrobnejše smernice za zasnovo grajenih robov:

-           grajena linija zahodnega roba je meandrirana, s tem daljša, hkrati pa ustvarja prostorske zalive, v katere se lahko umeščajo urbane aktivnosti krajanov

-           grajena linija vzhodnega roba omogoča odpiranje pogledov navzven, proti historičnemu delu (intenzivirano vzpostavljanju vizualnih navezav)

-           grajena linija zahodnega roba je razgibana (omogoča formira­nje javnih površin) in višinsko zamejena do etažnosti P + 2 Glede na raznolikost funkcij posamičnih objektov in glede na morfologijo naselja, je najvišji priporočljivi gabarit pozidave območja za objekte z javno funkcijo P + 3, najnižji pa P + 1, za stanovanjske objekte pa P + 3, v povprečju P + 2. Višinski gabarit pozidave pada od juga proti severu.

Največja dopustna odstopanja so za eno etažo.

Odmiki predvidenih objektov od parcelne meje vodnega sveta morajo biti minimalno 5.00 m. Dovozna cesta v severnem delu obravnavanega območja predstavlja rekonstrukcijo oz. obnovo obstoječe poti znotraj cestnega sveta.

V. POGOJI ZA UREJANJE ODPRTIH POVRŠIN

10. člen

Javne in poljavne površine

Javne odprte površine:  

Poljavne odprte površine se nahajajo pretežno v vzhodnem pasu vzdolž kanala in v zahodnem pasu vzdolž Ptujske ceste. Poljavne površine pripadajo vsem objektom s centralno funkcijo, velikost pa je odvisna od funkcije objekta in od potreb po navezovanju na osrednjo odprto javno površino.

Zelene površine:

Ob severnemu robu je predvidena umestitev zelene tamponske cone, vrtov nizke strnjene stanovanjske pozidave, med katerimi je speljana pot do občinske stavbe.

Na območju je predvidena ureditev večjih zelenic v sklopu javnih odprtih površin z otroškim igriščem (v severovzhodnem in južnem predelu) in vzpostavitev linijskih zasaditev (drevoreda) na vzhodni in zahodni meji območja obdelave – ob izpostavljenih prometnih povezavah (vstop v naselje) ter vzdolž peš promenade (oblikovni poudarek in vzpostavitev mikro klime območja). Ob kanalu je na območju stanovanjske lamele predvidena zasnova manjših vrtov v sklopu poljavnih ploščadi.

VI POGOJI ZA UREJANJE PROMETNIH POVRŠIN

11. člen

Za potrebe predvidene pozidave je potrebno izgraditi interno dovozno oz. povezovalno cesto, ki se kot severovzhodni krak priključuje v križišče krožišče Ptujske ceste in ceste za Skoke, Dobrovce.

Interna povezovalna cesta poteka v smeri severovzhoda do območja kanala SD1 in se ob njem usmeri proti severu, kjer se priključi na obstoječo ulico Nad izviri.

Na ta način je omogočena tudi ustrezna interna povezava oz. priključitev na semaforizirano križišče krožišče Ptujske ceste in ulice Nad izviri.

Interna cesta je zasnovana z voziščem širine 6,00 m in oboje stranskim pločnikom po 2,00 m.

V severnem delu je vozišče široko 5,00 m z obojestransko bankino po 0,50 m .

V nadaljevanju proti severu je vozišče široko 6,00 m z obojestransko bankino po 0,50 m, zavijalni radii morajo omogočati nemoten promet kmetijski mehanizaciji.

Za potrebe predvidene pozidave je izvesti interno dovozno pot (cesto), ki se iz severne strani priključi na novo povezovalno cesto. Širina dovozne poti je 6,00 m ter je prometno »slepa« v smeri severovzhoda in jugo-zahoda.

Na skrajnem severnem delu, v dolžini cca 40,00 m je ob zahodni strani vozišča pločnik v širini 1,00 m in ob vzhodni strani bankina v širini 0,50 m.

Interna povezovalna cesta na ta način predstavlja edini dovoz in dostop za potrebe bodočih objektov in dejavnosti, tako v smislu dostave, intervence, parkiranja in komunalne službe.

Mirujoči promet

Za potrebe odstave in parkiranja je predvidena ureditev ustreznega števila parkirnih površin in sicer v obliki nivojskega parkiranja in izvennivojskega parkiranja (garaža).

Za potrebe stanovalcev je potrebnih 140 parkirnih mest, ki so predvidena delno v nivojskem parkiranju in delno v izvennivojskem parkiranju.

Za potrebe centralnih dejavnosti so predvidena parkirišča na nivojskem in izvennivojskem parkiranju.

