Na podlagi 16. člena
Zakona o cestah
(Uradni list RS, št. 109/10), 149. člena
Zakona o varstvu okolja
in (Uradni list RS, št. 41/04, 20/06, 108/09), 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odločba
US RS, 76/08, 79/09 in 51/10), 3. in 7. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP, 38/10 ZUKN),
17. člena
Zakona o prekrških
(Uradni list RS, št. 7/03, 86/04, 44/05, 40/06, 108/09, 45/10, 9/11) ter
16. in 79. člena
Statuta občine Krško
(Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo, 5/03, 57/06 in 47/10)
je Občinski svet Občine Krško, na svoji 9. seji, dne 5. 9. 2011, sprejel |
O D L O K |
o občinskih javnih
cestah ter drugih javnih površinah v občini Krško |
A – SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(vsebina odloka) |
Ta odlok določa:
|
– občinske ceste in
postopek njihove kategorizacije; |
– upravljanje in
graditev ter vzdrževanje in varstvo občinskih cest in prometa na njih;
|
– ureditev lokalnih
gospodarskih javnih služb »vzdrževanje občinskih javnih cest« in
»urejanje in čiščenje javnih površin« ter določitev njihovih izvajalcev;
|
– postopke in pogoje
za poseganje v občinske ceste in druge javne površine in zagotavljanje
njihovega varstva; |
– inšpekcijsko
nadzorstvo nad občinskimi cestami in drugimi površinami ter
sankcioniranje kršitev tega odloka; |
– druga vprašanja v
zvezi z upravljanjem občinskih cest in drugih javnih površin. |
2. člen |
(pristojni organ) |
Pristojni organ za
izvajanje tega odloka, če ni z odlokom ali zakonom drugače določeno, je
organ občinske uprave, stvarno pristojen za gospodarske javne službe. |
3. člen |
(javne ceste in javno
dobro) |
(1) Občinske javne
ceste so javno dobro v lasti občine in so izven pravnega prometa. Na
njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali
drugih stvarnih pravic, razen v primerih, določenih z zakonom.
|
(2) Na prometnih
površinah zunaj vozišča javne ceste in na površinah ob njej, ki so
namenjene opravljanju dejavnosti, namenjenih udeležencem v prometu, je
mogoče za opravljanje takih dejavnosti (spremljajoče dejavnosti) po
pogojih in postopku iz zakona in tega odloka pridobiti posebno pravico
uporabe. Smiselno enako velja za druge javne površine po tem odloku. |
4. člen |
(predpisi o graditvi
in vzdrževanju občinskih cest) |
Občinske ceste na
območju občine se načrtujejo, projektirajo, gradijo in vzdržujejo na
način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo projektiranje
javnih cest, prometno signalizacijo in prometno opremo, način
označevanja in zavarovanja del in ovir v prometu, cestne priključke,
avtobusna postajališča, ter predpisi, ki urejajo vrste vzdrževalnih del
na cestah ter nivo rednega vzdrževanja javnih cest in ta odlok. |
5. člen |
(druge javne
površine) |
(1) Druge javne
površine po tem odloku so vse površine, ki imajo značaj javnega dobra v
lasti občine in ne sodijo med ceste v smislu Zakona o cestah ter jih
delno ali v celoti ne vzdržujejo ali upravljajo izvajalci drugih javnih
služb. Druge javne površine so praviloma parki, drevoredi, zelenice in
drugi javni nasadi, igrišča in podobne rekreacijske površine, površine,
namenjene pešcem, ki niso kategorizirane kot javne ceste, in podobne
površine v lasti občine, ki so prosto dostopne vsakomur pod enakimi
pogoji in njihovo vzdrževanje načeloma bremeni občinski proračun.
|
(2) Kot druge javne
površine se obravnavajo tudi površine, ki sicer nimajo statusa javnega
dobra in se ne glede na lastnino, začasno, do ureditve v skladu s
prostorskimi akti, na podlagi ustreznega pravnega akta, uporabljajo za
javne namene. |
6. člen |
(smiselna uporaba
zakona) |
Vsa vprašanja, ki se
nanašajo na javne ceste in niso neposredno urejena s tem odlokom, se
rešujejo ob smiselni uporabi Zakona o cestah in na njem temelječih
predpisih. |
B – OBČINSKE CESTE |
I. Kategorizacija
občinskih cest |
7. člen |
(občinske ceste) |
Občinska cesta je
cesta, ki jo občina v skladu z merili o kategorizaciji občinskih cest,
razglasi za javno cesto določene kategorije in jo lahko vsak prosto
uporablja na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi
predpisi. |
8. člen |
(kategorizirane
občinske ceste) |
(1) Občinske ceste se
kategorizirajo na lokalne ceste ter javne poti 1. in 2. reda.
|
(2) Podkategorije
lokalnih cest so zbirne ceste, mestne ceste in krajevne ceste.
|
(3) Kategorizirana
občinska cesta je dovoljena za ves promet, če ni s prometnim znakom
določeno drugače. |
9. člen |
(nekategorizirane
prometne površine) |
Nekategorizirana
cesta, je vsaka prometna površina, na kateri se opravlja promet na način
in pod pogoji, kot jih v skladu z Zakonom o cestah in predpisi, ki
urejajo pravila cestnega prometa, določi lastnik ali od njega pooblaščen
upravljavec. |
10. člen |
(postopek
kategorizacije občinskih cest) |
(1) Občinske ceste
določi in kategorizira Občinski svet z odlokom na predlog župana.
|
(2) Predlog
kategorizacije občinskih cest mora biti predhodno strokovno usklajen z
Direkcijo Republike Slovenije za ceste po postopku, določenim v predpisu
o merilih za kategorizacijo javnih cest. |
11. člen |
(spremembe
kategorizacije občinskih cest) |
(1) Spremembe
kategorizacije občinskih cest in nadomeščenih delov občinskih cest, ki
se ohranjajo kot prometne površine, se določijo po postopku iz 10.
člena. |
(2) O predlogu za
prenos občinske ceste med državne ceste odloči Občinski svet na predlog
župana. |
(3) Občinska cesta,
določena s sklepom Vlade republike Slovenije o prenosu državne ceste med
občinske ceste, ima kategorijo, določeno v takšnem sklepu. |
(4) Spremembe
kategorizacije občinskih cest se praviloma opravijo, kolikor je to
potrebno glede na dejanske okoliščine in se upoštevajo v planu razvoja
in vzdrževanja občinskih cest za naslednje leto. |
12. člen |
(novogradnje in
rekonstrukcije občinskih cest) |
Novozgrajeni ali
rekonstruirani del občinske ceste, s katerim se nadomesti del te ceste,
je iste kategorije kot nadomeščena. |
13. člen |
(opustitev občinske
ceste) |
(1) Občinska cesta
ali njen del se lahko opusti, če se zgradi nova cesta ali del ceste, ki
nadomesti prejšnjo. |
(2) Opuščena občinska
cesta ali njen del se uporabi za parkirišča, počivališča in druge
potrebe udeležencev v prometu ali pa se agrotehnično obdela skladno s
svojim okoljem. |
(3) Ne glede na
določbo prejšnjega odstavka se lahko občinska cesta ali njen del, ki se
opusti kot javna cesta, proti plačilu primerne odškodnine prenese med
nekategorizirane ceste, če je tak prenos usklajen z bodočim upravljavcem
te ceste. |
(4) O opustitvi in
ureditvi opuščene občinske ceste ali njenega dela, o morebitni ukinitvi
statusa javnega dobra ter o njenem prenosu med nekategorizirane ceste
odloči Občinski svet na predlog župana. |
14. člen |
(prenos
nekategoriziranih cest med občinske ceste) |
(1) Za
nekategorizirano cesto, po kateri poteka javni promet, lahko lastnik ali
od njega pooblaščeni upravljavec te ceste predlaga občini njen prenos
med občinske ceste. |
(2) O prenosu
nekategorizirane ceste med občinske ceste odloči Občinski svet na
predlog župana, njena kategorizacija pa se opravi po postopku iz 10.
