Skupščina občine
Slovenske Konjice je na podlagi 39. člena
zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list
SRS, št. 18/84, 37/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93 in 47/93) ter
na podlagi 12. člena odloka o volitvah v zbore skupščine občine ter o
pristojnosti ter o delu Skupščine občine Slovenske Konjice (Uradni list
SRS, št. 1/90) dne 25. novembra 1994 sprejela |
O D L O K |
o prostorskih
ureditvenih pogojih za ureditveno območje naselja Žiče |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
S tem odlokom se
sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za ureditveno območje naselja
ŽIČE (v nadaljevanju besedila: PUP), ki jih je izdelal Profil d.o.o
Velenje pod št. proj 16/93 v januarju 1994. |
2. člen |
Prostorski ureditveni
pogoji skladno s planskimi usmeritvami določajo: |
– meje in funkcije
območja urejanja, |
– splošna merila in
pogoje za posege v prostor, |
– merila in pogoje
glede oblikovanja objektov, |
– merila za določanje
parcel in funkcionalnih zemljišč, |
– merila ni pogoje za
komunalno urejanje zemljišč, |
– merila in pogoje za
posege v zavarovana in varstvena območja, |
– merila in pogoje za
varovanje in izboljšanje bivalnega okolja. |
3. člen |
Za vse posege v
prostor po tem odloku izda lokacijsko dovoljenje občinski upravni organ
na podlagi lokacijske dokumentacije. |
Lokacijsko dovoljenje
ni potrebno za objekte, ki so opredeljeni v odloku o določitvi objektov
oziroma posegov v prostor, pomožnih objektov, drugih objektov in naprav
ter del, za katera ni potrebno lokacijsko dovoljenje, ki se lahko
postavijo, gradijo in izvajajo na podlagi pridobljenega urbanističnega
potrdila. |
4. člen |
Za posamičen poseg
ali več posegov se lahko zahteva podrobna analiza prostorskih pogojev
kolikor je to potrebno za: |
– ugotovitev in
odpravo motenj, ki jih bo investitor povzročil s predvideno dejavnostjo,
|
– ugotovitev
morebitnih sprememb splošnih pogojev, ki bodo nastali skozi daljše
obdobje, |
– zagotovitev enakih
možnosti uporabnikom glede razreševanja njihovih prostorskih potreb
glede racionalne rabe prostora, |
– zagotovitev
enotnega oblikovanja širšega območja. |
II. MEJA OBMOČJA |
5. člen |
Ureditveno območje
PUP Žiče predstavlja zaključena celota zemljišč naselja Žiče. Vse
parcele znotraj ureditvenega območja so v katastrski občini Žiče.
|
Opis meje
ureditvenega območja je podan v smeri urinega kazalca. Začetna točka
meje (T1) je v severovzhodnem vogalu parc. št. 567 od koder poteka meja
v smeri proti jugovzhodu preko parc. št. 567 in 569 ter prečka parc. št.
1392. Nato poteka meja po robovih parc. št. 572/4, 572/2, 744/1, 727, in
728/2, prečka parc. št. 736 in 735, poteka po vzhodnem robu parc. št.
728/2, prečka parc. št. 719/1, 720, 1334/20 in 1251/1. Od tu dalje
poteka meja ureditvenega območja v smeri proti zahodu po južnem robu
parc. št. 1251/1, prečka parc. št. 1333, 1249/3 in 1248/3. Meja se
nadaljuje po robovih parc. št. 1248/3 in 1232, prečka to parcelo in
poteka po robu parc. št. 1236/1. Meja nato prečka parc. št. 1235, poteka
po južnem robu parc. št. 1234/2 in delno 1227/1, prečka parc. št. 1228,
spet poteka po robu parc. št. 1227/1 in se nadaljuje po robovih parc.
št. 1218/1, 1219 in 1216/1. Meja nato prečka parc. št. 1197/2, 1212/1,
1211/1, 1210/1, 1209/3, 1199/2, 1338/1 in 1048, poteka po vzhodnem robu
parc. št. 1171/2, prečka severovzhodni del parc. št. 1175, se nadaljuje
po južnih robovih parcel št. 102/1 in 102/2 ter prečka parc. št. 1165 in
1338/1. Od tu se meja nadaljuje po zahodnem robu parc. št. 1162/4,
prečka severni vogal parc. št. 1162/1 ter nato poteka v dolžini ca. 280m
po jugovzhodnem robu parc. št. 1535/1 (reg. cesta R-345) in prečka to
parcelo. Ko doseže najjužnejšo točko, se meja obrne proti severu ter
poteka v smeri proti severovzhodu. Meja prečka jugovzhodni del parc. št.
1063/3, se dotakne severnega vogala parc. št. 1134/1, prečka parc. št.