Garaže so predvidene za naslednje objekte: 

Za potrebe stanovalcev je potrebno zagotoviti po 1,5 PM/stanovanje z dodatkom 10% za obiskovalce. Za potrebe centralnih dejavnosti je potrebno zagotoviti 1 PM/30 m2 neto poslovne površine in 1 PM/30 m2 prodajne površine ter 1PM/8 sedežev (gostinski lokali). V tem smislu je v obliki izven nivojskega parkiranja predvidena podzemna garaža s kapaciteto cca 220 PM, uvoz-izvoz vanjo je predviden iz interne povezovalne ceste.

poslovni - trgovski objekti ob Ptujski cesti, garni hotel in garaža za stanovanjski objekt ob kanalu (delno individualne garaže v pritličju objekta), ter za ostale objekte s centralnimi vsebinami.

Skupna garaža je predvidena pod trgom in pod stanovanjskim objektom ob kanalu ter delno pod poslovno – trgovskimi objekti ob Ptujski cesti. Kapaciteta garaže je cca 190 parkirnih mest.

Peš promet

Peš promet je previden po obodu celotnega območja in po sre­dini oziroma v vzdolžni in prečni smeri čez območje (navezava na osrednji trg). Večina vstopnih območij v objekte je orientiranih na urejene peš površine za pešca.

Kolesarski promet

Kolesarski promet je predviden po obodu celotnega območja (kolesarska steza) in tudi na odprtih površinah za pešce, kjer se uredi kombinacije peš in kolesarskega prometa (trgi in promena­da ob kanalu).

Na območju je predvidena umestitev kolesarnic (v kolikor se prostori za shranjevanje koles ne predvidijo in uredijo v objektih samih). Predvidena kapaciteta ob zapolnitvi območja je 50 PM za kolesa pod nadstrešnico.

Javni potniški promet

Zaenkrat je edina oblika javnega potniškega prometa linija medkrajevnega in primestnega avtobusnega prometa, ki poteka po Ptujski cesti.

Ob severozahodni strani objekta A je možna izvedba bočne dostavne rampe.

VII. POGOJI ZA UREJANJE KOMUNALNE IN ENERGETSKE INFRASTRUKTURE

12. člen

Predmetni odlok določa pogoje in usmeritve za urejanje komunalne in energetske infrastrukture. Detajlne rešitve se obdelajo v projektni dokumentaciji, ki jo je potrebno izdelati v nadaljevanju. Zato so dopustni odmiki posameznih infrastrukturnih vodov, kakor tudi spremembe rešitve, če se pokaže, da so strokovno in ekonomsko utemeljene.

Vse rešitve morajo biti izdelane v skladu s pogoji posameznih upravljalcev.

Vodovod

Za zagotovitev zadostne količine sanitarne vode in požarno zaščito je potrebno rekonstruirati obstoječi cevovod PE HD 90 na južni strani Ptujske ceste do križišča z Babičevo ulico. Od rekonstruiranega cevovoda se predvidi novo omrežje po dostopni cesti, internih prometnicah z navezavo na obstoječi cevovod LŽ DN 150 v cesti Nad izviri.

Kanalizacija

Odpadne vode, ki bodo nastale na območju je potrebno navezati na obstoječe kanalizacijsko omrežje. Izvede se ločen sistem, fekalne vode se navežejo na kanalizacijo, meteorne vode se vodijo ločeno in se navežejo na izpustni kanal v SD-1.

Odpadne vode iz parkirišč in ploščadi je potrebno voditi preko ustrezno dimenzioniranega lovilca olj s koalescentnim filtrom.

Zaradi lege kanalizacije odpadnih vod iz kleti in garaž ni možno odvajati gravitacijsko, zato je potrebno predvideti interno prečrpavanje.

Tla v podzemnih garažah morajo biti načrtovana brez talnih iztokov, v primeru izvedbe le-teh pa morajo biti odpadne vode speljane po vodotesnem sistemu preko lovilca olj in usedalnika v kanalizacijo za padavinske vode. Po potrebi se predvidi tudi interno prečrpavanje.

Pri izgradnji kanalizacije je potrebno upoštevati minimalne predpisane odmike med vodovodom in kanalizacijo, ki znašajo 0,50 m (vertikalno) oz. 3,00 m (horizontalno).

Javna razsvetljava

Na območju rondoja, internih cestah in parkiriščih se predvidi sistem javne razsvetljave. Javna razsvetljava se izvede v skladu z zahtevami in predpisi s tega področja.

Za napajanje območja z elektriko in morebitne prestavitve obstoječih elektroenergetskih vodov so bile izdelane strokovne podlage v okviru projekta krožišča: Projekt TP 490 Miklavž pošta – TP in vključitev v SN mrežo, (št. proj 708/06-MO, december 2006, projektant g. Škorjanc).

Elektrika

Preko območja potekajo obstoječi elektro vodi in sicer nizkonapetostno omrežje in 20 kV daljnovod.