člena tega odloka. |
15. člen |
(turistične,
planinske in druge poti) |
(1) Turistične poti,
poti v parkovnih gozdovih, planinske poti in druge poti, ki niso
zgrajene v skladu s predpisi o javnih cestah in ki so namenjene dostopu
in ogledu naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti ali
dostopu do planinskih koč in vrhov, dostopu do kmetijskih površin in
drugih površin oziroma nepremičnin, niso javne poti po tem odloku.
|
(2) Če je pot iz
prejšnjega odstavka namenjena dostopu do naravnih, kulturnih in drugih
spomenikov ali znamenitosti, za ogled katerih je določeno plačilo, mora
njihov upravljavec zgraditi in vzdrževati pot tako, da je njena uporaba
varna za uporabnike, katerim je namenjena. |
(3) Sredstva za
graditev in vzdrževanje poti iz prejšnjega odstavka tega člena se
zagotavljajo iz vplačil za ogled naravnih, kulturnih in drugih
spomenikov in znamenitosti, lahko pa tudi drugih virov. |
16. člen |
(opredelitev
podkategorij javnih poti) |
(1) Kategorija javne
poti določa funkcijo javne ceste, ki jo ima za prometno povezovanje v
določenem prostoru, ter njene tehnične in druge lastnosti, ki omogočajo
hitro, varno in za okolje čim manj obremenjujoče odvijanje prometa v
prostoru. |
(2) Kot občinska
javna pot se lahko kategorizira vsaka dostopna cesta znotraj naselja ali
povezava med naselji, ki: |
– izkazuje javno rabo
in interes in |
– tehnično ustreza
nemotenemu odvijanju prometa (širina vozišča najmanj 3,5 m, v utrjeni
makadamski ali boljši izvedbi) ter izpolnjuje vsaj enega od naslednjih
pogojev: |
– predstavlja
povezavo naselij ali delov naselij v občini in ne izpolnjuje predpisanih
meril za lokalno cesto; |
– je znotraj naselja
oziroma v posameznem območju občine njena pretežna funkcija dostop do
zaključenih prostorskih enot (stanovanjske soseske blokovne ali
individualne gradnje, t.j. ne manj kot 2 stalno naseljene hiše oziroma
dostop do blokov, industrijske cone, nakupovalni in drugi centri);
|
– predstavlja
dostopno cesto do objektov turističnega pomena; |
– predstavlja drugo
dostopno cesto do objektov občega pomena (vodno zajetje ipd.). |
17. člen |
(opredelitev
podkategorij javnih poti) |
(1) Javna pot 1. reda
(JP1) so namenjene prometu vseh motornih vozil in predstavljajo
pomembnejše povezovalne poti, ki se navezujejo na ceste enakega ali
višjega reda. |
(2) Javna pot 2. reda
(JP2) so vse ostale dostopne poti, ki se navezujejo na ceste enakega ali
višjega reda. |
18. člen |
(merila za določitev
podkategorij javnih poti) |
(1) Javni poti se
lahko določi podkategorija javne poti 1. reda po naslednjih pogojih:
|
– javna pot 1. reda
ima povezovalno funkcijo in se navezuje na cesto enake ali višje
kategorije, |
– javna pot 1. reda
je lahko cesta, ki povezuje oziroma omogoča dostop do cest višje
kategorije za najmanj 3 gospodinjstva ali do gospodarske in
negospodarske dejavnosti, |
– javna pot 1. reda
je za en zaselek samo ena, |
– javna pot 1. reda
je lahko cesta, po kateri poteka redna avtobusna linija ali redno vozi
šolski kombi. |
(2) Javni poti se
določi podkategorija javne poti 1. reda, če izpolnjuje vsaj 3 merila,
sicer se ji določi podkategorija javne poti 2. reda. |
(3) Minimalni
kriterij, kateremu mora ustrezati javna pot 2. reda |
– dostop do minimalno
2 stanovanjskih objektov, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev
gradbenega dovoljenja za stanovanjski objekt s stalnimi prebivalci ali
kakšnega drugega infrastrukturnega objekta, |
– minimalna širina
vozišča 2,50 m, |
– utrjenost voziščne
konstrukcije v najmanj v makadamski izvedbi, |
– urejeno
lastništvo-lastnina občine. |
19. člen |
(izjemna določitev
podkategorije JP1) |
Javni poti se lahko
določi podkategorija javne poti 1. reda, če izpolnjuje katerega izmed
posebnih pogojev: |
– turistična
značilnost – območje, pomembno za razvoj turizma, |
– druge posebnosti. |
II. Graditev
občinskih cest |
20. člen |
(varstvo okolja
vzdolž občinske ceste) |
(1) Občinske ceste
morajo biti projektirane in grajene v skladu s predpisi o varstvu okolja
in tako, da bodo škodljivi vplivi na okolje zaradi pričakovanega prometa
na njih čim manjši. |
(2) Če je izvedba
gradbenih ukrepov, ki so potrebni zaradi predpisanega varovanja okolja,
cenejša na zemljišču ali objektu soseda, kot izvedba istih na zemljišču
občinske ceste, se lahko na podlagi pravnega posla, sklenjenega med
sosedom in investitorjem občinske ceste, ali na drug, z zakonom določen
način, ustanovi stvarna služnost za takšno izvedbo. |
21. člen |
(projektiranje
občinskih cest) |
(1) Elementi za
projektiranje občinske ceste se določijo v skladu s predpisom o
projektiranju javnih cest in njihovih elementov s stališča zagotavljanja
prometne varnosti in ekonomičnosti njihove graditve in vzdrževanja.
|
(2) V projektni
dokumentaciji za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se določijo
tudi prometna ureditev občinske ceste in ureditev navezav na obstoječe
ceste ter pristopov do objektov in zemljišč ob cesti (priključki) ter
predvidijo površine zunaj vozišča ceste za parkirišča, avtobusna
postajališča in druge prometne površine, površine za opravljanje
spremljajočih dejavnosti, za gradnjo objektov za vzdrževanje cest in za
nadzor cestnega prometa. |
(3) Javne ceste
morajo biti projektirane in zgrajene tako, da je omogočeno normalno
gibanje oseb z omejeno sposobnostjo gibanja. |
22. člen |
(upravna dovoljenja
za rekonstrukcijo občinskih cest) |
Za rekonstrukcijo
občinske ceste ob izpolnjevanju enakih pogojev, ki jih zakon določa za
rekonstrukcijo državne ceste, ni potrebno dovoljenje za poseg v prostor. |
23. člen |
(pridobitev zemljišč) |
(1) Zaradi pridobitve
potrebnih zemljišč za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se lahko
v skladu z zakonom na zahtevo investitorja lastninska pravica na
zemljišču in drugi nepremičnini še pred pravnomočnostjo postopka
razlastitve ali druge omejitve lastninske pravica ta pravice odvzame ali
omeji, če ne pride do sklenitve pogodbe med investitorjem in lastnikom
te nepremičnine. |
(2) Če obstoječa
občinska cesta poteka po nepremičninah, ki so v lasti drugih oseb, kot
pa določa prvi odstavek 3. člena tega odloka, se lahko lastninska
pravica odvzame ali omeji proti odškodnini ali nadomestilu v naravi v
posebnem postopku razlastitve, določenem v Zakonu o urejanju prostora. |
24. člen |
(gradnja obračališč
za avtobuse in avtobusnih postajališč) |
(1) Obračališča za
avtobuse na rednih linijah se praviloma urejajo izven vozišča. Avtobusna
postajališča na glavni mestni cesti morajo biti zunaj vozišča.
