Na podlagi 110. in 119. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 3.ea člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-E, Uradni list RS, št. 27/16), Sklepa o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za gradnjo hleva za drobnico in stanovanjske hiše oz. preselitev kmetije Štrajhar (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 19/19) in 16. člena Statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/18) je Občinski svet Občine Šenčur na 18. redni seji dne 27.1.2021 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA GRADNJO HLEVA ZA DROBNICO IN STANOVANJSKE HIŠE OZ. PRESELITEV KMETIJE ŠTRAJHAR

I. Splošne določbe

1. člen

(predmet odloka)

(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za gradnjo hleva za drobnico in stanovanjske hiše oz. preselitev kmetije Štrajhar (v nadaljevanju: OPPN).

(2) OPPN je izdelalo podjetje Mega team d.o.o.

2. člen

(vsebina OPPN)

(1) OPPN je sestavljen iz odloka s prilogami in grafičnim delom.

(2) Besedilo odloka sestavljajo:

I. Splošne določbe.

II.  Opis prostorske ureditve.

III. Umestitev načrtovane ureditve v prostor.

IV. Pogoji za projektiranje in gradnjo.

V.  Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro.

VI. Rešitve in ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine in ohranjanje narave.

VII.  Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov. 

VIII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom.

IX. Etapnost izvedbe prostorske ureditve.

X.  Dopustna odstopanja.

XI. Vrste dopustnih posegov po prenehanju veljavnosti OPPN.

XII.  Končne določbe.

(3) Grafični del sestavljajo karte:

1. Izsek iz kartografskega dela izvedbenega dela Občinskega prostorskega načrta Občine Šenčur (v nadaljnjem besedilu OPN) s prikazom lege prostorske ureditve v širšem prostoru: karta 1.

2. Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem: karta 2.

3. Geodetski načrt območja: karta 3.

4. Zazidalna situacija: karta 4.

5. Prikaz priključevanja objektov na javno infrastrukturo: karta 5.

6. Prikaz priključevanja objektov na javno električno in vodovodno omrežje izven območja OPPN: karta 5a.

7. Prikaz območja OPPN, fiksnih točk in gradbene linije: karta 6.

8. Prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov, ohranjanja narave in kulturne dediščine ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom: karta 7.

(4) Priloge k OPPN:

·  prikaz stanja prostora,

·  obrazložitev in utemeljitev OPPN,

·  povzetek za javnost,

·  smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora.

II. Opis prostorske ureditve

3. člen

(območje OPPN)

(1) Območje OPPN obsega celotno zemljišče parc. št. 488/2 k.o. Šenčur v izmeri 10.307,00 m2.

(2) Na obravnavanem zemljišču so že postavljeni trije pomožni kmetijski objekti, in sicer dve lopi in čebelnjak, ki služijo predvideni kmetijski dejavnosti, zato se ohranijo.

4. člen

(ureditve izven območja OPPN)

Posegi izven območja OPPN so dovoljeni za potrebe gradnje, prestavitve ali rekonstrukcije komunalne in energetske infrastrukture ter za ureditev obstoječega cestnega priključka.

5. člen

(predvideni posegi v območju OPPN)

V območju OPPN se dovoli gradnja:

·  hleva za drobnico,

·  pomožnih kmetijskih objektov,

·  nadstreška za avtomobile in

·  stanovanjske hiše.

III.  Umestitev načrtovane ureditve v prostor

6. člen

(vplivi in povezave s sosednjimi območji)

(1) V okviru obstoječe kmetije Štrajhar, ki se nahaja v strnjenem delu naselja Šenčur, gradnja novih objektov, zaradi prostorske utesnjenosti, ni možna, zato je predvidena gradnja načrtovana na kmetijskem zemljišču na SZ robu vasi Šenčur.

(2) Obravnavano zemljišče parc. št. 488/2 k.o. Šenčur na S, Z in J meji na kmetijske površine, na SZ na gozd in na V na občinsko cesto.

(3) Predlagana nova lokacija je od najbližjih stanovanjskih objektov oddaljena cca. 50 m, zato v času obratovanja predvidenih objektov ni pričakovati prekomernih vplivov na sosednje območje.

IV. Pogoji za projektiranje in gradnjo

7. člen

(vrste gradenj glede na namen)

Dopustna je gradnja novega hleva za drobnico, koritastih silosov, nadstreška za avtomobile, gnojišča in stanovanjske hiše, za katero se skladno z določili 3.ea člena Zakona o kmetijskih zemljiščih gradbeno dovoljenje lahko pridobi po pridobitvi uporabnega dovoljenja za kmetijske objekte.