1136/2 in poteka po severozahodnih robovih parc. št. 1135/2, 1137/2,
1137/3, 1137/1, 1138/1 in 1143/1. Meja obkroži severni del parc. št.
1143/2, poteka preko parc. št. 1161, prečka parc. št. 1160/1, 1334/1
(reg. cesta R-337), 977/1 in 975/1. Nato poteka meja po severnem robu
parc. št. 975/1, prečka parc. št. 972, nato pa obkroži severni in
severovzhodni del parcel št. 969/1 in 968. Meja nato prečka parc. št.
938 in 936, poteka delno po severnem robu parc. št. 931, prečka parc.
št. 933/1, poteka po zahodnem robu parc. št. 933/2 in prečka parc. št.
935, 1332 in 1327. Meja se nadaljuje v smeri proti vzhodu po severnih
robovih parc. št. 922, 920/4 in 804, prečka parc. št. 803 in 801, poteka
po severnih robovih parc. št. 793 in 782, prečka parc. št. 795, 796/3 in
796/1. Nato poteka meja v smeri proti jugovzhodu delno po vzhodnem robu
parc. št. 796/1, prečka parc. št. 797/2, 1517/15 (reg. cesta R-345),
549/1, 559, 562 in 564. Meja poteka v dolžini ca. 80m po severnem robu
parc št. 567 in se zaključi v začetni točki. |
Velikost ureditvenega
območja naselja Žiče znotraj opisane meje je 26,94 ha. |
III. FUNKCIJA OBMOČJA
IN VRSTA POSEGOV V PROSTOR |
6. člen |
Ureditveno območje
naselja Žiče je členjeno v več območij urejanja, znotraj katerih so
dovoljeni različni možni posegi. Območja urejanja so naslednja:
|
1.0. Zazidana območja
naselja, kjer prevladujejo objekti za kmetijstvo (območje vasi):
|
1.1. Območje severno
in vzhodno od ceste Draža vas - Žiče - Špitalič (R-345 in R-337) - vaško
jedro. |
1.2. Območje vzhodno
od lokalne poti v smeri proti Žički gori. |
1.3. Območje
jugovzhodno ob cesti v Žiče (R-337). |
2.0. Zazidana in
nezazidana območja naselja, kjer prevladujejo objekti centralnih
dejavnosti, oziroma kjer je smiselna gradnja takšnih objektov:
|
Jedro naselja na obeh
straneh glavne ceste skozi naselje (R-337). |
3.0. Stanovanjska
območja, kjer prevladujejo objekti le s stanovanjsko funkcijo in kjer je
izjemoma, po predhodni presoji vplivov na okolje, možna tudi gradnja
objektov z drugimi funkcijami: |
3.1. Zahodni del
naselja ob cesti skozi Žiče (R-337). |
3.2. Območje ob cesti
v smeri na gmajno. |
4.0. Nezazidana
območja, kjer je možno organizirati usmerjeno stanovanjsko gradnjo:
|
Območje v severnem
delu ureditvenega območja naselja. |
5.0. Varovalni -
odprti prostori / območja: |
5.1. Območje vzhodno
v naselju Žiče. |
5.2. Območje severno
v naselju Žiče v smeri proti Žički gori. |
5.3. Območje vzhodno
v naselju v smeri proti Draži vasi in Ločam. |
5.4. Območje južno v
naselju v prehajanju v odprt kmetijski prostor. |
6.0. Območje
pokopališča: |
6.1. Obstoječe
pokopališče. |
6.2. Območje
predvidene širitve pokopališča. |
Pogoji za določanje
vrst posegov v prostor ureditvenega območja naselja Žiče |
7. člen |
Za določanje vrst
posegov v prostor ureditvenega območja naselja Žiče veljajo naslednje
načelne opredelitve: |
– dovoljena je
gradnja objektov lokalnega značaja (cestno omrežje in naprave, omrežje
PTT in RTV zvez, elektroprenosno omrežje, komunalno omrežje in naprave),
pomembnih za ureditveno območje oziroma za naselje Žiče, ki so skladni z
opredelitvami iz planskih aktov občine Slovenske Konjice, na osnovi
meril iz PUP ter predpisanih z lokacijsko dokumentacijo in kolikor s PUP
ni drugače določeno; |
– dovoljene so
nadomestne gradnje, adaptacije in prizidave ter komunalne ureditve in
vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah. |
8. člen |
Znotraj posameznih
opredeljenih območij urejanja, ki so navedena v 6. členu tega odloka, je
pri posegih v prostor upoštevati naslednje prioritete: |
a) v območjih 1.1.,
1.2., in 1.3. morajo biti namembnosti posegov podrejene kmetijski
dejavnosti; |
b) v območju 2.1.