|
(2) Ne glede na
določbo prejšnjega odstavka lahko pristojni organ v soglasju z občinskim
inšpektorjem pristojnim za ceste ter po posvetovanju s policijo po
presoji okoliščin, pomembnih za varnost prometa, izjemoma izda
dovoljenje za ureditev avtobusnega postajališča na vozišču glavne mestne
ceste. Če ugotovi, da za tako postajališče ni več potrebe ali da je
postalo prometno nevarno, prekliče dovoljenje. |
(3) Pri predvideni
gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste določi gradnjo potrebnih
avtobusnih postajališč in obračališč pristojni organ, ob upoštevanju
predlogov javnih prevoznikov. |
(4) Za gradnjo
avtobusnih postajališč zunaj vozišča glavne mestne ceste, ki niso v
občinskem prostorskem planu ali planu razvoja in vzdrževanja občinskih
cest, mora predlagatelj pridobiti soglasje pristojnega organa. Stroške
gradnje avtobusnega postajališča krije njen predlagatelj. Tako zgrajeno
avtobusno postajališče postane del občinske ceste. |
25. člen |
(obveznost obveščanja
o posegih v občinsko cesto) |
(1) Investitorji
oziroma upravljavci objektov in naprav v ali ob cestnem telesu, morajo,
kadar nameravajo graditi ali rekonstruirati svoje objekte in naprave v
občinski cesti, o tem obvestiti pristojni organ najmanj 30 dni pred
začetkom del, da ta lahko svoja nameravana dela uskladi z gradnjo
oziroma rekonstrukcijo teh objektov in naprav in mu dati na razpolago
načrte in podatke, potrebne za uskladitev del. |
(2) Določbe
prejšnjega odstavka veljajo smiselno tudi za pristojni organ, ki mora o
gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste obvestiti investitorje oziroma
upravljavce drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu. |
26. člen |
(koncesija za gradnjo
občinske ceste) |
Domača in tuja pravna
ali fizična oseba lahko pridobi koncesijo za graditev občinske ceste in
objektov na njej. Posamezni primer podelitve take koncesije se, skladno
z zakonom, uredi z odlokom. |
III. Upravljanje
občinskih cest |
27. člen |
(plan razvoja in
vzdrževanja občinskih cest) |
(1) Plan razvoja in
vzdrževanja občinskih cest, s katerim se določijo prednostne naloge
razvoja in vzdrževanja občinskih cest, viri sredstev za njihovo
uresničevanje ter letna dinamika njihovega uresničevanja, sprejme
Občinski svet na predlog župana, ki pripravi predlog ob sodelovanju
izvajalca. |
(2) Izvajalec je
dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega plana razvoja in
vzdrževanja občinskih cest za prihodnje leto in ga skupaj z
devetmesečnim poročilom o poslovanju in izvajanju gospodarske javne
službe, najkasneje do 15.11. vsakega tekočega leta predložiti
pristojnemu organu. Letni plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest
sprejme Občinski svet. |
(3) V letnem planu
razvoja in vzdrževanja občinskih cest se del sredstev rezervira za
financiranje izvedbe ukrepov na občinskih cestah, ki so potrebni zaradi
naravnih in drugih nesreč ali izrednih dogodkov na občinskih cestah
(odpravljanje posledic elementarnih in drugih nezgod, zmrzlinskih
poškodb, odpravljanje nepredvidenih ovir na občinskih cestah ipd.) in
izvedbe tistih ukrepov, ki jih je odredil občinski inšpektor za ceste,
niso pa sestavni del rednega vzdrževanja in obnavljanja občinskih cest
po tem planu. |
(4) Izvajalec je
dolžan najkasneje do 28.02. vsakega naslednjega leta pristojnemu organu
predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe v
preteklem letu. |
28. člen |
(opravljanje
strokovnih nalog za občinske ceste) |
(1)
Strokovno-tehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za
graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest opravlja pristojni
organ. |
(2) Te naloge
obsegajo zlasti: |
– izvajanje postopkov
za izbiro koncesionarja za redno vzdrževanje občinskih cest skladno s
34. členom; |
– priprava programov
in organizacija izdelave raziskovalnih in razvojnih nalog za občinske
ceste ter sodelovanje z Direkcijo Republike Slovenije za ceste in
drugimi občinami pri pripravi in uresničevanju teh programov;
|
– izvajanje drugih
nalog, določenih s tem odlokom in drugimi predpisi. |
(3) Naloge
pristojnega organa (javna oziroma druga pooblastila), ki se lahko na
predlog pristojnega organa s pooblastilom Občinskega sveta in v skladu z
zakonom v obliki posebnega odloka delno ali v celoti prenesejo na
izvajalce rednega vzdrževanja občinskih cest, so: |
– vodenje predpisanih
evidenc o občinskih cestah in zagotavljanje podatkov za potrebe izračuna
zagotovljene porabe občine in vodenja združene evidence o javnih cestah
(baza cestnih podatkov oziroma kataster cest, s katastrom prometne
signalizacije); |
– izdelava strokovnih
podlag za načrtovanje razvoja in vzdrževanja občinskih cest in izdelavo
osnutkov teh planov; |
– izvajanje postopkov
za oddajanje del na občinskih cestah, za katere je predpisana izbira
izvajalca na podlagi predpisov o javnih naročilih; |
– vodenje postopkov
za določitev mej javne ceste; |
– organiziranje
štetja prometa na občinskih cestah in obdelava zbranih podatkov;
|
– spremljanje
prometnih tokov na občinskih cestah in priprava predlogov sprememb
njihove prometne ureditve in prometne ureditve na državnih cestah, ki
potekajo po območju občine; |
– naloge v zvezi z
obveščanjem javnosti o stanju občinskih cest in prometa na njih;
|
– izdajanje
projektnih pogojev, dovoljenj in soglasij, določenih z ukrepi za varstvo
občinskih cest in za zavarovanje prometa na njih. |
(4) S tem odlokom se
na izvajalca prenašajo javna oziroma druga pooblastila iz prve, druge,
četrte, pete, sedme in osme alineje prejšnjega odstavka. |
(5) V primeru prenosa
nalog iz prejšnjega odstavka tega člena na izvajalca se strošek
izvajanja le-teh ter višino nadomestil, ki jih je izvajalec upravičen
zaračunavat, določi v obliki tarife, ki jo na obrazloženo pobudo
izvajalca in predlog župana sprejme Občinski svet. |
(6) Naloge
pristojnega organa, ki so lahko skladno z aktom o organizaciji in
delovnem področju upravnih organov lahko delno ali v celoti prenesene na
druge občinske organe, so naloge v zvezi z investicijami v občinske
ceste. |
(7) Pristojni organ
izvaja tudi naloge nadzora nad stanjem občinskih cest in nad izvajanjem
gospodarske javne službe, če niso kot naloge inšpekcijskega nadzora
prenesene na drug organ. |
29. člen |
(financiranje
občinskih cest) |
Sredstva za graditev
in vzdrževanje občinskih cest se zagotavljajo v proračunu občine. |
IV. Vzdrževanje
občinskih cest |
30. člen |
(odgovornost za
stanje občinskih cest) |
(1) Kategorizirane
občinske ceste se morajo redno vzdrževati in obnavljati tako, da ob
upoštevanju njihovega pomena za povezovanje prometa v prostoru,
gospodarnosti vzdrževanja, predpisov, ki urejajo javne ceste, omogočajo
varno odvijanje prometa. |
(2) Z globo 1000 EUR
se kaznuje za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja cest: |
1. če teh cest ne
vzdržuje redno tako, da omogočajo varno odvijanje prometa; |
2. če ne zagotovi
opravljanja nujnih vzdrževalnih del ob morebitni stavki; |
3. če ne prične s
pluženjem takoj, ko so za to izpolnjeni pogoji iz predpisa, ki ureja
vrsto vzdrževalnih del na javnih cestah; |
4. če pluženja ne
izvede na način ali v rokih iz predpisa, ki ureja vrsto vzdrževalnih del
na javnih cestah; |
5. če ne prične s
posipavanjem takoj, ko so za to izpolnjeni pogoji po predpisih, ki
urejajo vrsto vzdrževalnih del na javnih cestah. |
(3) Z globo 200 EUR
se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba
izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest. |
31. člen |
(javna služba
vzdrževanja občinskih cest) |
(1) Vzdrževanje
občinskih javnih cest je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega
redno vzdrževanje kategoriziranih občinskih cest in vodenje ter
organiziranje postopkov njihovega obnavljanja (vodenje investicij).