Zaradi predvidene zazidave je potrebno obstoječe omrežje prestaviti oz. odstraniti. Za 20 kV daljnovod je potrebno izdelati tehnično rešitev prestavitve.

Predvideni objekti bodo napajani iz obstoječe TP 277, v kateri je potrebno zamenjati transformator. Iz TP se do območja položi ustrezno nizkonapetostno omrežje.

Detajlne rešitve se opredelijo v tehnični dokumentaciji, ki jo je potrebno predhodno izdelati.

Telekomunikacijsko omrežje

Predvidena zazidava se naveže na obstoječe telekomunikacijsko omrežje, ki je položeno na južni strani glavne ceste. Priključni vod se izvede v območju križišča preko glavne ceste.

Detajlni koncept razvoda se obdela v projektni dokumentaciji v skladu s pogoji upravljalca in usmeritvami tega zazidalnega načrta.

Za vsako posamezno zazidalno območje je potrebno pripraviti PGD projektno dokumentacijo, kjer se upošteva, da se do posameznih stavb (poslovnih in stanovanjskih) po zemljišču, ki je v lasti investitorja zgradi TK kabelska kanalizacija:

- po glavni ulici vsaj dve cevi fi 110 s pripadajočimi kabelskimi jaški dimenzije 1,2x1,2x1,2 m.

- do posameznih objektov ena cev fi 110 za poslovne stavbe ali fi 50 do stanovanjskih stavb.

Prenosni medij bo določen za vsako zazidavo posebej glede na potrebe investitorjev.

Obstoječe TK omrežje glede na pozidavo ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve.

Navezava naselja na obstoječe TK omrežje je TK kanalizacija ob Ptujski cesti.

Ogrevanje

Ogrevanje bo individualno. Kot gorivo se lahko uporabi lahko kurilno olje ali utekočinjen naftni plin.

Rezervoarji za gorivo so lahko posamezni ali skupni za več objektov. Rezervoarji so lahko izključno vkopani. Postavitev rezervoarjev se izvede v skladu s požarnovarnostnimi in tehničnimi predpisi, ki urejajo to področje.

Predvideni objekti se bodo ogrevali individualno. Kot gorivo se lahko uporablja plin, kurilno olje, les, lesni sekanci, dopustno je ogrevanje na električno energijo. Dopustne so tudi vse obnovljive oblike ogrevanja (sončna energija, toplotne črpalke). V primeru uporabe toplotnega vira – podtalne vode, je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja izdelati analizo tveganja za onesnaženje v skladu z določili veljavne zakonodaje. Vsa skladišča goriv (cisterne ipd.) morajo biti podzemna in zgrajena v skladu z veljavnimi predpisi za tovrstno področje.

KTV omrežje

Za potrebe predvidene izgradnje se zgradi novo KTV omrežje sistema CATV Miklavž. Ustrezni kabli se položijo vzporedno s telekomunikacijskimi kabli v posebni cevi.

Odvoz smeti

Odvoz smeti se uredi v skladu z Odlokom o uvedbi sistema ločenega zbiranja komunalnih odpadkov na območju Občine Miklavž na Dravskem polju (MUV št. 27/2001) ter z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Maribor (MUV št. 11/92, 1/01). Pri objektih je potrebno predvideti ustrezen prostor za posode za smeti za ločeno zbiranje odpadkov. V predvideni soseski se uredijo trije ekološki otoki.

Odvoz smeti se uredi v skladu z zakonskimi predpisi oz. občinskim odlokom.

VIII. POGOJI ZAVAROVANJE OKOLJA

13. člen

Varovanje voda:

V skladu z Odlokom o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje zalog pitne vode na Vrbanskem platoju, Mariborskem otoku, Limbuški dobravi in Dravskem polju (MUV št. 19/98, 23/98, 14/02), se parcele nahajajo izven varstvenih pasov.

Varstvo zraka:

Skladno z Odlokom o varstvu zraka na območju Mestne občine Maribor (MUV št. 13/98), se obravnavane parcele nahajajo v III. območju onesnaženosti zraka.

Varstvo pred hrupom:

Skladno z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS št. 45/95) in Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju ( Ur. l. RS št. 66/96), se obravnavane parcele nahajajo v III. območju.