morajo biti namembnosti posegov podrejene centralnim funkcijam naselja;
|
c) v območju 2.2.
morajo biti namembnosti posegov podrejeni dejavnosti šole; |
č) v območjih 3.1. in
3.2. so dovoljeni posegi v prostor v smislu stanovanjske gradnje;
|
d) v območju 4.0. je
dovoljena organizirana gradnja individualnih stanovanjskih hiš na osnovi
prej izdelane skupinske lokacijske dokumentacije za vse objekte (z
elementi zazidalnega načrta predvsem glede reševanja prometa in
komunalne opremljenosti območja), vendar le v primeru, da taka gradnja
ni v nasprotju z interesi prebivalcev Žič; |
e) v območjih 5.1.,
5.2., 5.3. in 5.4. načeloma ni dovoljena gradnja novih objektov zaradi
varovalnih in kmetijskih funkcij naštetih območij; |
f) v območju 6.1. so
možni vsi posegi, ki so potrebni za normalno funkcioniranje pokopališča;
območje 6.1. je namenjeno širitvi pokopališča. |
9. člen |
Ob upoštevanju
prioritet, ki so navedene v 8. členu tega odloka, so znotraj posemeznih
opredeljenih območij iz 6. člena tega odloka možni še naslednji posegi:
|
1. novogradnja,
dozidava, nadzidava ali rekonstrukcija objektov za potrebe kmetijstva;
|
2. novogradnja
individualnih stanovanjskih objektov predvsem v območjih 3.1. in 3.2.;
|
3. novogradnja
individualnih stanovanjskih objektov kot zapolnitev med obstoječimi
objekti v vseh območjih urejanja razen v območjih 5.1., 5.2., 5.3.,
5.4., 6.1. in 6.2.; |
4. prizidava,
nadzidava in rekonstrukcija obstoječih stanovanjskih objektov;
|
5. nadomestna gradnja
stanovanjskih objektov pod pogoji za nadomestno gradnjo; |
6. novogradnja in
nadomestna gradnja objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti, ki
služiju razvoju naselja predvsem v območju 2.0.; |
7. prizidave,
nadzidave in rekonstrukcije objektov za centralne, oskrbne in storitvene
dejavnosti predvsem v območju 2.0.; |
8. novogradnja,
nadomestna gradnja in rekonstrukcija obstoječih objektov za obrtne
dejavnosti, obrtno-stanovanjskih objektov in spremljajočih objektov za
obrtno dejavnost ob upoštevanju pogojev za to dejavnost v vseh območjih
urejanja razen v območjih 5.1., 5.2., 5.3., 5.4. in 6.1. ter 6.2.;
|
9. gradnja pomožnih
objektov (garaže, drvarnice, shrambe, vrtne ute in podobno) kot
samostojni objekti ali prizidki k obstoječim objektom v vseh območjih
urejanja razen v območjih 5.1., 5.2., 5.3., 5.4., 6.1. in 6.2.;
|
10. ureditev
športno-rekreacijskih površin in objektov manjšega obsega po predhodni
presoji možnosti za umestitev v prostor v vseh območjih razen v območjih
6.1. in 6.2.; |
11. novogradnje
objektov manjšega obsega za turistično dejavnost predvsem v območju
2.0.; |
12. dozidave,
nadzidave in rekonstrukcije obstoječih stanovanjskih in gospodarskih
objektov za potrebe turistične dejavnosti v vseh območjih urejanja razen
v območjih 5.1., 5.2., 5.3., 5.4., 6.1. in 6.2.; |
13. stanovanjski
objekti s prostori za turistično dejavnost (kmečki turizem, turistične
sobe, gostinski in spremljajoči prostori) v vseh območjih urejanja razen
v območjih 5.1., 5.2., 5.3., 5.4., 6.1. in 6.2. |
Pogoji za spremembo
namembnosti objektov |
10. člen |
Sprememba namembnosti
objekta je načeloma dovoljena, vendar objekt z novo namembnostjo ne sme
motilno vplivati na bivalne in delovne pogoje, ekološko ravnovesje in
krajinske značilnosti prostora. Nove namembnosti objektov in površin
morajo biti v skladu s prioritetami, kot so opredeljene v 8. členu tega
odloka, in v skladu z namembnostmi, kot so opredeljene v 9. členu tega
odloka. |
Spremembe namembnosti
objektov so dovoljene le v tolikšni meri, da se ne spreminja pretežna
namembnost območja. V posamezna opredeljena območja ni dovoljeno
vnašanje novih dejavnosti, ki bi negativno vplivale na sedanjo
namembnost. |
IV. MERILA IN POGOJI
ZA GRADITEV OBJEKTOV IN DRUGI POSEGI V PROSTOR |
Merila in pogoji za
lociranje objektov in določanje gradbenih parcel - funkcionalnih
zemljišč |
1. Določanje
velikosti gradbenih parcel |
11. člen |
Za določanje
velikosti parcel veljajo naslednja določila: |
– za stanovanjske
objekte naj velikost posamične parcele ne odstopa od velikosti okoliških
parcel v območju; |
– velikost parcel
znotraj območij urejanja 4.0., ki je namenjeno stanovanjski gradnji, naj
ne presega 600-800 m2. |
2. Določanje
funkcionalnih zemljišč |
12. člen |
Funkcionalno
zemljišče se določa glede na velikost in namembnost objekta, lego
sosednjih objektov in glede na naravne danosti zemljišča. Omogočati mora
normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi
prostorskimi potrebami, razen v primeru, da je del teh potreb
zagotovljen na drugem zemljišču (skupno funkcionalno zemljišče):
|
a) Za stanovanjske
objekte je širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta praviloma
najmanj 2,5 m, lahko pa je z ozirom na naravne danosti zemljišča in
obstoječo zazidavo tudi manjša, vendar ne manj kot 1 m. |
Širina dovoza do
objekta mora biti najmanj 3 m. Če je dejansko zemljišče pri obstoječem
objektu manjše kot funkcionalno zemljišče, ugotovljeno na osnovi
navedenih meril, se upošteva dejanska površina zemljišča-parcele.