8. člen

(pogoji glede velikosti in oblikovanja objektov)

(1) Hlev za drobnico – objekt A:

Gabariti hleva:

·  tlorisni gabarit: 11,00 m x 60,00 m;

·  višinski gabarit: P + podstrešje; kota slemena 8,80 m nad koto pritličja; pritličje je cca. 0,15 m nad nivojem terena;

·  streha: simetrična dvokapnica v naklonu 35°, s slemenom v smeri daljše stranice, kritina naj bo v sivi barvi; dopustna je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho.

Konstrukcijska zasnova:

·  hlev je lahko montažen (kovinska, lesena, armiranobetonska konstrukcija oz. kombinacija naštetih) ali masivno grajen;

·  strešna konstrukcija hleva naj bo klasična lesena, kovinska, iz prefabriciranih armiranobetonskih nosilcev ali montažnih lesenih nosilcev (leseno paličje).

Arhitekturno oblikovanje:

·  fasada je lahko obložena z lesom v naravni barvi ali ometana in obarvana s svetlo barvo.

(2) Koritasti silosi – objekt D:

·  tlorisni gabarit: 6,00 m x 12,00 m;

·  streha: simetrična dvokapnica v naklonu 35°, s slemenom v smeri daljše stranice, kritina naj bo v sivi barvi, maksimalna kota slemena cca. 7,10 m nad koto pritličja;

·  konstrukcijska zasnova: silos naj bo AB izvedbe, strešna konstrukcija naj bo klasična lesena ali montažna.

(3) Nadstrešek za avtomobile – objekt E:

·  tlorisni gabarit: 5,50 m x 17,30 m;

·  streha: ravna z min. naklonom 3 %, kritina naj bo v sivi barvi, maksimalna kota slemena cca. 3,60 m nad koto pritličja;

·  konstrukcija naj bo klasična lesena ali kovinska.

(4) Gnojišče – objekt C:

·  tlorisni gabarit: 10 m x 11 m;

·  višina: 2 m;

·  streha: dopustna je izvedba dvokapne strehe, ki mora biti po naklonu in smeri slemena prilagojena strehi nad hlevom in je po višini ne sme presegati;

·  konstrukcijska zasnova: AB izvedbe, strešna konstrukcija bo klasična lesena ali montažna.

(5) Stanovanjska hiša – objekt B:

Gabariti:

·  tlorisni gabarit: 9,00 m x 14,00 m z možnostjo izvedbe izzidka na J strani objekta;

·  višinski gabarit: P + M; kota slemena 8,10 m nad koto pritličja; pritličje je cca. 0,15 m nad nivojem terena;

·  streha: simetrična dvokapnica v naklonu 35°, s slemenom v smeri daljše stranice, kritina naj bo v sivi barvi.

Konstrukcijska zasnova: montažen ali masivno grajen objekt.

Arhitekturno oblikovanje: fasada naj bo ometana in obarvana s svetlo barvo, lahko je obložena z lesom v naravni barvi.

9. člen

(oblikovanje okolice objektov)

(1) Povozne površine naj se izvedejo v asfaltu ali utrjenem makadamu, ostale površine se zatravijo.

(2) Obodni robovi območja OPPN se zasadijo z visokodebelno vegetacijo drevja ali sadnega drevja, pri čemer ni dovoljeno uporabiti gostiteljskih vrst za hrušev ožig in invazivnih tujerodnih vrst.

10. člen

(lega objektov)

Lega objektov je določena z min. odmiki od parcelnih mej, ki znašajo min. 4 m, merjeno od gotovega zidu objektov ter fiksnimi točkami, ki so prikazane na karti 6.

11. člen

(velikost območja)

Območje OPPN obsega zemljišče parc. št. 488/2 k.o. Šenčur v celoti, v izmeri 10.307,00 m2 in je prikazano na karti 6.

12. člen

(urbanistični parametri)

Pri načrtovanju objektov se upošteva:

·  zelene površine: min. 50 %,

·  zazidanost: max. 20 %.

V.  Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

13. člen

(promet)

(1) Dovoz do načrtovanih objektov je mogoč z V strani, preko obstoječega priključka, neposredno z občinske ceste z oznako LC 390071.

(2) Cestni priključek mora biti urejen tako, da ne ovira prometa. Širina priključka mora biti zadostna za izvajanje predvidene dejavnosti.