|
(2) Javna služba iz
prvega odstavka obsega tudi izvajanje dejavnosti vzdrževanja
kategoriziranih občinskih cest in vodenje ter organiziranje postopkov
njihovega obnavljanja ob naravnih nesrečah (neurje, poplava, plaz,
potres, žled in podobno) in drugih izrednih oziroma nepredvidenih
dogodkih. V teh primerih je izvajalec dolžan nemudoma odpraviti vzroke,
zaradi katerih je oviran ali ogrožen promet ali zaradi katerih lahko
pride do hujših poškodb ceste in večje škode, kolikor to ni mogoče pa je
dolžan označiti ovire in zavarovati promet s predpisano prometno
signalizacijo, izvesti nujne ukrepe za zavarovanje ceste ter čim prej
vzpostaviti prevoznost ceste. |
32. člen |
(izvajalci javne
službe) |
Izvajalec gospodarske
javne službe iz 31. člena je fizična ali pravna oseba, ki si pridobi
koncesijo za vzdrževanje občinskih cest (v nadaljnjem besedilu:
koncesionar, izvajalec). |
33. člen |
(prenos rednega
vzdrževanja občinskih cest na ožje dele občine) |
(1) Ne glede na
določbe tega člena, prenese Občinski svet na predlog župana z odlokom
redno vzdrževanje posameznih občinskih cest ali posameznih kategorij
občinskih cest na njihovem območju na ustrezne ožje dele občine. Župan
poda predlog na pobudo oziroma po pridobljenem mnenju sveta krajevne
skupnosti oziroma pristojnega organa druge samoupravne lokalne
skupnosti, na katero se prenaša redno vzdrževanje. Odlok mora vsebovati
natančen spisek takih cest. Smiselno enak postopek se izvede tudi v
primeru spremembe ali odvzema. |
(2) Občinski svet
sprejme na predlog župana Pravilnik o merilih za financiranje in
vzdrževanje cest, določenih v tem členu. Pri izboru izvajalcev
posameznih del se mora taka samoupravna skupnost ravnati po predpisih o
javnih naročilih, razen če dela opravlja s prostovoljnim delom ali v
drugi režijski obliki ali v primeru, da dela opravi izvajalec iz 32.
člena po merilih in pogojih, ki so enaki oziroma niso zahtevnejši od
tistih, ki jih uveljavlja pri vzdrževanju ostalih občinskih cest.
|
(3) Ne glede na
vsebino prvega odstavka prenaša Občinski svet s tem odlokom na krajevno
pristojne krajevne skupnosti redno vzdrževanje vseh cest, ki so z
odlokom o kategorizaciji občinskih cest v občini Krško (Uradni list, RS,
št. 73/09 in 47/10) kategorizirane kot JP2. |
34. člen |
(elementi
koncesijskega akta) |
(1) Sklep o javnem
razpisu za pridobitev koncesionarja iz 32. člena sprejme župan na
predlog pristojnega organa. |
(2) Občino kot
koncedenta zastopa pristojni organ, razen v primerih, ko je s tem
odlokom ali statutom občine določeno drugače. |
(3) O izbiri
koncesionarja se odloči z upravno odločbo. Koncesijsko pogodbo sklene
župan. |
(4) Koncesionar mora
v primeru stavke svojih delavcev zagotoviti vzdrževanje občinskih cest v
obsegu in pod pogoji, določenimi s predpisi o javnih cestah. |
35. člen |
(financiranje javne
službe) |
Javna služba iz 31.
člena se financira iz proračuna občine v skladu z njenim letnim planom.
|
Vsi prihodki javne
službe so prihodki občinskega proračuna. |
36. člen |
(vzdrževanje križišč
in križanj) |
(1) Za vzdrževanje
križišč občinskih cest z nekategoriziranimi cestami, po katerih je
dovoljen javni promet, v območju cestnega sveta občinske ceste, skrbi
pristojni organ. |
(2) Vzdrževanje
križanj občinskih cest z železniško progo urejajo predpisi o varnosti v
železniškem prometu. |
37. člen |
(vzdrževanje cest ob
preusmeritvah prometa) |
(1) Pristojni organ
lahko zaradi zapore občinske ceste začasno preusmeri promet na državno
cesto ali nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet.
|
(2) Za preusmeritev
prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je
dovoljen javni promet, mora pristojni organ predhodno pridobiti soglasje
lastnika te ceste ali od njega pooblaščenega upravljavca ceste. Če je
med preusmeritvijo prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto,
po kateri je dovoljen javni promet, treba povečati obseg vzdrževanja te
ceste ali pa jo je treba pred tem usposobiti za prevzem dodatnega
prometa, krije stroške teh ukrepov predlagatelj preusmeritve prometa. |
38. člen |
(čiščenje javnih cest
in izvajanje drugih javnih služb) |
(1) Za zagotovitev
neoviranega prometa vozil in pešcev v prometnih konicah lahko pristojni
organ določi: |
– območje
najpomembnejših prometnih površin (cest, ulic, trgov) ter čas oziroma
obdobje dneva, v katerem ni dovoljeno opravljati njihovega čiščenja;
|
– obdobje dneva, v
katerem se na določenih prometnih površinah (ulicah, trgih) ne sme
opravljati zbiranja komunalnih odpadkov, ki bi oviralo promet, ter
izvajanje drugih javnih služb; |
– območja in/oziroma
obdobja dneva omejitve dostave. |
(2) Zaradi
temeljitega čiščenja javnih cest pristojni organ lahko začasno prepove
parkiranje motornih vozil na delu javne ceste. |
(3) Z globo 200 EUR
se kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
|
(4) Z globo 1000 EUR
se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbami tega
člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 EUR. |
V. Zimska služba |
39. člen |
(opredelitev pojmov) |
(1) Zimska služba
obsega sklop dejavnosti in opravil, ki so potrebna za omogočanje
prevoznosti cest in drugih javnih površin in varnega prometa v zimskih
razmerah. |
(2) Zimske razmere
nastopijo takrat, ko je zaradi snega, poledice ali drugih zimskih
pojavov lahko ogroženo normalno odvijanje prometa. |
40. člen |
(izvajalec zimske
službe) |
Zimsko službo izvaja
izvajalec gospodarske javne službe vzdrževanje občinskih javnih cest. |
41. člen |
(izvajanje zimske
službe v izrednih razmerah) |
(1) V času izrednih
snežnih padavin ali velikih odjug lahko župan poleg izvajalca aktivira
tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge
operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. |
(2) V primeru iz
prvega odstavka tega člena prevzame Občinski štab za civilno zaščito
nadzor nad izvajanjem ukrepov zimske službe. |
42. člen |
(zagotavljanje
varnosti in neovirane uporabe javnih prometnih površin) |
(1) Upravniki ali
lastniki oziroma uporabniki zgradb so dolžni na svojem objektu:
|
– s streh in žlebov
odstranjevati ledene sveče, pri čemer morajo pred tem ustrezno
zavarovati pločnik za pešce, |
– poskrbeti, da so na
pročeljih, ki so obrnjena na javno cesto ali drugo javno površino,
nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda ter preprečiti
padanje snega s streh na javno cesto ali drugo javno površino.
|
(2) Pri
odstranjevanju snega z javnih prometnih površin, streh, funkcionalnih in
drugih površin je prepovedano zametavati javne prometne površine. Sneg
se mora odlagati na robu vozišča, pri čemer mora biti zagotovljeno
odvodnjavanje, ali na mestu, kjer odstranjeni sneg ne ovira pešcev in
prometa z vozili. |
(3) V času
odstranjevanja snega s površin, določenih s tem odlokom, morajo lastniki
vozil odstraniti svoja vozila z javnih prometnih površin. |
(4) Hidranti, ki so v
uporabi zaradi požarne varnosti, morajo biti dostopni ob vsakem času.