|
V funkcionalnem
zemljišču morajo biti vključeni tudi dovozi do objekta od javnih cestnih
površin. |
b) Za kmečka
gospodarstva se velikost funkcionalnega zemljišča določa ob upoštevanju
medsebojne razporeditve objektov, vrste in tehnologije kmetijske
proizvodnje ter na objekte vezanega manipulativnega prostora.
|
c) Za vse ostale
objekte se velikost funkcionalnega zemljišča določi glede na vrsto
namembnosti in najnujnejše potrebe. |
3. Lega objektov |
13. člen |
Novi objekti in
prizidani deli objektov morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da
ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so
upoštevani drugi varstveni pogoji. |
Odmiki novih objektov
in prizidanih delov objektov od sosednjih objektov morajo biti najmanj 8
m. Manjši odmiki so dopustni, če so zagotovljeni požarno-varnostni in
sanitarni pogoji ter s soglasjem sosedov. |
Odmiki od javnih cest
morajo biti pri novih objektih usklajeni z določili zakona o cestah.
Odmiki od nekategoriziranih cest praviloma ne smejo biti manjši od 4 m.
|
Odmiki od tras
komunalnih vodov morajo biti v skladu z veljavnimi predpisi za vse vrste
komunalnih vodov in naprav. |
Odmiki od vodotokov
morajo biti najmanj 5 m oziroma v skladu s pogoji skrbnika vodotoka. |
Merila in pogoji za
oblikovanje objektov |
Splošni pogoji za
oblikovanje objektov |
14. člen |
Novogradnje,
nadzidave in dozidave naj se prilagajajo okoliškim objektom po površini
in gradbeni črti, naklonu streh in smereh slemen, videzu gradbenih
materialov, ki so uporabljeni za fasade in strehe, po zasnovi izrabe
funkcionalnega zemljišča in merilih arhitekturnih elementov, kolikor so
vsi ti elementi na okoliških objektih skladni s pogoji za oblikovanje,
kot so opredeljeni s tem odlokom. |
Namembnost
novogradenje mora biti skladna z usmeritvami, ki jih za območje njene
lokacije predpisuje ta odlok. Izraba zemljišča naj bo prilagojena
obstoječi izrabi v okolici. |
Dozidave, nadzidave
in spremembe namembnosti so dovoljene z enakimi pogoji, ki veljajo za
novogradnje. Dovoljena so tekoča vzdrževalna dela in notranje adaptacije
kolikor s tem odlokom ni drugače določeno. |
Pomožni objekti kot
so garaže, drvarnice, shrambe, vrtne ute, pergole, nadstreški in drugo,
so dovoljeni le, kadar v sklopu obstoječih objektov ni možno zadovoljiti
manjkajočih potreb. Pri novogradnjah je treba garaže in druge pomožne
prostore urediti v sklopu objekta. Za pomožne objekta veljajo enaki
pogoji glede motilnih vplivov na okolico kot to velja za novogradnje. |
Pogoji za oblikovanje
objektov |
15. člen |
Pogoji za oblikovanje
novogradenj, adaptacij, rekonstrukcij, prizidkov in nadzidav so
naslednji: |
a) Stanovanjski
objekti: |
– Tloris naj bo
praviloma podolgovat (razmerje stranic 1 : 1,2 do 1 : 1,5), daljša
stranica objekta je praviloma vzporedna s plastnicami. |
– Višinski gabarit:
klet + pritličje + izkoriščeno podstrešje s tem, da kapna lega ne
presega 0,8 m višine. |
– Streha naj bo
simetrična dvokapnica z naklonom 35°–40°. Kritina naj bo praviloma
opečna. V posameznih območjih urejanja je naklon strešin in kritino
prilagajati sosednjim objektom. |
b) Pomožni objekti:
|
– Dovoljena je
izvedba pomožnih objektov kot prizidkov k stanovanjskim ali gospodarskim
objektom ali pa izjemoma kot samostojnih objektov. Oblikovno morajo biti
usklajeni z obstoječimi sosednjimi objekti s tem, da se upoštevajo
pogoji za graditev novih objektov ter gabariri in oblikovne značilnosti
sosednjih objektov. |
– Objekti za potrebe
hrambe orodja so lahko le lesene izvedbe na točkovnih temeljih. Tlorisna
