Na podlagi 17., 27.,
29., 31., 33. in 175. člena
Zakona o urejanju prostora
(Ur.l. RS, št. 110/02) in 7. ter 35. člena
statuta Občina Cerklje na Gorenjskem
(Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 1/99, 1/01 in 3/02)
ter sprejetega programa priprave lokacijskega načrta za ureditev
krožišča na lokaciji regionalne ceste R3-639/1143 Spodnji Brnik (Uradni
vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem št. 4/2000) je Občinski svet Občine
Cerklje na Gorenjskem na svoji 5. redni seji dne 05. 06. 2003 sprejel |
O D L O K
|
O LOKACIJSKEM NAČRTU
ZA UREDITEV KROŽIŠČA NA |
LOKACIJI REGIONALNE
CESTE R3-639/1143 SPODNJI BRNIK |
|
I. UVODNE
DOLOČBE |
1. člen |
S tem odlokom se
ureja območje krožišča v Spodnjem Brniku in poteka pločnika ob glavni
cesti G2-104, odsek 1137. Določeni so koridorji, namen s pogoji za
izrabo območja, merila in pogoji za oblikovanje in urejanje, merila in
pogoji za izvedbo infrastrukturnega omrežja ter etapnost izvedbe
posegov. Lokacijski načrt je izdelala RRD, Regijska razvojna družba,
d.o.o. Ljubljanska 76 iz Domžal pod št. projekta 22/2000 v januarju 2001
(osnutek) in ga na osnovi stališč do pripomb in predlogov iz javne
obravnave in javne razgrnitve ter dodatnih usklajevanj korigirala ter
dopolnila v aprilu 2002. |
|
II.
POTEK IN OPIS OBMOČJA UREJANJA Z LOKACIJSKIM NAČRTOM |
|
2.člen |
Z lokacijskim načrtom
se ureja dvoje križišč regionalne ceste R3-639 na lokaciji Spodnji Brnik
in sicer odsek 1142 Vodice - Spodnji Brnik ter 1143 Spodnji Brnik -
Cerklje, pri čemer se na lokaciji slednjega določi izvedba krožišča na
katerega se priključi tudi odsek ceste Vodice - Spodnji Brnik, nadalje
se ureja izteke krožišča na obstoječe komunikacije, določa se izvedba
pločnikov ob krožišču in poteku glavne ceste G2-104 na odseku 1137 v
smeri proti Mostam. Lokacijski načrt temelji na idejnem projektu PLANING
d.o.o. iz Križ (št. projekta P-160, izdelanem v februarju 2003). Potek
območja obravnave je razviden iz grafičnega dela lokacijskega načrta, ki
je priloga odloku. |
3. člen |
Območje urejanja
obsega del rekonstrukcije cestne infrastrukture Spodnjega Brnika. |
|
|
III.
FUNKCIJE NOVOPREDVIDENIH PROMETNIH REŠITEV S POGOJI ZA IZRABO |
|
4. člen |
(1)
Izgradnja in
urejanje temelji na odločitvi nujnega izboljšanja prometne |
pretočnosti in
varnosti osrednjega križišča v Spodnjem Brniku ter sočasnega izboljšanja
varnosti pešcev širšega območja naselja. |
|
(2) Obstoječa regionalna cesta R3-639 nima kontinuiranega poteka.
