Na
podlagi 11., 61. in 96. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 -
ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 -
ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 in 14/15 - ZUUJFO), (v nadaljnjem besedilu:
ZPNačrt) ter 21. in 29. člena
Zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno
besedilo, 27/08 - Odl. US, 76/08, 100/08 - Odl. US, 79/09, 14/10 - Odl.
US, 51/10, 84/10 - Odl. US, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO) in 17. člena
Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/07 - UPB
in 49/10) je Mestni svet Mestne občine Murska Sobota na 4. redni seji
dne 17. 3. 2015 sprejel |
|
O D L
O K |
o
spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejetju zazidalnega načrta za
obrtno-transportno cono ob Markišavski cesti v Murski Soboti (poslovni
objekt) |
1. člen
|
V Odloku
o sprejetju zazidalnega načrta za obrtno-transportno cono ob Markišavski
cesti v Murski Soboti (Uradni list RS, št. 27/99) se v 1. členu na koncu
besedila pika nadomesti z vejico in doda besedilo »ter spremembe in
dopolnitve zazidalnega načrta za obrtno-transportno cono ob Markišavski
cesti v Murski Soboti (poslovni objekt) (v nadaljnjem besedilu:
spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta).«. |
2. člen
|
Za
tretjim odstavkom 2. člena se dodajo novi četrti, peti, šesti in sedmi
odstavek, ki se glasijo: |
»Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta vsebujejo tekstualni in
grafični del. |
Tekstualni del sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta vsebuje
besedilo odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta. |
Grafični
del sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta vsebuje naslednje grafične
načrte, ki veljajo za območje sprememb in dopolnitev zazidalnega
načrta: |
- izsek
iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta
s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju v merilu 1:2000, |
-
območje sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta z obstoječim parcelnim
stanjem v merilu 1:500, |
- prikaz
vplivov in povezav s sosednjimi območji v merilu 1:500, |
-
zazidalna oziroma ureditvena situacija v merilu 1:500, |
- prikaz
ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro v merilu 1:500, |
- prikaz
ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom v merilu 1:500, |
- načrt
parcelacije v merilu 1:500. |
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta imajo naslednje priloge: |
-
izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, |
- prikaz
stanja prostora, |
-
strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve sprememb in dopolnitev
zazidalnega načrta, |
-
smernice in mnenja, |
-
obrazložitev in utemeljitev sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta.«. |
3. člen
|
V 5.
členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi: |
»Na
območju zazidalnega načrta so dopustne naslednje vrste objektov glede na
namen: |
-
hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev, |
-
gostilne, restavracije in točilnice, |
- druge
poslovne stavbe, |
-
trgovske stavbe, |
-
sejemske dvorane, razstavišča, |
-
bencinski servisi, |
- stavbe
za storitvene dejavnosti, |
-
postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z
njimi povezane stavbe, |
-
garažne stavbe, |
-
industrijske stavbe (samo delavnice), |
-
rezervoarji, silosi in skladišča (samo za potrebe osnovne dejavnosti), |
- stavbe
za kulturo in razvedrilo, |
- druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje, |
-
avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste, |
-
lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste, |
-
mostovi in viadukti, |
-
podhodi, |
-
jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti, |
-
lokalni (distribucijski) plinovodi, |
-
lokalni vodovodi za pitno in tehnološko vodo, |
-
lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak, |
- vodni
stolpi, vodnjaki in hidranti, |
-
cevovodi za odpadno vodo, |
-
lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna
komunikacijska omrežja, |
- drugi
gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, |
- drugi
gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje, |
- vsi
nezahtevni in enostavni objekti razen pomolov, objektov za rejo živali,
pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, objektov za kmetijske proizvode
in dopolnilno dejavnost, pomožnih letaliških, pristaniških objektov in
pomožnih objektov na smučišču.«. |
4. člen
|
V 6.