Varstvo pred požarom:

V skladu z 22., 23. in 24. členom zakona o varstvu pred požarom (ZVPoz-A, Ur. list RS, št. 71/1993 in 87/2001) je upoštevati prostorske, gradbene in tehnične ukrepe, s katerimi bodo zagotovljeni:

-           ukrepi za zagotovitev požarne varnosti stavb (če pogoji niso podani s posebnim predpisom, se do izdaje slovenskega predpisa pri načrtovanju upošteva ustrezne tehnične smernice pri­merljive tuje države),

-           potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru (če odmiki niso določeni s posebnim predpisom, se lahko uporabi smernica SZPV 204 in 204, po­žarnovarnostni odmiki med stavbami in preprečevanje širjenja požara po zunanji strani stavb),

-           prometne in delovne površine za gasilska vozila ter gasilce (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču)

Opomba:

-za vse zgoraj navedene ukrepe je z dnem 1. 1. 2005upoštevati pravilnik o požarni varnosti v stavbah, Ur.l. RS, št. 31/ 2004,

-           viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/1991). Pri načrtovanju se morajo upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi (pravilnik o spravljanju in hrambi kurilnega olja (Ur. l. SFRJ št. 45/1967) in pravilnik o UNP (Ur. l. RS, št. 22/91)).

IX. FAZNOST IZVAJANJA IN TOLERANCE NA ZAZIDALNEM NAČRTU

14. člen

Faznost:
Predlog izgrajevanja območja omogoča etapno zapolnjevanje območja - ZN predvideva pet faz:

1. faza: izgradnja nove cestne povezave preko območja, izgradnja objektov centralnih funkcij vzdolž Ptujske ceste, ureditev garaže pod osrednjo tržno površino (cca 45 -90 PM), izgradnja poslovno stanovanjskega objekta na vzhodnem robu območja.

2. faza: zapolnjevanje območja med obstoječo gradbeno mejo območja in predvideno novo cestno povezavo skozi območje obdelave – umestitev objektov s stanovanjsko funkcijo, predvidoma nizke strnjene zazidave, ureditev pripadajočih zelenih in parkirnih površin (cca 28 PM).

3.faza: dopolnjevanje stanovanjske funkcije z izgradnjo linearne stanovanjske lamele ob distribucijskem kanalu in druge faze garaže (cca 70 PM), izgrajevanje promenade oziroma pešpoti ob kanalu

4.faza: dopolnjevanje centralnih funkcij – izgradnja objektov s centralno funkcijo (poslovni prostori, hotel,) ter oblikovanje tržne ploščadi s prireditvenim prostorom

5.faza: dopolnjevanje centralnih funkcij v južni konici območja

– izgradnja objektov s centralno funkcijo (poslovni prostori, hotel, info- center) ter oblikovanje male tržne ploščadi s prireditvenim prostorom, ki je orientiran na kanal oziroma proti historičnemu delu Miklavža

Zasnova omogoča tudi drugačen vrstni red faz zapolnjevanja območja kot tudi diferencirano zasnovo območij faz, oziroma upošteva možnosti samode?niranja faznega izgrajevanja glede na interese investitorjev oziroma občine. Faznost izgrajevanja območja je enaka kot v prvi varianti – od širšega dela triangelske površine območja proti njegovi konici.

Do pričetka izvajanja zazidalnega načrta ostanejo zemljišča in objekti na njih v dosedanji rabi.

Izvedba izgrajevanja območja je možna v več medsebojno neodvisnih fazah. Posamezna faza predstavlja gradnjo objekta ali dela objekta, ki predstavlja zaključeno celoto, z vso potrebno prometno, energetsko ter komunalno infrastrukturo in zunanjo ureditvijo.

15. člen

Tolerance:
V gra?čni prilogi "funkcionalno oblikovalski pogoji" so določeni tlorisni in višinski gabariti. Največja dopustna odstopanja višinskih gabaritov so za eno etažo.

Možne so tlorisne tolerance objektov, ki so de?nirane z regulacijskimi elementi, ki jih je potrebno upoštevati in so razvidni iz gra?čnih prilog. Regulacijski elementi so:

-           gradbena linija, označena z neprekinjeno črto, je linija na katero morajo biti z enim robom postavljeni novozgrajeni ob­ekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad,

-           gradbena meja, označena s prekinjeno črto, je linija, ki jo novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost

-           previs etaž je označen s prekinjeno črto in je linija, ki je novo­zgrajeni objekti ne smejo presegati v etažah.

Posebni pogoji:

Novi objekti morajo biti morajo biti oddaljeni od parcelne meje, ob upoštevanju sanitarno-požarno varstvenih pogojev toliko, da je možno nemoteno vzdrževanje objekta.

X. KONČNE DOLOČBE

16. člen

Zazidalni načrt je stalno na vpogled pri:

-           Občini Miklavž na Dravskem polju.

17. člen

Nadzor za izvajanje tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.

18. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo na obravnavanem območju veljati doslej veljavna določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove mesta Maribor, ki veljajo za območje Miklavža (MUV št. 26/98, 11/93 ).

19. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Številka: 35005 – 00002/2002 0001 04

Datum: 7. julij 2005

Občinski svet Občine Miklavž na Dravskem polju

Župan Leo Kremžar, univ. dipl. nov., s. r.