|
(5) Z globo 200 EUR,
se kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
|
(6) Z globo 1000 EUR,
se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbami tega
člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 EUR. |
VI. Varstvo občinskih
cest |
43. člen |
(varovalni pas ob
občinski cesti) |
(1) Da se preprečijo
škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti, na občinsko cesto
in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba
prostora omejena. |
(2) Gradnja in
rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih koli drugih
objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste so dovoljeni le s
soglasjem pristojnega organa. |
(3) Soglasje iz
prejšnjega odstavka se izda, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu
niso prizadeti interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej ter
njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa. |
(4) Predlagatelj
nameravanega posega v varovalni pas občinske ceste nima pravice
zahtevati izvedbe ukrepov za zaščito pred vplivi ceste in prometa na
njej, določenih z 21. členom tega odloka. |
(5) Varovalni pas, ki
se meri od zunanjega roba cestišča, je na vsako stran občinske ceste
širok: |
– pri lokalni
cesti 10 m, |
– pri zbirni
cesti 10 m, |
– pri mestni ali
krajevni cesti 8 m, |
– pri javni
poti 5 m. |
(6) V nobenem primeru
pa ni dovoljen kakršen koli trajni poseg lastnika nepremičnine v pas, ki
se od roba cestišča nahaja 1,5 m. |
(7) Določbe
prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za območja, drugače urejena s
prostorskimi akti. |
44. člen |
(opravljanje del ob
občinski cesti in posebna uporaba javne površine) |
(1) Dovoljenje
pristojnega občinskega organa je potrebno tudi za vse omejitve javne
uporabe javnih cest in drugih javnih površin, kot jo zlasti terja:
|
– postavitev fasadnih
odrov in ograj za zavarovanje gradbišč; |
– ureditev gradbišč;
|
– začasno deponiranje
gradbenega in drugega materiala; |
– izvedba športnih,
kulturnih in drugih prireditev; |
– postavitev kioskov,
telefonskih govorilnic, stojnic in druga oblika širjenja gostinskega,
trgovskega ali drugega poslovanja; |
– zavarovanje
delovnih in bivalnih pogojev. |
(2) Če je zaradi
gradbenih del potrebno zasesti pločnik ali drugo površino zaradi
postavitve gradbenih odrov, mora izvajalec del speljati prehod za pešce
pod odrom. Prehod za pešce mora biti zavarovan pred padanjem materiala,
osvetljen ter urejen po veljavnih predpisih, tako da je hoja varna.
|
(3) V primeru večjih
prireditev ali organizacije gradbišč, tudi če so izven javnih površin,
vendar vplivajo na odvijanje prometa, lahko pristojni organ na vlogo
prireditelja oziroma izvajalca ter po pridobljenem mnenju izvajalca
rednega vzdrževanja, začasno spremeni prometni režim ali omeji promet.
Pristojni organ lahko pred izdajo dovoljenja za uporabo javne ceste
oziroma javne površine od stranke zahteva predložitev strokovne študije
s podrobnim predlogom začasnih rešitev. |
(4) Z globo 200 EUR
se kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
|
(5) Z globo 1000 EUR
se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbami tega
člena, njihova odgovorna oseba pa globo z 200 EUR. |
(6) Z globo 1000 EUR
se kaznuje investitor objektov ali naprav v ali ob cestnem telesu
občinske ceste, če o nameravanih delih ne obvesti pristojnega organa ali
če mu ne da na razpolago potrebnih podatkov in načrtov, v kolikor je
investitor pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik,
ki opravlja samostojno dejavnost, se odgovorna oseba kaznuje z globo 200
EUR. |
(7) Z globo 200 EUR
se kaznuje odgovorna oseba pristojnega organa, če pred začetkom gradnje
ali rekonstrukcije občinske ceste ne obvesti investitorjev oziroma
upravljavcev drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu zaradi
pravočasne medsebojne uskladitve del. |
45. člen |
(obveznost plačila
komunalne takse) |
Za uporabo javnih
cest in drugih javnih površin po 44. členu se plačuje predpisana
komunalna taksa. |
46. člen |
(posebni parkirni
prostori) |
(1) Občinski svet
lahko določi varovane parkirne prostore ter druge posebne parkirne
prostore, za katerih uporabo se pod splošnimi pogoji plačuje parkirnina.
Upravljanje takih parkirišč se obravnava kot izbirna lokalna gospodarska
javna služba, pri čemer se varovanje parkirišč izvaja preko podelitve
koncesije osebi zasebnega prava, pobiranje parkirnine na drugih posebnih
parkirnih prostorih pa se izvaja v režiji. Tarife in pogoji upravljanja
se uredijo na podlagi koncesijskega akta oziroma odloka o javni službi v
režiji. |
(2) Rezervirane
parkirne prostore za potrebe pravnih ter fizičnih oseb v zvezi z
opravljanjem njihove dejavnosti in tarife za njihovo uporabo lahko
določi župan, ki tudi odda te prostore v uporabo s pogodbo v postopku,
določenim z zakonom. Postopek oddaje vodi pristojni organ. |
(3) Rezervirane
parkirne prostore za potrebe avtošol, postajališč za avtotaksi vozila,
rezervirane parkirne prostore za invalide in druge posebne parkirne
prostore (npr. za službene potrebe zdravstvenih in socialnih ustanov ter
upravnih organov) in njihovega uporabnika lahko določi pristojni organ.
Razmerja se uredijo s pogodbo. |
(4) Občina lahko
zaračuna takso oziroma drugo obliko plačila (npr. parkirnina) za
parkiranje na za ta namen določenih javnih površinah. Parkirne površine,
vrsta in način določitve se določijo s posebnim odlokom. |
47. člen |
(rezervirani parkirni
prostori za invalide) |
(1) Rezervirani
parkirni prostori za invalide so lahko osebni. Osebni parkirni prostor
se uredi na javni površini v neposredni bližini stalnega prebivališča
invalidne osebe, ki sama upravlja prilagojeno motorno vozilo, če
prebivališče take osebe ne razpolaga s funkcionalno površino, ki bi jo
bilo mogoče za to prednostno posebej urediti, na podlagi izdanega
dovoljenja pristojnega organa. |
(2) Na vertikalni
signalizaciji osebnega rezerviranega parkirnega prostora za invalida se
označi registrska številka osebnega avtomobila, ki je edino pooblaščeno
za uporabo takega prostora, uporabnik pa zanj ne plačuje komunalne takse
in stroškov ureditve in vzdrževanja. |
(3) Občinski svet
lahko s pravilnikom uredi podrobne pogoje in postopek za urejanje
osebnih parkirnih prostorov za invalide, njihovo evidenco, oznake in
druge zadeve, potrebne za izvajanje določb tega člena. |
48. člen |
(spremljajoče
dejavnosti ob občinski cesti) |
(1) Površine za
opravljanje spremljajočih dejavnosti, določene v skladu z določbo
drugega odstavka 21. člena tega odloka, in površine, ki jih za te namene
pristojni organ določi ob obstoječih cestah, ta organ na podlagi
postopka določenega z zakonom odda najugodnejšemu ponudniku za
opravljanje te dejavnosti. |
(2) Razmerja v zvezi
s postavitvijo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih
dejavnosti in drugimi pogoji rabe površin iz prejšnjega odstavka se
uredijo s pogodbo, ki jo podpiše župan. |
(3) Za vsako gradbeno
spremembo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti ali
spremembo dejavnosti je potrebno soglasje pristojnega organa. |
49. člen |
(prehod za vozila) |
(1) Kdor si želi
zagotoviti nemoteno uporabo priključka za prehod vozil, v primeru da
mora pri tem prečkati javni pločnik ali da ga sicer pri uporabi
priključka ovirajo morebiti parkirana vozila na občinski cesti, lahko
pridobi dovoljenje pristojnega organa za enotno označitev zakonito
urejenega priključka z napisom »prehod za vozila« in ustrezno
signalizacijo, ki mu zagotavlja tako nemoteno prečkanje pločnika, kot
prepoveduje parkiranje vseh vozil oziroma onemogočanje prehoda vozil na
območju priključka. |
(2) Občinski svet
lahko s pravilnikom določi natančne pogoje in postopek za izvajanje
določb prvega odstavka tega člena, vključno z enotno označitvijo
prehodov za vozila. |
(3) Z globo 200 EUR
se kaznuje posameznik, ki označi prehod za vozila, brez dovoljenja
pristojnega organa. |
(4) Z globo 1000 EUR
se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, ki označi prehod za vozila, brez
dovoljenja pristojnega organa, njihova odgovorna oseba pa z globo 200
EUR. |
VII. Ukrepi za
varstvo prometa na občinskih cestah |
50. člen |
(dovoljenja za zaporo
občinske ceste) |
(1) Vloga za zaporo
občinske ceste mora biti vložena najmanj 15 dni pred predlaganim rokom
zapore ceste in mora vsebovati podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del,
zaradi katerih se predlaga delna ali popolna zapora ceste, o načinu in
času trajanja njihove izvedbe ter prometno tehnično dokumentacijo
začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore ceste.