Odseka 1142 Vodice-Spodnji Brnik ter 1143 Spodnji Brnik-Cerklje sta cca
100m zamaknjena, tako, da se na glavno cesto v Sp. Brniku priključujeta
v dveh ločenih križiščih. Poleg tega se v križišču z glavno cesto
priključujeta še dve lokalni cesti in več hišnih uvozov. |
Križišče je vsled visokega PLDP na glavni cesti in tudi dokaj velikih
hitrosti, tako iz prometno-tehničnega, kakor tudi iz varnostnega vidika
zelo nevarno in neurejeno. |
Obstoječe državne in
lokalne ceste so sicer asfaltirane, so pa neustreznih širin voznih
pasov, ter s poškodovanim zgornjim ustrojem. Dovozi na dvorišča so
večinoma makadamski, tako da se na celotnem območju križišča nahaja
precejšnja količina peska. Odvodnjavanje ni urejeno, voda se razliva po
vozišču. Ravno tako ni urejen promet pešcev in kolesarjev. |
|
5. člen |
(1)
Na osnovi
štetja prometa, poteka prometnih tokov in prometno-varnostnih razmer v
križišču, se je kot edina možna ureditev izkazala združitev obeh križišč
v eno. Izdelane so bile zasnovalne situacije za štirikrako
semaforizirano križišče in petkrako krožno križišče in izdelana prometna
analiza – primerjava obeh križišč; primerjalni kazalci so v vseh
pogledih v prid krožišča, ki je kot izbrana varianta tudi predmet tega
lokacijskega načrta. |
|
(2)
Analiza
obstoječega stanja izkazuje neugodne prometno - varnostne razmere
in sicer: |
|
-
prekoračitve
dovoljene hitrosti, ki znaša 50km/h (v križišču je po znanih podatkih
kar 10-15% izmerjenih hitrosti večjih od 80km/h); vzrok za to je, da
cesta izven naselja Spodnji Brnik poteka po ravnini med polji, kar
omogoča relativno visoke hitrosti, s katerimi se vozniki pripeljejo v
naselje, |
|
-
prekratke
preglednostne razdalje, kar glede na dokaj visoke hitrosti in na
dejstvo, da v križišču ni pasov za leve zavijalce, predstavlja stalno
nevarnost naletov, |
|
-
slaba
preglednost pri vključevanju na glavno cesto, saj so povsem ob vozišču
visoke žive meje, zato vozniki iz priključnih cest, da si zagotovijo
boljšo preglednost, zapeljejo na vozišče, kar predstavlja nepredvidljiva
presenečenja za voznike na glavni cesti, |
|
-
neprimerna
postavitev vertikalne prometne signalizacije, kar je posledica tudi
slabe tehnične urejenosti križišča, |
|
-
pomanjkljiva
osvetlitev, saj je križišče osvetljeno s pomanjkljivo javno
razsvetljavo, |
|
-
neprestana
prisotnost precejšnih količin peska na vozišču, kar je posledica
velikega števila neasfaltiranih priključkov direktno v križišče in |
|
-
večje število
traktorjev, ki prečkajo glavno cesto, saj se veliko število njiv nahaja
na južnem delu vasi. |
|
(3) Za
zagotovitev prometne varnosti se določijo začasni in končni ukrepi.
Začasni, do zagotovitve končne ureditve, so: |
|
-
zagotoviti
večjo preglednost v križišču – odstranitev ovir, živih meja, oziroma
zagotoviti redno obrezovanje, |
-
urediti
prometno signalizacijo ( tako horizontalno, kot vertikalno ), tako da bi
se izboljšal prometni režim in da bi bilo križišče bolje razpoznavno, |
-
izboljšati
osvetljenost prometnih površin, |
-
odstraniti
moteče reklamne panoje in |
-
večkratno
čiščenje cestišča. |
|
(4) Končni
ukrepi, ki jih bo moč realizirati z izvedbo krožišča, so: |
|
-
zagotoviti
bistveno zmanjšanje hitrosti v križišču, |
-
zagotoviti čim
bolj varen in tekoč pretok vozil, |
-
urediti peš
promet, |
-
združiti obe
križišči v eno in |
-
združiti čim
več lokalnih cest in hišnih priključkov in jih na primeren način
priključiti na cestno omrežje. |
|
(5)
Za realizacijo