(3) Ob parkirnih površinah morajo biti urejene zadostne manipulativne površine, ki bodo zagotavljale obračanje vozil in njihovo čelno vključevanje na javno cesto.

(4) Parkirišče in manipulativne povozne površine morajo biti asfaltirane in opremljene z lovilcem olj.

(5) Meteorne vode s povoznih površin in cestnega priključka morajo biti vodene v ponikovalnico, ki naj bo locirana na zemljišču investitorja.

(6) V primeru izvedbe infrastrukturnih priključkov preko javnih zemljišč oz. zemljišč v lasti Občine Šenčur, je potrebno pridobiti soglasje za izvedbo gradnje v cestnem telesu.

(7) Vse poškodbe na javnih cestah, zemljiščih in komunalnih napravah, ki bi eventuelno nastale pri izvedbi predvidenih del, bremenijo investitorja in jih mora nemudoma odpraviti.

14. člen

(vodovodno omrežje)

(1) Za priključitev predvidenih objektov na vodovodno omrežje bo po cesti Šenčur – Visoko, zgrajen hišni priključek. Vodomerni jašek bo lociran na mestu priključitve na vodovodno omrežje.

(2) Oskrba s požarno vodo je predvidena iz obstoječega ribnika s cca.120 m3 vode, kar zadošča za potrebe gašenja. Ob ribniku bo utrjeno mesto za parkiranje gasilnega avta s črpalko.

15. člen

(odvajanje odpadnih voda)

(1) Odpadne komunalne vode iz hleva (v kolikor bodo v hlevu sanitarije) in stanovanjske hiše naj bodo speljane v MČN. Odpadna voda, ki bo nastajala pri čiščenju hleva, naj bo speljana v gnojnično jamo velikosti max. 15 m3, ki bo locirana med hlevom in gnojiščem.

(2) Meteorne vode s strešin in povoznih površin naj bodo speljane v ponikovalnico, ki bo locirana na zemljišču investitorja.

16. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) Na območju OPPN ni obstoječega elektroenergetskega omrežja. Za priključitev predvidenih objektov na elektroenergetsko omrežje mora biti zgrajen nov NN izvod iz TP 615 Pipanova Šenčur do priključno merilne omarice locirane na parcelni meji, na stalno dostopnem mestu.

(2) NN omrežje bo zgrajeno v kabelski kanalizaciji oz. v kabelski izvedbi. Za nov kabelski izvod se uporabi proste kapacitete obstoječe elektro kabelske kanalizacije, ki poteka iz TP 615 Pipanova Šenčur proti obravnavanem območju oz. naj se ta ustrezno dogradi.

17. člen

(plinovodno omrežje)

Na vzhodnem robu parcele 488/2 k.o. Šenčur se nahaja obstoječ distribucijski plinovodni odcep dimenzije PE63, delovnega tlaka 1 bar, na katerega se lahko priključi stanovanjski objekt. Za priključitev mora investitor pridobiti odločbo (soglasje) za priključitev ter z operaterjem distribucijskega sistema zemeljskega plina skleniti ustrezne pogodbe.

18. člen

(telekomunikacijsko omrežje)

Objekt ne bo priključen na TK omrežje. Po zemljišču ne potekajo obstoječe telekomunikacijske naprave Telekoma Slovenije d.d.

19. člen

(ogrevanje objektov)

Hlev ne bo ogrevan. Stanovanjska hiša naj se ogreva na plin ali z alternativnimi viri ogrevanja (npr. toplotna črpalka, sončna energija, …).

20. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) Komunalne odpadke je treba zbirati v zabojnikih za ločeno zbiranje odpadkov. Zbirno mesto naj bo urejeno v okviru območja OPPN, ob dovozu, na ustrezno utrjeni površini.

(2) Gradbene odpadke mora investitor ločevati in jih deponirati neposredno na za to urejenem odlagališču.

(3) Odvečni izkopani material, ki ga ni možno uporabiti za ureditev okolice, mora investitor deponirati na za to urejenem odlagališču, ki se ga določi v fazi priprave projektne dokumentacije.

VI. Rešitve in ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine in ohranjanje narave

21. člen

(ohranjanje kulturne dediščine)

(1) Območje OPPN se nahaja v vplivnem območju kulturne dediščine Šenčur - Vas (EŠD 14469). Nameravan poseg ne bo imel bistvenega vpliva na navedeno kulturno dediščino, saj je od navedenega območja kulturne dediščine oddaljen več kot 400 m.

