|
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena
(izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa: |
|
|
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako,
da: |
|
|
– sprejema statut in druge splošne akte občine, |
|
|
– sprejema proračun in zaključni račun občine, |
|
|
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, |
|
|
– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti. |
|
|
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: |
|
|
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim
premoženjem, |
|
|
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
|
|
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in
premičnin, |
|
|
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje
vrednost svojega premoženja. |
|
|
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da: |
|
|
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini, |
|
|
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo
razvoj gospodarstva v občini, |
|
|
– pospešuje gospodarski
razvoj, |
|
|
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov
in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju
gospodarskih problemov, |
|
|
– z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje
razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov. |
|
|
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za
povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da: |
|
|
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih
objektov, |
|
|
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program
občine, |
|
|
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju
občine, |
|
|
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter
se vključuje v stanovanjski trg, |
|
|
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja
objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj, |
|
|
– v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov
za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj, |
|
|
– sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi
institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov. |
|
|
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: |
|
|
– ustanavlja lokalne javne službe, |
|
|
– sprejme splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in
delovanje lokalnih javnih služb, |
|
|
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb, |
|
|
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb, |
|
|
– gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge
komunalne objekte in naprave, |
|
|
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in
zdravstveno dejavnost tako, da: |
|
|
– ustanovi vzgojno-izobraževalni, zdravstveni zavod in
zagotavlja pogoje za njegovo delovanje, |
|
|
– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja
sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti
omogoča izvajanje nadstandardnih programov, |
|
|
– sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in
zdravstvenim zavodom, |
|
|
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno
dejavnost in zdravstveno varstvo občanov, |
|
|
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je
pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev. |
|
|
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega
varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene,
invalide in ostarele tako, da: |
|
|
– spremlja stanje na tem področju, |
|
|
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene
ukrepe na tem področju, |
|
|
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in
drugimi pristojnimi organi in institucijami. |
|
|
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost
ter razvoj športa in rekreacije tako, da: |
|
|
– omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za
kulturno dediščino na svojem območju, |
|
|
–
določa občinski program športa, |
|
|
– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, |
|
|
– z dotacijami spodbuja te dejavnosti, |
|
|
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe
aktivnosti občine. |
|
|
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo
pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge
dejavnosti varstva okolja tako, da: |
|
|
– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi
predpisi s področja varstva okolja, |
|
|
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih
pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja, |
|
|
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in
zagotavlja varstvo okolja, |
|
|
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih
obvešča o ugotovljenih nepravilnostih, |
|
|
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. |
|
|
10. Upravlja, gradi in vzdržuje: |
|
|
– lokalne javne ceste in druge javne poti, |
|
|
– površine za pešce in kolesarje, |
|
|
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, |
|
|
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne
površine ter |
|
|
-
zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet
v občini. |
|
|
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru
elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: |
|
|
– organizira reševalno pomoč v požarih, |
|
|
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje
za primere elementarnih in drugih nesreč, |
|
|
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in
izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, |
|
|
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in
drugih naravnih nesreč, |
|
|
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in
štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo, |
|
|
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni
varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami. |
|
|
12. Ureja javni red v občini tako, da: |
|
|
– sprejema ustrezne splošne akte, |
|
|
– določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi
se kršijo predpisi občine, |
|
|
– ureja lokalni promet in določa prometno ureditev, |
|
|
– organizira občinsko redarstvo, |
|
|
– izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami, |
|
|
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem
občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje
pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno, |
|
|
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. |
|
|
8. člen |
|
|
V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja
tudi naloge, ki se nanašajo na: |
|
|
– inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih
predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje
pristojnosti, |
|
|
–
ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupne pravice občine
v skladu z zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe
občine, |
|
|
– določanje namembnosti prostora, |
|
|
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev
za njihovo uporabo, |
|
|
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
|
|
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v
sodelovanju s pristojnimi institucijami, |
|
|
– mrliško ogledno službo in |
|
|
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. |
|
|
9. člen |
|
|
Občina pridobiva podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje
pristojnosti, jih obdeluje ter opravlja statistično, evidenčno in
analitično funkcijo za svoje potrebe. Pri varstvu, obdelovanju in hrambi
podatkov mora občina ravnati v skladu z zakoni, ki urejajo to področje. |
|
|
Občina pridobiva in obdeluje o posameznikih naslednje osebne podatke: |
|
|
–
enotno matično številko občana; |
|
|
–
osebno ime; |
|
|
–
naslov stalnega ali začasnega prebivališča; |
|
|
–
datum in kraj rojstva; |
|
|
–
podatke o osebnih vozilih; |
|
|
–
podatke o nepremičninah ter |
|
|
–
druge osebne podatke v skladu z zakonom. |
|
|
Občina pridobiva osebne podatke iz prejšnjega odstavka neposredno od
posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Na podlagi zahteve, ki
vsebuje navedbo pravne podlage obdelovanja osebnih podatkov, lahko
občina osebne podatke pridobi tudi od upravljavca centralnega registra
prebivalstva, matičnega registra, zemljiškega katastra ali drugega
upravljavca, če tako določa zakon. Zahteva občine mora biti v pisni ali
drugi z zakonom ali predpisom vlade določeni obliki. |
|
|
Občina pridobiva podatke od upravljavcev nepremičninskih evidenc
brezplačno, oziroma pod enakimi pogoji, kot veljajo za neposredne
uporabnike državnega proračuna.