zgoraj navedenih ukrepov se določa izvedba petkrakega
krožnega križišča, ki: |
|
-
edino omogoča
združitev obeh križišč v eno, z istočasno združitvijo in prestavitvijo
ostalih lokalnih cest in hišnih priključkov |
-
zagotavlja
največjo pretočnost vozil |
-
zagotavlja
največjo varnost, tako voznikom kot pešcem, saj praktično v celoti umiri
promet |
|
6. člen |
(1)
Na podlagi
štetja prometa, izdelane prognoze in upoštevanja 20-letnega
|
planskega
obdobja se določa sledeče osnovno dimenzioniranje krožnega križišča: |
|
-
premer
krožnega križišča je 40.0m, |
-
premer
krožnega otoka je 28.0m, pri čemer je upoštevan tudi 2.0m širok pas
granitnih kock, ki se le izjemoma uporablja kot vozišče, |
-
vozni pas širine 6.0m |
|
(2) Ob danih
determinantah se določijo sledeči parametri krožišča: |
|
-
največja
stopnja zasičenosti 74 % |
-
najnižja
stopnja proste kapacitete uvoznega pasu 15 % |
-
prometni
tok-skupaj
2540 voz/h |
-
celokupna urna
kapaciteta 4055 vozil |
-
povprečna
zamuda/vozilo 15.7 sek |
-
skupna zamuda
vozil/uro 11.07 sek |
|
IV. POGOJI ZA
OBLIKOVANJE NEPOSREDNEGA OMBOČJA, OBJEKTOV IN NAPRAV TER DRUGIH POSEGOV
PRI UREJANJU INFRASTRUKTURNEGA OBJEKTA |
7. člen |
Ureditev krožišča in
pločnika posega v več vrst prometa. Lokacijski načrt obravnava vprašanje
kolesarskega prometa, peš prometa, avtobusni promet s postajališči in
ostali motorni promet. |
|
(1) KOLESARSKI
PROMET |
|
Na osnovi analize
križišča je ugotovljeno, da kolesarskega prometa na tem območju
praktično ni, oziroma ga je zelo malo, za kar je več vzrokov: |
-
na glavni
cesti G2-104 na celotnem poteku od Kranja ni urejene kolesarske steze,
niti na njej ni kolesarjev, saj ti zaradi močnega tranzitnega prometa,
uporabljajo druge poti. |
-
tudi prečnega
kolesarskega prometa čez glavno cesto je zelo malo, saj so praktično vsa
naselja v občini Cerklje na levi strani glavne ceste, na desni pa je le
nekaj stanovanjskih objektov Spodnjega Brnika, ostalo so kmetijske
površine, tako da glavni kolesarski promet med naselji poteka izven
območja glavne ceste in nenazadnje, |
-
tudi na
celotnem potezu regionalne ceste R3 ni urejene kolesarske steze |
|
Iz navedenega in
izjemne stiske s prostorom izhaja, da se v območju križišča ne uredi
kolesarske steze. Le redek kolesarski promet se bo odvijal z ostalim
prometnim tokom vozil po vozišču, za prečkanje križišča pa bodo
kolesarji uporabljali tudi peščevo površino (prehod za pešce). |
|
(2) PEŠ PROMET |
|
Peš promet trenutno
ni urejen, saj ne na glavni, ne na regionalni cesti ni pločnikov. Glede
na to, da sta za križiščem v smeri Ljubljane avtobusni postajališči in,
da je na južnem delu Spodnjega Brnika pokopališče, je peš promet v
območju križišča potrebno urediti tako, da je možen dostop do vseh
površin. |
|
Pločnik širine 1.60m
se uredi okrog celotnega krožnega križišča, tako, da je med križiščem in
pločnikom zelenica in da so pešpoti speljane v vse smeri petkrakega
krožnega križišča. Zato so prehodi za pešce urejeni v vseh krakih
križišča. |
|
Prehodi so širine
4.0m in so na razdalji cca 6-7m od roba kroga, razen v kraku , ki vodi v
Cerklje, kjer je prehod zaradi uvozov k stanovanjskim objektom umaknjen
na razdaljo cca 18m od roba kroga. |
|
Ob glavni cesti se
pločnik na levi strani uredi od objekta Sp. Brnik 45 naprej in se ga
vodi ob križišču proti regionalni cesti v smeri Cerkelj, kjer se naveže
na projektiran pločnik ob regionalni cesti (P-86, Planing d.o.o.). |
Na desni strani
glavne ceste se pločnik uredi od objekta Sp. Brnik št. 40 naprej in se