členu se v drugi alinei za besedilom »gradbene linije« doda besedilo »in
gradbene meje«. |
Tretja
alinea se spremeni tako, da se glasi: |
»-
strehe so lahko štirikapne, dvokapne, enokapne in ravne ali njihova
kombinacija. Naklon poševnih streh je od 5° do 25°. Smeri slemen so
določene v grafičnih prilogah tega odloka. Kritina je poljubna, vendar
ne sme biti trajno bleščeča,«. |
V četrti
alinei se črta besedilo »ter strešne konstrukcije s primernim naklonom
(10 do 25)«. |
Za prvim
odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: |
»Gradnja
nezahtevnih in enostavnih objektov je dopustna pod naslednjimi pogoji: |
-
najbolj izpostavljen del objekta mora biti od meje sosednjega zemljišča
odmaknjen najmanj 1,00 m, s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča
lahko tudi manj, ograja in objekt, ki nima višine, pa se lahko gradita
na oziroma do meje, |
- glede
velikosti se upošteva določila predpisa o razvrščanju objektov glede na
zahtevnost gradnje, |
-
objekte se oblikuje tako, da se ne kvari splošnega videza prostora.«. |
5. člen
|
V 7.
členu se besedilo spremeni tako, da se glasi: |
»Vsi
predvideni objekti (stavbe) morajo biti priključeni na vodovodno,
kanalizacijsko in električno omrežje ter imeti dostop do javne ceste. |
Izvedba
prečkanj državne ceste z vodi gospodarske javne infrastrukture je
dopustna izključno s prebitjem oziroma prevrtanjem vozišča. Najmanjša
globina vrha zaščite infrastrukturnih vodov (teme cevi) mora biti 1,20 m
glede na nivo vozišča državne ceste. Vsi pokrovi jaškov in naprave
gospodarske javne infrastrukture morajo biti locirani izven vozišča
državne ceste.«. |
6. člen
|
V 8.
členu se besedilo spremeni tako, da se glasi: |
»Komunalne odpadne vode in morebitne tehnološke odpadne vode iz
predvidenih objektov se odvaja v kanalizacijsko omrežje. Tehnološke
odpadne vode se pred izpustom v kanalizacijsko omrežje očistijo v
ustreznih napravah. |
Padavinske odpadne vode z utrjenih površin in streh se predhodno
očiščene odvaja posredno v podzemne vode preko ponikovalnic. Če
ponikanje ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, se padavinske
odpadne vode spelje v bližnje površinske odvodnike (jarke). |
Za
oskrbo s pitno vodo se predvideni objekti s samostojnim priključkom
priključijo na sekundarni vod ductil DN 100. Upravljavec zagotovi
minimalni obratovalni tlak 1,5 bar. Vodovodni priključek od glavnega
voda do vodomera lahko izvede samo upravljavec vodovoda.«. |
7. člen
|
V 9.
členu se besedilo spremeni tako, da se glasi: |
»Za
oskrbo z zemeljskim plinom se do predvidenih objektov izvede priključni
plinovod na obstoječe srednjetlačno (4 bar) distribucijsko omrežje
zemeljskega plina. Plinovodno omrežje, priključke in plinske inštalacije
se projektno obdela v skladu s tehničnimi pogoji, veljavnimi tehničnimi
predpisi in standardi. |
Za
oskrbo z električno energijo se do predvidenih objektov zgradi ustrezen
nizkonapetostni priključek na obstoječe elektroenergetsko omrežje. Vsi
posegi in priključki na elektroenergetsko omrežje se izvedejo pod pogoji
upravljalca elektroenergetskega omrežja. |
Ogrevanje se vrši iz lastnih ali skupnih kotlovnic na zemeljski plin ali
biomaso oziroma z izkoriščanjem obnovljivih virov energije (toplotne
črpalke, zbiralniki sončne energije ipd.).«. |
8. člen
|
V 10.