velikost naj ne presega dimenzij 2 m x 3 m. Gabarit objekta ne sme
presegati ene etaže. Podkletitev ni dovoljena. Streha naj bo dvokapna z
naklonom strešin 35°–40° in opečno kritino. V objektu ni dovoljena
napeljava električnih in vodovodnih instalacij. |
– Prostostoječe
cisterne za plin za ogrevanje posamičnih objektov naj bodo, če je možno,
brez žičnih ograj. Prostor okoli cisterne naj se ustrezno zasadi.
|
c) Objekti za
primarno kmetijsko proizvodnjo: |
– Objekti so
praviloma enoetažni z možnostjo izkoriščenega podtrešja in podolgovatega
tlorisa. Streha mora biti dvokapnica z opečno kritino ter z naklonom
35°–40°. Za hrambo kmetijskih strojev je dovoljena postavitev
nadstreškov, ki so po obliki in izvedbi enaki obstoječim streham.
|
– Gnojne jame in
odprta gnojišča morajo biti vodotesna in ustrezno vzdrževana.
|
č) Ostali objekti
(objekti centralnih dejavnosti, storitvenih in trgovskih dejavnosti,
obrtni objekti): |
– Pri oblikovanju teh
objektov je potrebno upoštevati načela za določanje stavbne gmote in
fasadnih razmerij na osnovi bodoče funkcije objekta, ter vertikalne,
horizontalne gabarite in strukturo obstoječe zazidave. Oblikovanje teh
objektov se določi na osnovi funkcije objektov, skupnih meril in
posebnosti prostora v posebnem idejnem projektu, ki je osnova za
izdelavo lokacijske dokumentacije. |
Pogoji za adaptacije,
rekonstrukcije in vzdrževalna dela |
16. člen |
Za oblikovanje
objektov, ki se adaptirajo ali rekonstruirajo, veljajo enaka merila in
pogoji kot za novogradnje. |
Pogoji za ureditev
okolice |
17. člen |
Višina zemljišča mora
biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Ni dovoljeno nasipavanje in
odkopavanje zemljišča izven nivoja sosednjih zemljišč brez dovoljenja.
Podporni zidovi so dopustni le v primerih, ko niso možna drugačna
zavarovanja brežin. Podporni zidovi morajo biti obdelani v naravnih
materialih. |
Ograje so dovoljene,
kadar je potrebno zavarovanje zemljišča, objekta ali naprave pred
nezaželenimi vplivi okolice in za preprečevanje nedovoljenega prečkanja
območij. Ograje in žive meje ne smejo presegati višine 1 m, razen v
primerih posebnih varnostnih zahtev. Od roba ceste morajo biti
odmaknjene najmanj 1 m in ne smejo zmanjševati preglednosti ceste. Odmik
ograje od roba ceste se lahko spremeni, kadar to omogočajo drugi
predpisi. |
Po končanem posegu v
prostor je obvezna zasaditev zemljišča z avtohtonim zelenjem. |
V. MERILA IN POGOJI
ZA UREJANJE PROMETNEGA OMREŽJA |
18. člen |
Načrtovanje in
urejanje novega ter preurejanje in sanacija obstoječega prometnega
omrežja in naprav mora biti usklajeno s predpisi, ki urejajo to področje
ter v skladu s pogoji za varovanje območij in objektov, ki jih urejajo
ti prostorski ureditveni pogoji. |
Dovozi in priključki
na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da se z njimi ne ovira ali
ogroža promet in da se ne poškoduje cesta in cestni objekti.
|
Interni dovozi in
pristopi morajo biti navezani na javno prometno omrežje s skupnim
priključkom, če je to možno. Dovozi in priključki se smejo graditi samo
z soglasjem pristojne službe za vzdrževanje cest. |
Pri graditvi ali
rekonstrukciji cest, stavb in naprav ob cestah se priključki na cestno
mrežo predvidijo v projektih za graditev ali rekonstrukcijo.
|
Novogradnja
prostostoječih objektov, prizidkov, nadzidav, nadomestnih objektov ni
možna, kolikor ni zagotovljen dovoz do parcele, na kateri je predviden
poseg. |
VI. MERILA IN POGOJI
ZA KOMUNALNO UREJANJE |
1. Splošni pogoji za
komunalno urejanje |
19. člen |
Vsi objekti morajo
biti priključeni na obstoječe oziroma na novozgrajeno komunalno omrežje.