skozi križišče nadaljuje v krak, ki vodi proti pokopališču. Pločnik se
konča pri objektu št. 39. |
|
Od križišča naprej, v
smeri Ljubljane, se ob glavni cesti pločnik uredi obojestransko. Na
desni strani se vodi pločnik od avtobusnega postajališča, ki se ga za
cca 80m pomakne nazaj proti križišču (na lokacijo sedanjega priključka
regionalne ceste iz smeri Vodic), skozi križišče in naprej ob regionalni
cesti v smeri Vodic (na desni strani glede na stacionažo), vse do
objekta Sp. Brnik 36A. |
|
Na levi strani glavne
ceste pa poteka pločnik od obstoječega postajališča, ki je v
oddaljenosti cca 100m od križišča, skozi križišče in naprej ob
regionalni cesti v smeri Cerkelj, vendar le do objekta št 21. |
|
Nadalje se določa
podaljšanje pločnika ob levi strani glavne ceste, vse do avtobusnega
postajališča Vopovlje. Razloga sta dva in sicer: |
-
pešpromet ob
glavni cesti v smeri Vopovelj je že sedaj dokaj velik, saj zaradi potoka
Reke, ki poteka vzporedno z glavno cesto, druge vzdolžne povezave na tem
območju ni in |
-
zaradi
prometnih obremenitev na glavni cesti, ki so večje od 5000 vozil/dan, je
meteorno vodo potrebno zbrati in jo preko lovilca olj kontrolirano
odvajati v vodotok, kar je zaradi pozidave ob glavni cesti možno šele po
cca 300m za križiščem, zato je odvodni kanal, ki zbira meteorno vodo v
križišču, potrebno voditi cca 300m po glavni cesti, s tem pa je dana
možnost, da se uredi večino pločnika. |
|
Kot pešpot se
uporablja tudi trasa opuščene ceste proti Vodicam, zlasti za napajanje
stanovanjskih objektov št. 37, 94, 36A iz avtobusnega postajališča. |
|
(3) AVTOBUSNI
POSTAJALIŠČI |
|
Na obravnavanem
območju sta že obstoječi avtobusni postajališči ob glavni cesti in sicer
: |
-
za smer proti
Ljubljani cca 150 m za novim krožnim križiščem in |
-
za smer proti
Kranju cca 100m za novim krožnim križiščem. |
|
Medtem ko se
postajališče za smer Kranj ohranja na istem mestu, se postajališče za
smer Ljubljana pomakne za cca 80m nazaj proti križišču ( na lokacijo
sedanjega priključka regionalne ceste iz smeri Vodic ), to pa iz
naslednjih razlogov : |
-
sedanja
lokacija postajališča je preveč oddaljena od prehoda za pešce , ki je ob
križišču, tako, da bi bilo nujno potrebno urediti še en prehod čez
glavno cesto, sicer bi pešci nekontrolirano hodili čez glavno cesto in |
-
s tem ko bi
postajališče uredili na lokaciji sedanjega priključka regionalne ceste
iz Vodic, bi tudi fizično preprečili priključevanje na tem mestu |
|
(4) MOTORNI
PROMET |
|
Ves motorni promet iz
smeri Kranja, Cerkelj, Vodice in Most se vodi preko krožišča. |
|
Na lokacijo krožnega
križišča, vpliva več dejavnikov, še zlasti pa : |
-
dejstvo, da se
v isto križišče poleg krakov glavne in regionalne ceste, stekata še dve
lokalni cesti in več hišnih priključkov, zaradi česar je potrebno
izvesti vsaj petkrako križišče, saj drugače preusmeritev ostalih cest in
priključkov ni možno izvesti, |
-
dejstvo, da je
glede na izračun dimenzioniranja križišča in potrebe po petih krakih v
križišču, najmanjši možni premer kroga 40m, |
-
dejstvo, da je
regionalno cesto iz smeri Vodic, možno pripeljati v novo skupno križišče
le po edinem možnem koridorju, tako da se od osnovne trase odcepi pri
objektu št.76 in poteka nad objekti 94 in 38, ter se z radiem R=52.5m
priključi v križišče, |
-
obstoječa
pozidava, predvsem objekti št.37, 38, 40, 23, 49 in 47 in |
-
obstoječi
vrtovi in žive meje, še zlasti ob objektih št.23, 38, 49. |
|