Izdajatelj dovoljenja za zaporo ceste lahko spremeni čas in trajanje
zapore ceste, zlasti če se ta predlaga med prireditvami, predvidenimi s
koledarjem večjih športnih prireditev, med turistično sezono ali med
povečanimi prometnimi obremenitvami. |
(2) Vloga se izda v
skladu z Zakonom o cestah. |
51. člen |
(prometna ureditev na
posameznih območjih) |
(1) O določitvi
območij umirjenega prometa, območij za pešce in območij umirjene
hitrosti odloča Občinski svet z odlokom. |
(2) Z odlokom iz
prvega odstavka se župana pooblasti, da za ustrezna območja sprejme
načrt prometne ureditve, s katerim se celovito določi popolna prometna
signalizacija na njih. |
(3) Ob sprejemanju
ukrepov, za katere je župan pooblaščen s predpisom o varnosti v cestnem
prometu v naseljih, je župan dolžan določiti tudi potrebno prometno
signalizacijo, kar je županova pristojnost tudi ob pomembnejših oziroma
večjih spremembah prometnega režima. |
O drugih spremembah v
prometni signalizaciji odloča pristojni organ. |
(4) Z globo 200 EUR
se kaznuje posameznik, ki postavi prometno signalizacijo brez dovoljenja
pristojnega organa. |
(5) Z globo 1000 EUR
se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, ki postavi prometno signalizacijo brez
dovoljenja pristojnega organa, njihova odgovorna oseba pa z globo 200
EUR. |
C – VZDRŽEVANJE
DRUGIH JAVNIH POVRŠIN |
I. Gospodarska javna
služba |
52. člen |
(gospodarska javna
služba) |
Vzdrževanje drugih
javnih površin se izvaja v okviru gospodarske javne službe urejanje in
čiščenje javnih površin. |
53. člen |
(izvajalec
gospodarske javne službe) |
(1) Izvajalec
gospodarske javne službe iz prejšnjega odstavka je fizična ali pravna
oseba, ki si pridobi koncesijo za urejanje in čiščenje javnih površin
(koncesionar, izvajalec). |
(2) Glede postopka
izbire koncesionarja smiselno veljajo določbe 34. člena tega odloka. |
54. člen |
(vsebina javne
službe) |
(1) Urejanje in
vzdrževanje površin predstavlja: |
1. vzdrževanje javnih
prometnih površin oziroma trgov in ulic v mestih in naseljih mestnega
značaja, ter pripadajoče infrastrukture prometnih površin po merilih, ki
veljajo za javne ceste ter drugih javnih površin v obsegu in v časovnih
presledkih, določenih z gospodarskim planom javne službe; |
2. čiščenje,
pometanje in pranje javnih cest ter praznjenje in vzdrževanje košev za
smeti, kot elementov mestne opreme na javnih krajih; |
3. vzdrževanje in
tekoče urejanje parkov, drevoredov, zelenic in drugih javnih nasadov
oziroma javnih površin, zlasti pa: |
– negovanje in
obnavljanje gozdnega in parkovnega drevja, grmičevja, cvetličnih nasadov
in trat; |
– zatiranje plevela
in drugih rastlin, ki ovirajo rast parkovnih rastlin oziroma ogrožajo
zdravje ljudi; |
– varstvo rastlin
pred požarom, mrazom, sušo, poplavo, rastlinskimi boleznimi, škodljivci
in poškodbami; |
– čiščenje suhih vej,
odpadnega listja in drugih odpadkov ter po posledicah elementarnih
nezgod; |
– vzdrževanje in
obnavljanje poti, meteorne kanalizacije, ograj, vodometov, klopi, posod
za odpadke, igral in drugih elementov mestne opreme; |
– postavljanje,
vzdrževanje in obnavljanje opozorilnih napisov (prepovedi, usmerjanje in
podobno) na javnih površinah; |
4. tekoče in
interventno vzdrževanje in obnovo tlakov, robnikov, bankin, sistema
odvodnjavanja in drugih elementov prometnih površin, postavljanje in
obnavljanje talne in vertikalne signalizacije (razen svetlobne), skrb za
pravilno vegetacijo, postavljanje in vzdrževanje elementov mestne
opreme, postavljene na ali ob vzdrževanih površinah ter vodenje
ustreznih katastrov in evidenc; |
5. priprava programov
investicijskega vzdrževanja in drugih zahtevnejših posegov in
organizacije njihove izvedbe po dogovoru z pristojnim organom.
|
(2) Izvajalec ureja
in vzdržuje tudi tiste površine, ki predstavljajo funkcionalno celoto s
parkom, zelenico, prometno oziroma drugo površino, za katere vzdrževanje
je pooblaščen, če je za to podan javni interes ter elemente mestne
opreme na teh površinah. |
(3) Služba obsega
tudi strokovna opravila, potrebna za pravočasno pripravo pogojev za
tekoče vzdrževanje javnih površin in urejanje nasadov na njih.
|
(4) V to gospodarsko
javno službo sodi tudi vzdrževanje in urejanje posameznih dreves in
drugih nasajenih rastlin, rastočih v naseljih na javnih površinah. |
55. člen |
(financiranje javne
službe in njen letni plan) |
(1) Služba se
financira iz proračuna v skladu z njenim letnim planom in plani
izvajalca. S temi akti morajo biti znotraj letnega plana javne službe
ločeno obravnavane javne ceste ter druge javne površine. Poleg tega mora
biti v planu podan ločen prikaz predvidenih rednih vzdrževalnih del ter
obnovitvenih del. |
(2) Z letnim planom
javne službe se določa obseg opravljanja javne službe po posameznih
njenih sestavinah in prostoru ter periodičnost opravljanja posameznih
rednih opravil. |
56. člen |
(javno dobro) |
Javni parki, javna
igrišča in druge javne površine, ki so predmet obravnave po tem poglavju
odloka, so javno dobro v lasti občine in jih nihče ne more odtujiti niti
jim spreminjati namembnost brez odločitve Občinskega sveta. |
57. člen |
(javna pooblastila) |
Pristojni organ
določa pogoje in daje soglasja k dovoljenjem za posege v prostor in
okolje, ki zadevajo površine, ki jih vzdržuje izvajalec. Ta pristojnost
se lahko na način in pod pogoji iz tretjega odstavka 28. člena prenese
na izvajalca. |
58. člen |
(kataster drugih
javnih površin) |
(1) S tem odlokom se
upravljavcu podeli javno pooblastilo za uskladitev obstoječega, delno
vzpostavljenega katastra in vodenje katastra drugih javnih površin ki
jih vzdržuje, po vrstah in namenih uporabe, kataster dreves in drugih
nasajenih rastlin, evidenco elementov mestne opreme ter evidenco nad
začasno uporabo teh površin za druge namene oziroma o posegih vanje.
|
(2) Uskladitev
obstoječega, delno vzpostavljenega katastra, vzdrževanje ter finančna
razmerja v zvezi z uskladitvijo obstoječega, delno vzpostavljenega
katastra in vzdrževanjem katastra ureja koncesijska pogodba.
|
(3) Kataster z vsemi
zbirkami podatkov je last Občine Krško in se vodi skladno s predpisi in
usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema.
|
(4) Kataster se vodi
v obliki elektronske baze podatkov, ki mora biti občini neprekinjeno
dostopna (»on-line«). |
(5) Koncesionar je
dolžan posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to izkažejo
pravni upravičeni interes, in sicer v obsegu izkazanega upravičenega
pravnega interesa. |
(6) Skladno z
določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je
koncesionar prosilcem dolžan posredovati vse informacije iz katastra,
razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne
smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na
prosilca, je koncesionar slednjemu dolžan posredovati brezplačno, za
posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je koncesionar
prosilcem upravičen zaračunati stroške skladno z uredbo, ki ureja
posredovanje informacij javnega značaja. |
II. Javna snaga |
59. člen |
(prireditve na
prostem) |
(1) Organizatorji
kulturnih, športnih in drugih prireditev in aktivnosti na prostem so
dolžni mesto prireditve opremiti z ustreznimi posodami oziroma koši za
odpadke. |
(2) Po končani
prireditvi mora prireditelj prireditveni prostor očistiti in odpadke
pripraviti tako, da jih v 24 urah po zaključku prireditve izvajalec
javne službe ravnanje z odpadki lahko odpelje na odlagališče.