Za komunalno opremljenost stavbnega zemljišča skrbi investitor.
|
Minimalna komunalna
oprema obsega omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo, kanalizacijsko
mrežo za odvajanje odpadnih vod z zagotovljenim ustreznim čiščenjem,
oskrbo z električno energijo ter omrežje in naprave cestnega prometa in
zvez. Kjer kanalizacijska mreža za odvajanje odpadnih vod še ni urejena,
se odvajanje rešuje z ustreznimi individualnimi napravami. Praznjenje
greznic mora biti organizirano po načelu komunalne storitve.
|
Načrti komunalnih
naprav morajo upoštevati zasnove, ki so jih izdelale pooblaščene
organizacije, ter določila in predpise, ki so veljavni na območju občine
Slovenske Konjice. Komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki
zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustrezno
izpolnjevanje obrambno-zaščitnih zahtev (varstvo pred požarom, oskrbo v
izrednih razmerah, zmanjševanje ogroženosti, itd.). |
2. Oskrba z vodo |
20. člen |
Pri oskrbi z vodo je
upoštevati sledeče pogoje: |
– Vsa nova in
dopolnilna gradnja mora biti priključena na vodovodno omrežje v skladu s
pogoji upravljalca. |
– Za lokacije
objektov, kjer je predvidena večja poraba vode, je predhodno preučiti
možnost za zagotavljanje ustreznih količin vode. |
– V predelih
ureditvenega območja, kjer ni javnega vodovoda ali ta ni predviden, mora
investitor zgraditi ustrezno individualno vodooskrbno napravo (kapnico
ali vodnjak ali lastni vodni vir) po predhodni kemijski in bakteriološki
ocenitvi kakovosti vode v skladu s higienskimi in sanitarno-tehničnimi
pogoji. Pri objektih, ki imajo vodooskrbo urejeno s kapnico, ni
dovoljena uporaba azbestno-cementne kritine. |
– Kolikor se oceni,
da vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostne rezerve požarne
vode, je potrebno urediti ustrezne namenske požarne zbiralnike vode po
pogojih ki jih določi pristojna požarnovarnostna inšpekcijska služba.
|
– Ni dovoljeno
zasipavanje obstoječih vodnjakov. Lastnik vodnjaka je dolžan vodnjak
ustrezno vzdrževati. |
3. Odvajanje odpadnih
vod |
21. člen |
Za odvajanje odpadnih
vod veljajo naslednji pogoji: |
– V naselju Žiče je
načrtovati ločen sistem kanalizacije. Odvod padavinskih vod je reševati
sočasno s cestno prometno ureditvijo. |
– V delih
ureditvenega območja, kjer ni kanalizacije, je odvod odpadnih vod
reševati z individualnimi ali skupinskimi pretočnimi greznicami z
odtokom v ponikovalnico ob upoštevanju določil iz navodila o urejanju
gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85). |
– Pri objektih za
kmetijsko dejavnost je potrebno urediti gnojne jame skladno z določili
navodila o urejenju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85)
oziroma skladno s pogoji pristojne sanitarne inšpekcije. |
4. Komunalni odpadki |
22. člen |
Za odstranjevanje
komunalnih odpadkov veljajo naslednji pogoji: |
– Vrsta komunalnih
odpadkov, zbiranje, odvoz in odlaganje ter urejanje in oskrbovanje
javnega sanitarnega odlagališča za odpadke v občine Slovenske Konjice je
določeno s predpisi, ki urejajo to področje ter z občinskim odlokom o
ravnanju z odpadki. |
– Neurejena
odlagališča je potrebno sanirati tako, da se odpadki odstranijo in
deponirajo na ustrezno odlagališče, zemljišče pa uredi in vzpostavi
prvotno stanje in namembnost. |
– Posebne odpadke
(odpadne gošče in galvane, usedline barv, kisline, lugi, emulzije,
usedline iz lovilcev olj in maščob) ni dovoljeno odlagati na centralno
odlagališče komunalnih odpadkov. |
5. Energetska oskrba |
23. člen |
Za oskrbo z
električno energijo veljajo naslednji pogoji: |
– Na področju oskrbe
z električno energijo je potrebno upoštevati veljavne predpise za to
področje ter planirano zasnovo elektroomrežja. |
– Upravljalec mora
zagotavljati ustrezne napetostne razmere za potrebe gospodinjstev in
dejavnosti na osnovi izpolnitve tehničnih pogojev, ki jih predpiše
investitorjem v elektroenergetskem soglasju pred izdajo dovoljenja za
gradnjo. |
– Priključitev
novogradenj, adaptiranih in rekonstruiranih objektov na
elektroenergatsko omrežje je možna v skladu s pogoji upravljalca.