Na osnovi zgoraj
naštetih dejavnikov, je krožno križišče umeščeno v prostor tako, da je
upoštevana večina od njih, hkrati pa infrastrukturni objekt skuša v
najmanjši možni meri posegati v sosednja zemljišča, žive meje in
objekte. |
|
8. člen |
|
Glede na kategorijo
ceste ter dimenzioniranje krožišča se določajo sledeči prečni prerezi: |
|
(1) PREČNI
PREREZ GLAVNE CESTE G2-104 |
|
Prečni prerez glavne ceste pred križiščem je naslednje sestave : |
|
-
vozišče 2 x
3.25 6.50 m |
-
robni
pas 2 x
0.30 0.60 m |
-
pločnik 2 x
1.60 3.20 m |
-
berma 2 x
0.50 1.00 m |
--------------------------------------------------------------------------------------- |
-
skupaj
11.30 m |
|
Prečni nagib je
enostranski. |
|
(2) PREČNI
PREREZ REGIONALNE CESTE R3-639 |
|
Prečni prerez
regionalne ceste R3-639 do krožnega križišča je naslednje sestave : |
|
-
vozišče 2 x
2.75 5.50 m |
-
hodnik za
pešce – desno 1 x 1.60 1.60 m |
-
berma 2 x
0.50 1.00 m |
---------------------------------------------------------------------------------------- |
-
skupaj
8.10 m |
|
-
Prečni prerez
za križiščem je enake sestave, le pločnik je na levi strani ( razen
takoj za križiščem, kjer je obojestranski ). |
|
(3) PREČNI
PREREZ PRED KROŽNIM KRIŽIŠČEM |
|
Pred vstopom (ali
izstopom) v krožno križišče se tako glavna kakor tudi regionalna in
lokalna cesta razširijo tako, da se vsi kraki razcepijo na uvozni in
izvozni del, ki sta medsebojno ločena z otokom trapezne oblike. Otok je
za 12cm dvignjen nad vozišče in v celoti tlakovan z granitnimi kockami.
|
|
Dolžina razširjanja
na uvozih pred križiščem je 40.0m na glavni cesti, 30.0m na regionalni
cesti in 25.0m na lokalni cesti. |
|
(4) PREČNI
PREREZ KROŽNEGA KRIŽIŠČA |
|
Prečni prerez
krožnega križišča je krog z zunanjim premerom Di=40.0m. |
|
Sestava kroga je sledeča : |
-
v sredini je
zelenica premera 24.0 m |
-
krog iz
granitnih kock širine 2.0 m |
-
krog v
asfaltni utrditvi (vozišče) v širini 6.0 m |
|
Zelenica je od
vozišča ločena z dvignjenim robnikom (15.0 cm nad voziščem), zravnana in
hortikulturno urejena. |
9. člen |
Z lokacijskim načrtom se določa tudi priključke lokalnih cest in uvozov,
ki se direktno priključujejo v križišče. |
|
Eno od dveh lokalnih
cest (proti pokopališču) se priključuje v križišče direktno, ostale
ceste in uvoze je potrebno deviirati, oziroma prestaviti. |
|
Druga lokalna cesto
se že pred križiščem priključi na regionalno cesto iz smeri Vodic.
Nasproti tega priključka se uredi nov priključek za objekt št. 38, ki je
sedaj vodil direktno v križišče in se ga z novo ureditvijo ukine. |
|
Krak regionalne ceste
iz smeri Vodic, ki se ga z novo ureditvijo ukine, se uporabi kot
napajalno cesto za objekte št. 37, 76 in 94, ki se priključujejo na
regionalno cesto in ne na glavno. |
|
Objekt št.23 ima
trenutno dva uvoza, pri čemer se v glavnem uporablja uvoz, ki vodi
direktno v križišče. Tega se ukine in usposobi uvoz, ki vodi na glavno
cesto. |
|
Tudi uvoz do objekta
št. 22, ki vodi direktno v križišče se ukine in deviira tako, da se tik
ob objektu št. 21 priključi na regionalno cesto, ki vodi proti Cerkljam. |
|
Problematična sta
tudi uvoza, pri objektih št. 49 in 47. Uvoza sta povsem v križišču,
ukiniti pa jih ni mogoče. |
|
Zlasti problematičen
je uvoz k objektu št. 49, saj z rampo vodi direktno v kletno garažo,
tako, da je na tem mestu zelo pomemben tudi potek nivelete. Uvoz se
priključuje na regionalno cesto proti Cerkljam, možno pa je zavijanje le
desno-desno. |
|
Uvoz pri objektu št.