|
(3) Z globo 200 EUR
se kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
|
(4) Z globo 800 EUR
se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbami tega
člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 EUR. |
60. člen |
(javni objekti) |
(1) Izvajalec na
površinah, ki jih vzdržuje, in upravljavci tržnic, sejmišč, igrišč,
avtobusnih in železniških postaj in postajališč, parkov in parkirišč,
ulic, pločnikov in drugih površin, namenjenih prostemu dostopu javnosti,
morajo na površinah, ki jih vzdržujejo oziroma upravljajo, zagotoviti
stalno čistočo ter zagotoviti redno praznjenje tipiziranih košev za
odpadke in se z izvajalcem javne službe ravnanje z odpadki dogovoriti za
ustrezen odvoz odpadkov, če to ni urejeno neposredno po splošnih pogojih
delovanja te javne službe. |
(2) Oseba iz prvega
odstavka je dolžna na površine, ki jih vzdržuje oziroma upravlja,
namestiti potrebno število košev oziroma tipiziranih posod za odpadke,
jih redno vzdrževati in sproti popravljati ter dotrajane nadomeščati z
novimi. |
(3) Z globo 1000 EUR
se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbami tega
člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 EUR. |
61. člen |
(odgovornost za javno
snago) |
(1) Če izvajalec
vzdrževanja oziroma upravljavec površine oziroma objekta ne zagotovi
čistoče skladno s predhodnim členom, lahko pristojni nadzorni organ
odredi izvajanje ukrepov za vzdrževanje čistoče ustreznemu izvajalcu,
praviloma izvajalcu javne službe ravnanje z odpadki. |
(2) V primeru
poškodovanja posod mora škodo poravnati tisti, ki jo je s svojim
ravnanjem povzročil. |
III. Varovanje drugih
javnih površin |
62. člen |
(namembnost) |
(1) Druge javne
površine se smejo uporabljati samo za namene, ki izhajajo iz njihovega
značaja in so opredeljeni s prostorskimi akti ali drugimi odločitvami
Občinskega sveta. Na njih je pod pogoji iz tega odloka in veljavne
zakonodaje mogoče pridobiti posebno pravico uporabe. |
(2) Brez soglasja
župana mogoče pridobiti posebne pravice uporabe za igrišča in za urejene
zelene površine. |
(3) Na javnih
površinah, ki niso temu namenjene, je zlasti prepovedano: |
– vožnja in
parkiranje motornih vozil; |
– postavljanje ali
hramba večjih predmetov ali kakršnih koli količin odpadnega ali
uporabnega materiala; |
– prosto gibanje psov
in drugih domačih živali ter onesnaževanje z njihovimi iztrebki;
|
– lomljenje drevja
ali grmovja, trganje cvetlic ali poškodovanje živih mej; |
– poškodovanje klopi,
košev za smeti, igral, posod s cvetjem, svetilk ali drugih elementov
mestne opreme. |
(4) Določbe tega
člena smiselno veljajo tudi za tiste površine iz prejšnjega odstavka, ki
jih upravljajo ali so v lasti javnih subjektov, katerih ustanovitelj ali
soustanovitelj je občina. |
(5) Z globo 200 EUR
se kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
|
(6) Z globo 1000 EUR
se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbami tega
člena, njihova odgovorna oseba pa za 200 EUR. |
63. člen |
(urejanje površin v
urbanih naseljih) |
(1) Skupne površine v
uporabi lastnikov objektov v urbanih naseljih, ki jih za potrebe
izvajanja tega člena in 59. člena tega odloka predstavlja ureditveno
območje občine, z izjemo kmetijskih in gozdnih površin na tem območju,
morajo lastniki objektov urejati in vzdrževati skladno z ureditvijo, ki
jo narekujejo prostorski akti, zlasti pa skladno z načrti ureditve
zelenih površin. |
(2) Lastnik,
uporabnik ali upravnik večstanovanjskega objekta, h kateremu pripada
zelena površina, ki je ne vzdržuje izvajalec (skupne površine, vezane na
objekte in/oziroma v uporabi lastnikov objektov), je odgovoren za njeno
vzdrževanje v skladu z načrti ureditve zelenih površin in strokovnimi
hortikulturnimi pravili. |
(3) Oseba iz drugega
odstavka je tudi odgovorna za stanje teh površin, s tem da na teh
površinah brez ustreznega upravnega dovoljenja ne sme postavljati
začasnih objektov (barak, drvarnic, nadstrešnic), ne sme dopustiti
kurjenja, odlaganja ali skladiščenja odpadnega ali drugega materiala ter
opravljanja gospodarske dejavnosti. |
(4) Z globo 200 EUR
se kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
|
(5) Z globo 1000 EUR
se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbami tega
člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 EUR. |
64. člen |
(varovanje drevja v
urbanih naseljih) |
(1) Drevja na urbanih
območjih ni dovoljeno sekati brez dovoljenja pristojnega organa.
Dovoljenje ni potrebno za sekanje sadnega in nizkega okrasnega drevja.
|
(2) Dovoljenje se
izda na podlagi gozdarskega oziroma hortikulturnega strokovnega mnenja.
|
(3) Dovoljenje ni
potrebno za poseke na javnih površinah, ki jih izvede izvajalec v
primerih, ko drevo zaradi preraščenosti, fizičnega propada, naravnih
katastrof in drugih razlogov ogroža osebe, infrastrukturo, varnost
cestnega prometa ali premoženja. O takih primerih je izvajalec dolžan
nemudoma obvestiti pristojni organ. |
(4) Za izdajo
dovoljenja za posek drevesa ni potrebno mnenje iz drugega odstavka v
primerih, ko drevo ali nasad nista posebej zaščitena in ne rasteta na
meji funkcionalne površine objekta ter gre istočasno za primer:
|
– da s posekom
soglašajo lastniki večinskega dela objekta, h kateremu funkcionalna
površina pripada ali |
– da je posek
utemeljen zaradi varovanja zdravja oseb. |
(5) Stroški poseka
bremenijo: |
– na javnih površinah
– proračun; |
– na funkcionalnih
površinah objektov in na površinah v lastnini – lastnike objektov
oziroma površin. |
(6) Z globo 200 EUR
se kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
|
(7) Z globo 1000 EUR
se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbami tega
člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 EUR. |
65. člen |
(odstranitev
zapuščenih vozil) |
(1) Neregistrirana
vozila, ki niso izrabljena vozila po predpisih o varstvu okolja, ni
dovoljeno puščati na javnih parkiriščih. Pooblaščena oseba občinskega
nadzora z odločbo odredi odstranitev vozila. |
(2) Pooblaščena oseba
občinskega nadzora mora vsako vozilo, za katerega odredi odstranitev,
fotografirati in napisati zapisnik o vizualnem stanju vozila.
|
(3) Pooblaščena oseba
občinskega nadzora lahko odredi odstranitev vozila iz prvega odstavka
tega člena na stroške lastnika vozila, če lastnik v postavljenem roku
sam ne odstrani vozila. O odstranitvi vozila mora pooblaščena oseba
občinskega nadzora obvestiti policijo. |
(4) Z globo 200 evrov
se kaznuje za prekršek lastnik vozila iz prvega odstavka tega člena, v
kolikor takega vozila ne odstrani v roku kljub odredbi pooblaščene osebe
občinskega nadzora. |
66. člen |
(neupravičena uporaba
javnih površin) |
(1) Ob neupravičeni
uporabi javne površine lahko pooblaščena oseba občinskega nadzora izda
odredbo o: |
– takojšnji
odstranitvi parkiranega vozila; |
– takojšnji
odstranitvi postavljenih predmetov ali materiala. |
(2) Ukrepi iz prvega
odstavka se izvedejo na stroške tistega, ki jih je povzročil s
prepovedanim ravnanjem, v kolikor ti nastanejo. |
(3) Z globo 200 EUR
se kaznuje lastnik oziroma uporabnik vozila, ki ne odstrani vozila,
kljub temu, da je bila odrejena odstranitev vozila v skladu s prvo
alineo prvega odstavka tega člena. |
(4) Z globo 200 EUR
se kaznuje lastnik postavljenih predmetov ali materiala, ki ga ne
odstrani, kljub temu, da je bila odrejena odstranitev predmetov ali
materiala v skladu z drugo alineo prvega odstavka tega člena.