|
– Graditev objektov,
za katere je predvidena poraba večjih količin električne energije, je
dopustna le v primeru, da se predhodno zagotovijo ustrezni pogoji, ki
jih predpiše ustrezna strokovna služba. |
6. Javna razsvetljava |
24. člen |
V naselju Žiče je
zagotoviti javno razsvetljavo skladno s pogoji in načrtovanji pristojne
službe. |
VII. MERILA IN POGOJI
ZA POSEGE V INFRASTRUKTURNE KORIDORJE |
1. Cestno omrežje |
25. člen |
Cestam so določeni
varovalni pasovi: |
– 20 m za regionalni
cesti R-345 (Trebnje - Dole) in R-337 (Slovenske Konjice-Poljčane)
|
– 10 m za lokalne
stanovanske ceste, dvopasovne s hodnikom za pešce, |
– 8 m za lokalne
enopasovne ceste s hodnikom za pešce, |
– 4 m za lokalne
dostope. |
Posegi v varovalnem
pasu prometnice ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi. Za gradnjo
v varovalnem pasu kategoriziranih cest, gradnjo dovoznih priključkov,
postavitev ograj ali škarp in saditev žive meje, je potrebno pridobiti
soglasje upravljalca cest. |
Bodoče rekonstruirane
obstoječe ali nove prometnice, ki jim še ni določen dokončni potek ali
tehnične značilnosti na osnovi projektne dokumentacije, imajo rezervat,
kjer so na obstoječih objektih in napravah dovoljena le nujna
vzdrževalna dela ter posegi za komunalno urejanje naselja. |
2. Rezervat trase
železniškega industrijskega tira |
26. člen |
V rezervatu širine 2
x 100 m za vzpostavitev industrijskega železniškega tira, ki je grafično
opredeljen v projektu iz 1. člena tega odloka, gradnja novih objektov ni
dovoljena oziroma je možna s pogojem, da se investitor, ki vztraja pri
gradnji novega objekta v rezervatu, obveže, da bo objekt odstranil na
lastne stroške in brez odškodnine pred pričetkom gradnje industrijskega
železniškaga tira. |
3. Primarne komunalne
in energetske komunalne naprave |
27. člen |
Predvidenemu
plinovodu R-21A Šmarje - Slovenske Konjice sta določena ožji varstveni
pas 2 x 30 m in širši varstveni pas 2 x 100 m, ki sta vrisana na
grafičnih prilogah v projektu iz 1. člena tega odloka. Posegi v obeh
varstvenih pasovih so mogoči pod pogoji, ki jih predpiše predlagatelj
rezervata oziroma je upoštevati določila odloka o lokacijskem načrtu
(Uradni list SRS, št. 11/87). |
28. člen |
Za vse posege, ki bi
segli v varovalne pasove VN elektro daljnovodov in vodovoda Slovenske
Konjice - Loče, je predhodno pridobiti pogoje in soglasje upravljalca. |
VIII. MERILA IN
POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA TER NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE |
1. Varovanje
kmetijskih zemljišč in kulturne krajine |
29. člen |
Pri poseganju v
prostor ureditvenega območja naselja Žiče (kmetijska dejavnost, prenova,
novogradnja in vzdrževalni ukrepi vodnega gospodarstva, agro- in
hidromelioracije, vzdrževanje omejkov in drugega vaškega zelenja) je
upoštevati pogoje varovanja naravnih prvin: |
– ohranjanje
krajinskega vzorca naravnih prvin in njegovih površinskih in volumenskih
razmerij, |
– ohranjanje
krajinsko-oblikovne strukture rabe prostora in značilnosti prostora.
|
Dovoljene so vse
vrste posegov za izboljšanje okolja (sanacije plazov, preprečevanje
erozije, ipd.). vsi posegi v prostor pa morajo biti izvedeni v obliki in
na način, ki sledi strukturam v prostoru in obstoječi rabi. |
Okolica objektov se
lahko zasadi le z avtohtonimi - domačimi vrstami rastlinja. Vnašanje
drugih vrst ter eksotičnega drevja ni dovoljeno. |
Plodno zemljo, ki bo
odstranjena pri posegih v prostor, je deponirati in jo uporabiti za
izvedbo brežin oziroma ureditev novih zelenih površin. |
Da se ohranja naravno
ravnovesje in zaradi smotrnega gospodarjenja, je potrebno za postavitev
čebelnjakov upoštevati pogoje soglasja čebelarskega društva in
pristojnega veterinarskega inšpektorja. |
2. Varovanje vodotoka
Žičnice |
30. člen |
Žičnico in potoke, ki
tečejo po ureditvenem območju, je urediti tako, da bo območje varno pred
visokimi vodami. Objekti morajo biti odmaknjeni od vodotoka vsaj 5,0 m.