47, ki se priključuje tik pred križiščem na glavno cesto, je zaradi
niveletnega poteka manj problematičen, je pa potrebno ravno tako uvesti
priključevanje desno-desno. |
|
Ostali uvozi so v
glavnem na istih mestih kot doslej. Vsi uvozi se izvedejo preko
pogreznjenega robnika, razen priključek bivše regionalne ceste iz Vodic,
ki se izvede v nivoju z voziščem. |
|
V. POGOJI
ZA ODVODNJAVANJE IN IZVEDBO PREČKANJ Z OSTALIMI KOMUNALNIMI VODI,
ENERGETSKIM OMREŽJEM TER OMREŽJEM ZVEZ |
|
10. člen |
Za posamezna področja infrastrukture so določeni sledeči pogoji za
izvedbo prečkanj, vzporednih potekov in medsebojnih usklajevanj. |
(1) ODVODNJAVANJE |
|
Glede na znane
prometne obremenitve, je razdeljeno odvodnjavanje celotnega
obravnavanega območja v dva sistema : |
-
glavno cesto
G2-104, kjer je prometna obremenitev večja od 5000 vozil/dan,
odvodnjavamo v sistem kanalizacije in preko lovilca olj v potok Reko |
-
regionalno
cesto R3-639, kjer pa je prometna obremenitev manjša od 5000 vozil/dan,
pa odvodnjavamo na dva načina : |
·
odsek iz smeri Vodic do križišča v ponikovalnico |
·
odsek od
križišča proti Cerkljam pa v projektirano kanalizacijo po projektu P-86,
Planing d.o.o. Križe |
|
Planum
spodnjega ustroja odvodnjavamo z drenažo, ki jo vodimo v požiralnike.
Potek drenaže je razviden iz situacije odvodnjavanja. |
|
(1.1)
Odvodnjavanje glavne ceste G2-104 |
|
Vso padavinsko vodo
iz območja ceste in krožnega križišča zberemo v požiralnike z vtokom pod
robnikom in jo vodimo v kanal, ki poteka najprej v osi ceste, od P10
naprej pa po sredini levega voznega pasu, v smeri Ljubljane. Zaradi
minimalnih vzdolžnih sklonov, je tudi nagib kanala minimalen. |
|
Kanal je potrebno
speljati do potoka Reka, ki pa teče na oddaljenosti 100m od glavne
ceste. Šele čez 300 m se kanal usmeri po lokalni cesti proti potoku.,
saj je na tem odseku zaradi pozidave, kanal nemogoče prej speljati v
potok. V potok se izliva preko lovilca olj, 70 cm nad dnom korita potoka
Reka. |
|
(1.2)
Odvodnjavanje regionalne ceste ceste R3-639 |
|
Regionalna cesta na odseku iz smeri Vodic se odvodnjava preko
požiralnikov z vtokom pod robnikom v kanal, ki teče v smeri Vodic, saj
je takšen vzdolžni nagib ceste. Kanal poteka po osi ceste, preden pa se
cesta priključi na obstoječe stanje, pa se kanal izliva v ponikovalnico.
Geološke razmere za izvedbo ponikovalnic niso najbolj ugodne, je pa
glede na geološko poročilo ponikanje možno nekje do 2.2m, sicer pa se
zgradi kakšna ponikovalnica dodatno. |
|
(2) PREČKANJA
OSTALE INFRASTRUKTURE |
|
Po pogojih
upravljalcev, v območju krožnega križišča potekajo naslednje komunalne
naprave: |
·
vodovod (JP
Komunala Kranj) |
·
TK napeljava
(Telekom Slovenije) |
·
VN in NN
elektro napeljava (Elektro Gorenjske) |
·
Javna
razsvetljava (Občina Cerklje) |
|
(2.1) Vodovodno
omrežje |
|
Glede na dane
podatke, bo v celoti potrebno zamenjati vodovod, za kar je potrebno
izdelati poseben projekt. Pri prečkanjih obstoječega vodovoda je
zagotoviti ukrepe, ki preprečujejo eventuelne poškodbe obstoječih
sistemov, hkrati pa jih izvesti v zaščitnih ceveh. Pred pričetkom del je
zakoličiti poteke obstoječih vodovodov. V območju krožišča poteka
vodovod O 110 alk. in O 90 alk., ki ga je potrebno prestaviti. |
|
(2.2)
Telekomunikacije |
|
Pri izvedbi in
projektiranju krožnega križišča ostalih prometnih ureditev je upoštevati
trase obstoječega in projektiranega TK omrežja z minimalnimi odmiki.