|
(5) Z globo 1000 EUR
se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik,
ki samostojno opravlja dejavnost, ki ne odstrani predmetov ali
materiala, kljub temu, da je bila odrejena odstranitev predmetov ali
materiala v skladu z drugo alineo prvega odstavka tega člena, njihova
odgovorna oseba pa z globo 200 EUR. |
67. člen |
(urejenost površin) |
(1) Lastniki oziroma
uporabniki nepremičnin, ki mejijo na občinske ceste ali druge javne
površine so dolžni svoje nepremičnine urejati in vzdrževati v skladu z
ureditvijo, predpisano v prostorskih načrtih, skladno z načrti ureditve
zelenih površin oziroma jih čistiti, hortikulturno urejati in vzdrževati
tako, da so urejenega videza, da morebitno drevje ali žive meje ne
motijo preglednosti ceste in se ne razraščajo na občinske ceste ali dele
cest ali druge javne površine, da na njih ni smeti ali drugih odpadkov
ter da njihove nepremičnine ne odstopajo od standarda urejenosti
sosednjih površin. |
(2) Z globo 200 EUR
se kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega
člena. |
(3) Z globo 1000 EUR
se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom
tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 EUR. |
D – IZDAJANJE
SOGLASIJ IN DOVOLJENJ |
68. člen |
(postopek za izdajo
soglasij oziroma dovoljenj) |
(1) Vlogi za izdajo
soglasja za podiranje dreves, spravilo lesa, izkope, prekope, podkope,
vrtanja in opravljanje drugih del na zemljiščih ali na objektih v
območju javne ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet,
poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja prosilec, če
z zakonom ni določeno drugače, priloži: |
– kopijo katastrskega
načrta in zemljiškoknjižni izpisek ter |
– strokovno mnenje
izvajalca rednega vzdrževanja ustrezne javne ceste. |
(2) Vlogi za izdajo
dovoljenja iz 44. člena mora prosilec, če z zakonom ni določeno drugače,
priložiti: |
– projekt ali
ustrezni del projekta oziroma drugačen grafični prikaz nameravanega
posega oziroma uporabe ceste ali druge javne površine; |
– izjavo, da bo
uporabljeni oziroma ogroženi del javne ceste oziroma druge javne
površine povrnil v prejšnje stanje do določenega roka ter da bo
prekopano javno cesto v primeru posedanja vzdrževal na svoje stroške še
najmanj v zakonsko določenem roku (odgovornost za solidnost gradnje) ter
|
– strokovno mnenje
izvajalca rednega vzdrževanja javne ceste oziroma javne površine.
|
(3) V izdanem
dovoljenju po vlogi iz drugega odstavka pristojni organ predpiše zlasti:
rok dokončanja del na javni površini, način zavarovanja gradbišča, delno
ali popolno zaporo javne ceste za promet pešcev ali vozil na motorni
pogon in obvozne smeri, nadzor nad vzpostavitvijo ceste oziroma druge
javne površine v prejšnje stanje. |
V dovoljenju
pristojni organ lahko ob upoštevanju vseh okoliščin primera, določi:
|
– da se morajo dela
opraviti neprekinjeno ali samo v nočnem času oziroma izven prometnih
konic; |
– da bo namesto
upoštevanja izjave iz druge alinee drugega odstavka sam, vendar na
stroške prosilca in ob upoštevanju predpisov o javnih naročilih poskrbel
za povrnitev javne ceste oziroma druge javne površine v prejšnje stanje;
|
– da mora prosilec po
povrnitvi v prejšnje stanje pridobiti strokovno ekspertizo izvedenih del
v obsegu, ki ga posebej določi pristojni organ. |
(4) Za večje posege v
javne ceste in druge javne površine, predvsem za večja vzdolžna
prekopavanja cest, lahko pristojni organ z dovoljenjem zahteva
preplastitev celotne širine vozišča ali preplastitev celotnega voznega
pasu, po katerem se izvaja poseg. Pred izdajo dovoljenja pristojni organ
kot jamstvo za dobro izvedena dela lahko po presoji vseh okoliščin
primera zahteva garancijo banke ali drug ustrezni inštrument
zavarovanja. Če prosilec ne izpolni kakršne koli obveznosti iz soglasja
oziroma iz dovoljenja, potrebna dela opravi na njegove stroške izvajalec
rednega vzdrževanja javnih cest. |
(5) Vlogi iz 64.
člena je potrebno, če z zakonom ni določeno drugače, priložiti kopijo
katastrskega načrta in zemljiškoknjižni izpisek parcele, na kateri stoji
drevo ali nasad, soglasje lastnikov in sosedov, če je drevo na parcelni
meji, ter po potrebi strokovno mnenje iz drugega odstavka 64. člena ali
drug dokument, ki utemeljuje zahtevek. |
(6) V upravnih
zadevah iz tega odloka odloča, razen ko je to z javnim pooblastilom
preneseno na upravljavca, na prvi stopnji z upravno odločbo (dovoljenje,
soglasje) pristojni organ, na drugi stopnji pa župan, če ni v zakonu
določeno drugače. |
(7) Upravljavec je
pogoje za izdajo dovoljenj oziroma soglasij, ko ta odloča na prvi
stopnji dolžan predhodno uskladiti z občino, slednja pa ima pravico pred
izdajo dovoljenja oziroma soglasja seznaniti se z le-tem. |
E – INŠPEKCIJSKO
NADZORSTVO OBČINSKIH CEST |
69. člen |
(opravljanje
inšpekcijskega nadzorstva) |
(1) Izvajanje tega
odloka in določb predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo
za občinske ceste, nadzira pooblaščena oseba občinskega nadzora.
|
(2) Izvajanje določb
tega odloka, ki se ne nanašajo izključno na javne ceste, izvaja
pooblaščena uradna občinskega nadzora. |
G – PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE |
70. člen |
(komisija za tehnično
urejanje prometa) |
Župan imenuje in
razrešuje izmed strokovnjakov člane Komisije za tehnično urejanje
prometa, ki strokovno proučuje razmere in presoja predloge ukrepov s
področja urejanja prometa, predvsem glede tehničnega urejanja cest,
signalizacije in drugih vprašanj, ki se nanašajo na urejanje cest v treh
mesecih po uveljavitvi odloka. Komisija nudi svoja strokovna stališča
županu, pristojnemu organu in drugim telesom pred sprejemom ustreznih
odločitev. |
V treh mesecih po
uveljavitvi odloka imenuje župan tudi komisijo iz 35. člena ZCes-1. |
71. člen |
(pravilniki) |
Pravilnika iz 47. in
49. člena, ki ju lahko sprejme Občinski svet, se objavita v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
72. člen |
(objekti brez pisnega
soglasja) |
V roku 12. mesecev po
uveljavitvi tega odloka, morajo vsi lastniki oziroma uporabniki
objektov, ki so postavljeni, brez pisnega dovoljenja, na javnih
površinah v lasti Občine Krško, te objekte odstraniti oziroma pridobiti
pisno dovoljenje. |
73. člen |
(obstoječe omejitve
uporabe občinske ceste) |
Določbe 43. člena
tega odloka se ne nanašajo na prometno ureditev, označeno na občinskih
cestah ob uveljavitvi tega odloka. |
74. člen |
(prenehanje
veljavnosti) |
Z dnem uveljavitve
tega odloka preneha veljati odlok o občinskih javnih cestah ter drugih
javnih površinah v občini Krško (Uradni list RS, št. 33/07 in 45/09). |
75. člen |
(začetek veljavnosti) |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 007-10/2011-O603 |
Krško, dne 5.
septembra 2011 |
Župan |
Občine Krško
|
Franc Bogovič l.r. |