V varstvenem pasu vodotoka ne smejo biti locirani objekti ali zasajeno
rastlinje, ki bi ovirali prehod ob vodotoku. |
3. Varovanje naravne
in kulturne dediščine |
31. člen |
Naselje Žiče je po
kriterijih varstva naravne in kulturne dediščine opredeljeno kot
urbanistični spomenik (urbano-ruralno naselje) in zanj veljajo
spomeniškovarstveni režimi varovanja: |
a) Za območje starega
jedra vasi, ki je prikazano na grafičnih prilogah v projektu iz 1. člena
tega odloka, velja režim revitalizacije. Za vse posege v zavarovanem
delu naselja je izdelati ustrezne načrte revitalizacije z obveznim
sodelovanjem pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Dovoljenja za poseg v zavarovani prostor ni možno izdati brez soglasja
pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine o upoštevanju
pogojev za varstvo naravne in kulturne dediščine. |
b) Za območje
zahodnega dela vasi, ki je v grafičnih prilogah v projektu iz 1. člena
tega odloka opredeljeno kot območje zazidljivo s pogoji, je za vsak
poseg pridobiti smernice in soglasje pristojne službe za varstvo naravne
in kulturne dediščine. |
c) Za vse posege v
prostor vedut na naselje Žiče (območje ob cestah iz smeri Loč, Draže
vasi in Špitaliča) je pridobiti predhodno mnenje in soglasje pristojne
službe za varstvo naravne in kulturne dediščine. |
4. Varstvo pred
požari |
32. člen |
Za zagotovitev
varstva pred požari je pri izdelavi lokacijske in druge dokumentacije za
posamezne posege upoštevati požarnovarnostne predpise in pogoje iz
soglasij pristojne požarnovarnostne inšpekcije. |
5. Varovanje zraka |
33. člen |
Vsi viri vseh vrst
onesnaženja zraka morajo biti izvedeni, opremljeni in vzdrževani tako,
da ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi kot je
dovoljeno s predpisi, ki urejajo to področje varovanja. |
Lastniki in druge
pravne osebe morajo stalno nadzorovati onesnaženje, ki ga povzročajo
viri onesnaženja zraka v njihovih objektih in napravah na način, kot je
predpisan s splošnim aktom, sprejetim v soglasju s pristojno
inšpekcijsko službo. |
6. Varstvo pred
hrupom |
34. člen |
Poseljena območja ob
cestah R-345 in R-337 je treba varovati pred prekomernim hrupom. Pri tem
je upoštevati določila zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in
bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/78). Ocene in meritve hrupa je
potrebno upoštevati pri lokacijskih postopkih za zahtevnejše posege v
prostor, za katere je pomembna stopnja hrupa, ter na tej osnovi
predpisati odmike oziroma protihrupne zaščite. |
V območjih, kjer
prevladuje stanovanjska funkcija (območja 3.1., 3.2. in 4.0.) so
dopustne le take dodatne dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega
hrupa. |
IX.
UREJANJE PROSTORA ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO |
35. člen |
Pri načrtovanju
posegov v prostor je potrebno upoštevati temeljne pogoje in normative iz
veljavnih zakonov, predpisov in standardov za področje varstva pred
požari. |
Interese in potrebe
glede zaklanjanja in zavarovanja prebivalcev in dobrin v izrednih
razmerah je urejati skladno z veljavnimi predpisi za to področje. |
X. PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE |
36. člen |
Z dnem, ko začne
veljati ta odlok, preneha veljati odlok o urbanističnem redu občine
Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 17/84) za celotno ureditveno
območje naselja Žiče, ki ga omejuje meja, opisana v 5. členu tega
odloka. |
37. člen |
Nadzor nad izvajanjem
tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe SO Slovenske
Konjice. |
38. člen |
Prostorski ureditveni
pogoji so na vpogled pri pristojnih organih občine Slovenske Konjice. |
39. člen |
Ta odlok začne
veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 351-4/94-8 |
Slovenske Konjice,
dne 25. novembra 1994. |
|
Predsednik
|
Skupščine občine
|
Slovenske Konjice
|
Jože Baraga l. r. |