Prečkanja je izvesti v ceveh. |
|
(2.3) VN in NN
elektroomrežje |
|
V predelih, kjer
novopredvidene prometne ureditve prečkajo trase elektrokablovodov je
zagotoviti ukrepe, ki zagotavljajo, da kablovodi ne bodo poškodovani.
Upoštevati je zahtevo, da se pred pričetkom del izvede zakoličbe
tangiranih kablovodov. |
|
(2.4) Javna
razsvetljava |
|
V območju krožišča se
nahaja javna razsvetljava, ki jo je ustrezno nadomestiti ter nadgraditi
z enostranskim potekom javne razsvetljave ob novopredvidenem pločniku
skozi naselje. |
|
(2.5)
Kanalizacijsko omrežje |
|
Kanalizacijskih vodov
v območju urejanja ni, za fekalno kanalizacijo je izdelan idejni
projekt. Pred izvedbo krožnega križišča je potrebno zgraditi sekundarne
vode kanalizacije. |
|
VI. MERILA
IN POGOJI ZA BIVANJE IN DELO
|
|
11. člen |
Investitorji morajo
pri izdelavi projektne dokumentacije in realizacije zagotoviti vse
zakonsko določene zaščitne ukrepe za preprečevanje nastanka negativnih
vplivov na okolje, ki bi nastali vsled neupoštevanja določil iz 8. člena
tega odloka. Pri izvajanju del je upoštevati tudi splošna navodila za
izvajanje gradbenih del na objektih ter navodila za varstvo pri delu.
Izdelana mora biti ocena imisijskih vrednosti hrupa v stanovanjskih
objektih, katerih oddaljenost do prometnic se bo z ureditvijo krožišča
zmanjšala. |
12. člen |
V skladu z namenom
preureditve križišča mora novo krožno križišče zagotavljati ugoden vpliv
na celotno območje. Omogočati mora: |
|
-
večjo
pretočnost prometa in varnost za vse udeležence v prometu, saj načeloma
umirja motorni promet, |
-
varnejše
vključevanje iz regionalne ceste in hišnih priključkov ter varne prehode
pešcev, |
-
zaradi večje
prepustnosti križišča zmanjšanje onesnaženosti zraka, zaradi novega
zgornjega ustroja in manjših hitrosti zmanjšanje hrupa in nenazadnje |
-
hortikulturno
urejenost krožišča z zatravitvijo notranjega dela ter zasaditvijo lipe v
osrednjem delu. |
|
VII. ETAPNOST
IZVEDBE POSEGA
|
|
13. člen |
Lokacijski načrt se
izvaja v več etapah, ki so medsebojno soodvisne glede na časovno
zaporedje. V okviru vsake etape oziroma predčasno je potrebno z ozirom
na specifiko dejavnosti izvesti pripadajoče infrastrukturno omrežje in
naprave, za kar investitor lahko pridobi posebno gradbeno dovoljenje,
oziroma se mora izvajati sočasno z etapo, ki zagotavlja ustrezne ukrepe
za varstvo bivalnega in delovnega okolja. Vsebinska konkretizacija etape
se opredeli v izrisu iz lokacijskega načrta. Časovno zaporedje izvedbe
posamezne etape je odvisno od izkazanega interesa investitorjev, oziroma
v primerih celostnega oblikovanja posega, tudi od pristojnih nosilcev
urejanja prostora. |
14.člen |
Začasna namembnost
zemljišč, ki se ne preoblikujejo v prvi oziroma predhodnih etapah ostaja
enaka dosedanji. Za njih veljajo obstoječi režimi s tem, da se na teh
zemljiščih dovoljujejo posegi v prostor, ki so potrebni za nemoteno
realizacijo predhodnih etap. |
|
VIII.
OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV |
|
15.člen |
Investitorji in
izvajalci so dolžni zagotoviti: |
-
zavarovanja
vseh podzemnih in nadzemnih infrastrukturnih objektov in naprav v
območju izključne rabe sočasno oziroma predhodno z izgradnjo prometne
infrastrukture, oziroma zgraditev vseh potrebnih podzemnih objektov, ki
omogočajo kasnejšo graditev komunalnih naprav, |
-
pred pričetkom
del posamezne etape zakoličenje vseh obstoječih komunalnih vodov v
območju izključne rabe krožišča, priključkov in pločnika, |
-
prečkanje
drugih komunalnih vodov po navodilih upravljalcev istih, po predhodnih
pismenih dovoljenjih, |
-
odpravo vseh
eventuelnih poškodb na obstoječih komunalnih vodih in prometni
infrastrukturi, |
-
vzpostavitev
vseh mejnih kamnov ali drugih merskih točk v prvotno stanje v kolikor
pri gradnji pride do uničenja teh, |
-
vso prometno
zaporno signalizacijo za celotni čas gradnje |
-
v času popolne
zapore nadomestne prometnice za optimalno pretočnost prometa in |
-
najkasneje v
60-ih dneh po zaključku del vzpostaviti prvotno stanje na zemljiščih,
objektih in napravah. |
|
IX.
ODSTOPANJA |
16.člen |
Odstopanja od, s tem
odlokom in grafičnim delom LN, predpisanih gabaritov so dovoljena do 200
cm v vertikali in 300 cm v horizontali. Za večja odstopanja je potrebno
v izrisu iz lokacijskega načrta ugotoviti razloge ter zagotoviti
skladnost posegov z generalnim konceptom ureditve območja. |
Spremembe namembnosti
zemljišč, objektov in naprav izven s tem odlokom dovoljenih načeloma
niso dovoljene, razen v smislu bistvenih izboljšav pogojev za bivanje in
delo. Spremembe lahko odobri občinska strokovna služba, pristojna za
okolje in prostor, na podlagi strokovne presoje in ob soglasju
pristojnih soglasjedajalcev ter pod pogojem, da se ne spreminja glavni
namen oz. funkcija območja in se s tem ne poslabšujejo pogoji za bivanje
in delo na območju posega v prostor. |
|
X. PRILOGE
LOKACIJSKEGA NAČRTA |
|
17. člen |
Lokacijski načrt ima
poleg odloka in grafičnega dela tudi sledeče priloge: |
-
povzetek za
javnost, |
-
izvleček iz
Prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Cerklje na Gorenjskem, |
-
obrazložitev
in utemeljitev lokacijskega načrta, |
-
strokovne
podlage (idejni projekt krožišča Spodnji Brnik; Planing d.o.o., Kranj
št. proj. P-160, datum: februar 2003), |
-
seznam
upoštevanih sektorskih aktov in predpisov, |
-
smernice
(pogoji) pristojnih nosilcev urejanja prostora, |
-
mnenja
(soglasja) nosilcev urejanja prostora, ki so podali predhodne smernice
(pogoje), |
-
spis postopka
priprave in sprejemanja lokacijskega načrta ter posebej |
-
program
opremljanja stavbnih zemljišč z oceno stroškov, ki ga pripravi
pripravljalec. |
|
XI.
KONČNE DOLOČBE |
18. člen |
Lokacijski načrt za
ureditev krožišča na lokaciji regionalne ceste R3-639/1143 Spodnji Brnik
je vsem zainteresiranim na vpogled v Oddelku za okolje, prostor in
komunalno infrastrukturo, Občine Cerklje na Gorenjskem, ulica Franca
Barleta 23, Cerklje na Gorenjskem. |
|
19. člen |
Nadzorstvo nad
izvajanjem tega odloka opravlja pristojna urbanistična inšpekcija. |
|
20. člen |
Ta odlok začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. |
|
številka: 03201-01-13/2003 |
Cerklje na Gorenjskem, 05. 06. 2003 |
ŽUPAN: |
FRANC ČEBULJ, l.r. |