členu se besedilo spremeni tako, da se glasi: |
»Na
območju zazidalnega načrta se nahaja obstoječe komunikacijsko omrežje,
katero se glede na načrtovano prostorsko ureditev ustrezno zaščititi,
prestavi in razširi na osnovi projektne rešitve, ki se obdela v projektu
za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma v projektu za izvedbo. |
Vsa dela
v zvezi s komunikacijskim omrežjem (ogled, izdelava projekta, zakoličba,
zaščita, prestavitev, izvedba, nadzor) se izvedejo pod pogoji
upravljavca določenega omrežja.«. |
9. člen
|
Za
drugim odstavkom 13. člena se dodajo nov tretji, četrti, peti, šesti in
sedmi odstavek, ki se glasijo: |
»Na
priobalnem zemljišču so dovoljeni le posegi, ki so v skladu s predpisi s
področja upravljanja voda. |
Na
območju zazidalnega načrta obstaja možnost nastopa visoke podtalnice,
zato objekti ne smejo biti podkleteni oziroma morajo biti kletni
prostori ustrezno zgrajeni za pogoje visoke talne vode. Višinska kota
pritličja mora biti najmanj na povprečni koti nivelete vozišča
regionalne ceste. |
Pri
načrtovanju objektov se upošteva projektni pospešek tal 0.100 [g]. Pri
novih objektih je obvezna ojačitev plošče nad kletjo tako, da zdrži
rušenje nanjo. |
Za
zaščito pred požarom se zagotovi pogoje za varen umik ljudi in
premoženja, požarno varnostne odmike med objekti oziroma ustrezno
požarno ločitev objektov, dovozne poti za gasilska vozila, dostopne poti
za gasilce, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila
v skladu z zahtevami standarda SIST DIN 14090 ali usklajeno z lokalno
pristojno gasilsko enoto, kadar se jih ne da urediti v skladu s
standardom SIST DIN 14090 in vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
V skladu s predpisom s področja izdelave študije oziroma zasnove požarne
varnosti se za gradnjo požarno manj zahtevnih objektov izdela zasnova
požarne varnosti, za gradnjo požarno zahtevnih objektov pa študija
požarne varnosti. Za nezahtevne in enostavne objekte po predpisih o
graditvi objektov, ki so požarno nezahtevni, se zasnova in študija
požarne varnosti ne izdelujeta. |
Pri
gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje
sistem oskrbe z energijo, se spodbuja uporabo okolju prijazne in
učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije.
Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v
celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in
biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija. Učinkovito
rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in naprav na
ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z
zmanjševanjem porabe tako, da se izboljšuje toplotna izolacija objektov,
spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje, pri načrtovanju
prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih izolacijskih
materialov ter tehnološke opreme in zamenjuje fosilna goriva z gorivi,
ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin) ali z biomaso. Pri gradnji
novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe
z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih
sistemov za oskrbo z energijo, kjer se upošteva tehnična, funkcionalna,
okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z
energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo decentralizirani sistemi
na podlagi obnovljivih virov energije, soproizvodnja, daljinsko ali
skupinsko ogrevanje ali hlajenje (če je na voljo) in toplotne črpalke. |
Študija
izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo je obvezna
sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za določene
stavbe iz predpisov s področja energetike in učinkovite rabe energije.
Če je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določeno, da bo več
kot dve tretjini potreb stavbe po toploti zagotovljeno iz enega ali več
alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo, se šteje, da je
zahteva za izdelavo študije izvedljivosti alternativnih sistemov za
oskrbo z energijo izpolnjena.«. |
10. člen
|
V 15.
členu se za peto alineo pika nadomesti z vejico in dodajo nova šesta,
sedma in osma alinea, ki se glasijo: |
»-
upravljavec državne ceste ni dolžan zagotoviti dodatnih ukrepov varstva
pred hrupom za območje zazidalnega načrta, kakor tudi ne zaščite pred
morebitnimi drugimi vplivi, ki so oziroma bodo posledica obratovanja
državne ceste, |
-
investitorji so dolžni zagotoviti izvajanje odvajanja in čiščenja
odpadnih voda ter na lastne stroške zaščititi ali prestaviti vse
tangirane kanalizacijske vode v prečkanju, |
- vsi
stroški v zvezi s priklopom in hidrantnim omrežjem bremenijo
investitorje.«. |
11. člen
|
V 16.
členu se črta besedilo »pred izdajo lokacijskega dovoljenja«. |
Za prvim
odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: |
»Odstopanja od načrtovanih potekov tras, površin, objektov, naprav in
priključkov oziroma tehničnih rešitev prometne, okoljske, energetske in
komunikacijske infrastrukture so dopustna v primeru, ko se v fazi
priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ali med gradnjo
pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše
tehnološke, okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke,
prostorske in ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih razlogov.
Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z rešitvami
morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja
prostora, ki jih ta odstopanja zadevajo.«. |
12. člen
|
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta se po ZPNačrt štejejo za
občinski podrobni prostorski načrt. |
13. člen
|
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta se hranijo in so na vpogled
javnosti na sedežu Mestne uprave Mestne občine Murska Sobota. |
14. člen
|
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
3500-0004/20014-25(182) |
Murska
Sobota, dne 17. marca 2015 |
|
Župan |
Mestne občine Murska Sobota |
dr. Aleksander Jevšek l.r. |
|