(2) V bližini obravnavane lokacije se nahajata dve enoti dediščine in sicer Šenčur - Razpelo ob cesti proti Visokem (EŠD 14464), od katerega bo predviden poseg oddaljen min. 180 m in Šenčur – Spomenik talcem NOB (EŠD 14141), od katerega bo predviden poseg oddaljen min. 50 m. Glede na min. odmike, obravnavan poseg ne bo imel pomembnejšega vpliva na navedeni enoti kulturne dediščine.

(3) Objekti morajo biti v prostor umeščeni tako, da v vedutah ne bodo posegali v silhueto vaškega jedra Šenčurja in da kmetija ne bo posegala v krajinski sliki znamenja in spomenika. Obodne, v krajino odprte stranice območja OPPN naj se obsadijo z neenakomernimi gručami dreves.

(4) Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja / lastnika zemljišča / investitorja / odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče.

(5) Za gradnjo objektov in druge posege je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in mnenje ZVKDS OE Kranj.

22. člen

(ohranjanje narave)

V območju ni evidentiranih naravnih vrednot ali območij pomembnih za ohranjanje biotskih raznovrstnosti. 

VII.  Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov

23. člen

(varstvo okolja in naravnih virov)

Pri načrtovanju, gradnji objektov in naprav ter pri uporabi le-teh je potrebno upoštevati vse predpisane ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje, ki obsegajo: varstvo voda, tal, zraka in varstvo pred prekomernim hrupom.

24. člen

(varstvo voda)

(1) Meteorne vode s strešin in povoznih površin morajo biti speljane v ponikovalnico. Odtoke iz utrjenih in manipulativnih površin je potrebno ustrezno urediti, tako da ne bo prihajalo do onesnaževanja ali iztokov nevarnih snovi v podtalje.

(2) Odlaganje odpadnega, rušitvenega in izkopnega materiala na priobalna in vodna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov ni dovoljeno. Nasipavanje retenzijskih površin, zasipavanje pretočnih profilov vodotokov, potokov in izvirnih voda ter sprožanje erozijskih procesov ni dovoljeno.

(3) Potrebno je preventivno preprečiti obremenitve obrežnih ekosistemov, onesnaženje vod in okolja.

25. člen

(varstvo tal)

Posegi v tla naj se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Humus se mora pred začetkom gradnje odstrani in deponirati tako, da se ohrani njegova rodovitnost.

26. člen

(varstvo zraka)

Ukrepi za varstvo zraka naj v času gradnje predvidevajo predvsem preprečevanje prašenja z območja gradbišča in dovoznih poti.

27. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Po OPN Šenčur spada predmetno območje v IV. stopnjo varstva pred hrupom. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje ne sme presegati predpisane mejne ravni hrupa.

(2) V času gradnje na območju OPPN je potrebno predvideti vse ukrepe, da bo obremenitev okolja s hrupom čim manjša. Dela je potrebno opravljati z delovnimi napravami in gradbenimi stroji, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev. Hrupna gradbena dela naj potekajo v delovnem času med 7. uro zjutraj in 18. uro zvečer.

28. člen

(varstvo gozda)

(1) Predmetno območje meji na gozdni prostor. Predmetni posegi naj bodo izvedeni na način, da bo omogočeno neovirano gospodarjenje s sosednjim gozdom (vključno z rabo funkcij gozda) in prost dostop do gozdnega zaledja pod enakimi pogoji kot doslej.

(2) S komunalnimi priključki za potrebe predvidenih objektov naj se ne posega v sosednja gozdna zemljišča.

(3) Sosednjega gozda ni dovoljeno ograjevati.

(4) Za urejanje zelenih površin v okviru območja OPPN ni dovoljeno uporabiti gostiteljskih vrst za hrušev ožig in invazivnih tujerodnih vrst.

(5) Za gradnjo objektov in druge posege je potrebno pridobiti mnenje Zavoda za gozdove k projektni dokumentaciji.

(6) Investitor na delu območja OPPN, ki je oddaljen manj kot višino odraslega gozdnega drevja od gozda, prevzema odgovornost za poškodbe na njegovih objektih, pripadajoči komunalni, prometni in zunanji ureditvi ter premičninah, ki bi jih lahko povzročili tvarine sosednjega gozda, normalno gospodarjenje z njim, koreninski pletež gozdnega drevja, gozdarski promet po prometnicah v gozdnem prostoru, ujme ter sanacija njihovih posledic oz. bo z lastniki sosednjih gozdnih zemljišč uredil civilnopravno razmerje.

VIII.  Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom

29. člen

(varstvo zračnega prometa)

(1) Območje predvidene gradnje se nahaja pod vodoravno omejitveno ravnino letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, v kateri so glede na določila področnega predpisa posegi in gradnja objektov nadzorovani zaradi zagotovitve varnosti letenja tako, da se smejo objekti približati manevrskim površinam letališča samo na dovoljeno razdaljo. Omejitvena ravnina se na območju urejanja nahaja na nadmorski višini 408 metrov, kota terena kjer je predvidena gradnja pa je višja od definirane omejitvene višine.

(2) Kota terena na obravnavanem zemljišču je na nadmorski višini od 412,30 m do 413,00 m, zato bodo predmetni objekti (gradnja) segali nad vodoravno omejitveno ravnino, in sicer do max. nadmorske višine 421,55 m + 0,5 m. Najbližji prostostoječi stanovanjski objekti presegajo vodoravno omejitveno ravnino, in sicer segajo do nadmorske višine cca. 422,0 m, večstanovanjski objekti pa do nadmorske višine 426,5 m, zato predvideni novi objekti ne bodo resneje ogrozili varnosti in rednosti zračnega prometa.

(3) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti soglasje Agencije za civilno letalstvo RS k lokaciji oziroma k izgradnji takega objekta, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.

30. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) Objekti morajo biti dimenzionirani in projektirani glede na stopnjo potresne ogroženosti. Po karti potresne nevarnosti iz Atlasa ARSO se Občina Šenčur nahaja v območju s projektnim pospeškom tal 0,225 (g).

(2) Predvidena prostorska ureditev ne leži na območju ogroženem s poplavami in visoko podtalnico ali na erozijskem ter plazovitem območju.

31. člen

(varstvo pred požarom)

(1) Ker objekti predstavljajo požarno manj zahtevne objekte, naj se izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom dokazuje z načrtom požarne varnosti, ki naj bo sestavni del PZI dokumentacije.

(2) Za preprečitev prenosa požara morajo biti zagotovljeni zadostni odmiki od meje parcel in med objekti. Dovozi, manipulacijske in delovne površine ob objektih morajo omogočati neoviran dovoz in dostop za intervencijska vozila. Pri načrtovanju prostorske ureditve je potrebno zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja.

IX. Etapnost izvedbe prostorske ureditve

32. člen

(etapnost izvedbe)

(1) Gradnja se lahko izvaja postopno. Prvo fazo predstavlja gradnja kmetijskih objektov. Možna je ločena gradnja posameznih objektov.

(2) Drugo fazo predstavlja gradnja stanovanjske hiše, za katero se skladno z določili 3.ea člena Zakona o kmetijskih zemljiščih gradbeno dovoljenje lahko pridobi po pridobitvi uporabnega dovoljenja za kmetijske objekte.

X.  Dopustna odstopanja

33. člen

(tolerance)

(1) Pri določanju višinskih gabaritov objektov so dovoljene tolerance do + 0,5 m. Objekti so lahko nižji od višin oz. gabaritov določenih s tem odlokom. Odstopanja navzdol niso omejena.

(2) Tlorisne gabarite se lahko presega za + 10 %, pri čemer je potrebno upoštevati predpisane minimalne odmike objektov od parcelnih mej oz. obstoječih objektov in ohranjati gradbeno linijo, v kolikor je določena. Odstopanja navzdol niso omejena.

(3) Pri realizaciji prometne, komunalne in energetske infrastrukture so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom če to, na podlagi ustrezne dokumentacije ali zahtev upravljavcev, pogojujejo primernejši obratovalni elementi in bolj ekonomična investicijska vlaganja.

XI. Vrste dopustnih posegov po prenehanju veljavnosti OPPN

34. člen

(prenehanje veljavnosti)

OPPN preneha veljati, ko je izveden, ko so z načrtom predvideni objekti zgrajeni in v uporabi. Izvedenost OPPN oziroma prenehanje njegove veljavnosti ugotovi Občinski svet Občine Šenčur z odlokom. Po prenehanju veljavnosti se območje ureja z OPN.

35. člen

(dopustni posegi)

Po prenehanju veljavnosti OPPN je dopustna sprememba namembnosti stavb, vendar le znotraj skupine nestanovanjskih kmetijskih stavb.

XII.  Končne določbe

36. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem tega Odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

37. člen

(vpogled)

OPPN je na vpogled na sedežu Občine Šenčur in na pristojni upravni enoti.

38. člen

(veljavnost odloka)

Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 350-0011/2018-30

Datum: 27.1.2021