|
|
|
Podatke lahko občina pridobi brezplačno v pisni obliki, na elektronskih
pomnilniških medijih ali po elektronski poti. |
|
|
Pridobivanje osebnih podatkov po elektronski poti se občini odobri, ko
zagotovi tehnične pogoje in pogoje, s katerimi se v skladu z zakonom
zagotavlja zavarovanje osebnih podatkov. |
|
|
Občina lahko, zaradi izvajanja nalog iz svoje pristojnosti v skladu z
nameni in pod pogoji določenimi v zakonu, posreduje pridobljene podatke
fizičnim in pravnim osebam. |
|
|
III. ORGANI OBČINE |
|
|
1. Skupne določbe |
|
|
10. člen |
|
|
Organi občine so: |
|
|
–
občinski svet, |
|
|
–
župan in |
|
|
–
nadzorni odbor občine. |
|
|
Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ,
ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter
splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter
varstvo zakonitosti volilnih postopkov. |
|
|
Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in
naloge določa zakon. |
|
|
Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov
občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom. |
|
|
Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski
funkcionarji. |
|
|
11. člen |
|
|
Občina ima občinsko upravo kot občinski organ, ki v skladu
z zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja upravne naloge iz
občinske pristojnosti, odloča o upravnih stvareh na prvi stopnji,
opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma
drugih služb nadzora ter strokovna, organizacijska in administrativna
opravila za občinske organe. |
|
|
Organizacija in naloge občinske uprave se na predlog
župana določijo z odlokom. |
|
|
12. člen |
|
|
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko
organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji
navzoča večina članov organa občine. Odločitev je sprejeta, če za njo
glasuje večina navzočih članov. |
|
|
13. člen |
|
|
Delo organov občine je javno. |
|
|
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu
občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov
občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega
obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo
in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov. |
|
|
Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov,
razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice
javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv,
ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali
splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe
zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo
zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta. |
|
|
Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda
v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih
pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes. |
|
|
2. Občinski svet |
|
|
14. člen |
|
|
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v
okviru pravic in dolžnosti občine. |
|
|
Občinski svet šteje 24 članov, od tega enega predstavnika
romske skupnosti. |
|
|
Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat
članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov
občinskega sveta, traja pa do prve seje novoizvoljenega občinskega
sveta. |
|
|
Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu,
predstavnik romske skupnosti pa po večinskem sistemu. |
|
|
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je
potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta.
Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji
župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, če je
za izvolitev župana potrebne drugi krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh
po drugem krogu volitev. |
|
|
Občinski svet odloči o potrditvi mandatov članov občinskega sveta na
podlagi poročila komisije za potrditev mandatov članov občinskega sveta
in ugotovitev izvolitve župana, o pregledu potrdil o izvolitvi ter o
vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb. |
|
|
Ko občinskemu svetu preneha mandat, preneha tudi članstvo
imenovanim predstavnikom občinskega sveta v vseh občinskih organih. |
|
|
15. člen |
|
|
Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi splošne in
enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z
zakonom. |
|
|
O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta v
skladu z zakonom odloči občinski svet z odlokom. |
|
|
16. člen |
|
|
Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega
sveta, odloke ter druge splošne in konkretne akte. |
|
|
V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: |
|
|
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine, |
|
|
– sprejema občinski proračun in zaključni račun, |
|
|
– ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo
organizacijo in delovno področje, |
|
|
– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja
skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje
ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih, |
|
|
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na
občino in odloča o na občino prenešenih zadevah iz državne pristojnosti,
če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ, |
|
|
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave
glede izvajanja odločitev občinskega sveta, |
|
|
– potrjuje mandate članov občinskega sveta in župana ter
ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja, |
|
|
– imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega
odbora predčasno razreši člana nadzornega odbora, |
|
|
– imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega
sveta, |
|
|
–
določi, kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal
funkcijo župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi
podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo ali če je razrešen, |
|
|
–
odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če z zakonom, s
statutom občine ali z odlokom ni določeno drugače. |
|
|
– odloča o najemu posojila in dajanju poroštva, |
|
|
– razpisuje referendum, |
|
|
–
s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino sejnine članov
občinskega sveta in plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih
organov in delovnih teles, ki jih imenuje, merila za določitev pleče
direktorjev javnih podjetij in predstavnikov ustanovitelja v njihovih
organih ter v soglasju z ministri, pristojnimi za posamezna področja,
določa plačne razrede za določitev plač ravnateljev ali direktorjev
javnih zavodov, agencij in javnih skladov. |
|
|
– določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja
lokalnih javnih služb, |
|
|
– ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge
pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom, |
|
|
– imenuje in razrešuje člane
sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu,
člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih
organov občine ustanovljenih na podlagi zakona, |
|
|
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni
del je tudi program varstva pred požari, |
|
|
– sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari, |
|
|
– določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega
delovanja v vojni, |
|
|
– sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna
služba, |
|
|
– odloča o drugih zadevah iz njegove pristojnosti. |
|
|
17. člen |
|
|
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo
nepoklicno. |
|
|
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo
župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi
ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. |
|
|
Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana,
opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati.
Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja
funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
|
|
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s
funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote
v upravni enoti, na območju katere je občina, kot tudi ne z delom v
državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo
pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo
in strokovnostjo dela organov občine. |
|
|
18. člen |
|
|
Občinski svet predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje
župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana
ali drugega člana občinskega sveta. |
|
|
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni
podžupan oziroma član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje,
jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član
občinskega sveta. |
|
|
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami
tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe
odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat
letno. |
|
|
Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva
najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih
dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če seja
občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve,
jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi
za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan mora
dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevi red pa lahko
dopolni še z novimi točkami. |
|
|
19. člen |
|
|
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega
sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter
njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava. |
|
|
20. člen |
|
|
Občinski svet dela in odloča na sejah. |
|
|
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. |
|
|
Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu
v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna
in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu
ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
|
|
Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta
ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na
dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku
občinskega sveta. |
|
|
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku
seje. |
|
|
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka
za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. |
|
|
Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu,
podžupanu, članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine
in direktorju občinske uprave. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti
javna občila. |
|
|
Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij
in odborov občinskega sveta ter direktor občinske uprave so se dolžni
udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov
občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti
oziroma njihovega področja dela. |
|
|
21. člen |
|
|
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča
večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z
večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa
drugačno večino. |
|
|
Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem.
Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako
zahteva četrtina članov občinskega sveta. |
|
|
Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih
organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s
poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih
članov. |
|
|
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska
uprava. |
|
|
Župan in direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev
občinskega sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno. |
|
|
22. člen |
|
|
Članu občinskega sveta predčasno preneha mandat: |
|
|
– če izgubi volilno pravico, |
|
|
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, |
|
|
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen
zapora, daljšo od šest mesecev, |
|
|
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha
opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega
sveta, |
|
|
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki
ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, |
|
|
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma če
v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali
dela v občinski oziroma državni upravi, ki na podlagi zakona ni
združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, |
|
|
– če odstopi. |
|
|
Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta iz
prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na
podlagi pravnomočne sodne odločbe. Član občinskega sveta je dolžan
občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi z četrto in peto
alineo prvega odstavka tega člena. Odstop člana občinskega sveta mora
biti podan v pisni obliki. Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem,
ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje
mandata. |
|
|
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po
nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. |
|
|
Zoper ugotovitev občinskega sveta lahko član občinskega
sveta, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od prejema sklepa vloži
tožbo na upravno sodišče, ki o njej odloči v 30 dneh. O morebitni
pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh. |
|
|
Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana
občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona. |
|
|
2.1 Odbori in komisije
občinskega sveta |
|
|
23. člen |
|
|
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja. |
|
|
Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in
odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. Organizacijo in
delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa
poslovnik občinskega sveta. S sklepom o ustanovitvi občasnega delovnega
telesa in imenovanju članov določi občinski svet tudi njegove naloge. |
|
|
24. člen |
|
|
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima
predsednika in štiri člane, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih
članov. |
|
|
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
opravlja zlasti naslednje naloge: |
|
|
– občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa
občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, |
|
|
– občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge
v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, |
|
|
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s
plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje
odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in
druge prejemke občinskih funkcionarjev, |
|
|
– obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski
svet. |
|
|
25. člen |
|
|
Občinski svet ima stalne ali občasne komisije in odbore
kot svoja delovna telesa. |
|
|
Stalna delovna telesa občinskega sveta so: |
|
|
– odbor za gospodarstvo in komunalno infrastrukturo, |
|
|
– odbor za družbene dejavnosti, |
|
|
– odbor za kmetijstvo in dopolnilne dejavnosti, |
|
|
– odbor za turizem in varstvo okolja, |
|
|
– statutarno-pravna komisija. |
|
|
Odbori in komisija štejejo predsednika in štiri člane. |
|
|
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s
katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi
imenovanje. |
|
|
26. člen |
|
|
Predsednika in člane odborov in komisij imenuje občinski
svet izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. |
|
|
Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član
občinskega sveta kot predsednik. |
|
|
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni
združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski
upravi. |
|
|
27. člen |
|
|
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega
delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo
zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu
mnenja in predloge. |
|
|
Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti,
razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za
katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme
občinski svet na predlog župana. |
|
|
28. člen |
|
|
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana
delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog
najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za
predsednika in člane delovnih teles občinskega sveta se pripravi do prve
naslednje seje občinskega sveta. |
|
|
3. Župan |
|
|
29. člen |
|
|
Župana volijo volivci, ki imajo v občini stalno
prebivališče, na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se
opravijo v skladu z zakonom. |
|
|
Mandatna doba župana traja štiri leta. Za začetek in
trajanje mandatne dobe župana se smiselno uporabljajo določbe drugega
odstavka 14. člena statuta in določbe zakona. |
|
|
Potek štirih let od nastopa mandata župana je skrajni rok,
v katerem mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan. Novoizvoljeni župan
nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov
občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o
izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali
predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni
bilo. |
|
|
Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči,
da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan
obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. |
|
|
30. člen |
|
|
Župan predstavlja in zastopa občino. |
|
|
Poleg tega župan predvsem: |
|
|
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in
zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti
občinskega sveta, |
|
|
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za
izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna, |
|
|
– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih
odločitev občinskega sveta, |
|
|
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega in
pridobitvi
nepremičnega premoženja, če ga za to pooblasti občinski svet, |
|
|
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih
aktov občine, |
|
|
– predlaga ustanovitev občinske uprave, določitev njenega
delovnega področja in notranje organizacije, na predlog direktorja
občinske uprave določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi,
odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v
občinski upravi ter pooblašča direktorja občinske uprave za te naloge, |
|
|
– imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave,
predstojnike organov občinske uprave in organov skupne občinske uprave, |
|
|
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov
skupne občinske uprave, |
|
|
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon, statut in
drugi akti. |
|
|
Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino
prenesenih zadevah iz državne pristojnosti. |
|
|
31. člen |
|
|
Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni,
da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem
ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za
zadržanje. |
|
|
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni
akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno
njegove skladnosti z ustavo in zakonom. |
|
|
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če
meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim
splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno
odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za
zadržanje. |
|
|
Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan
opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če
občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne
postopek pri upravnem sodišču. |
|
|
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z
zakonom prenešena v opravljanje občini, župan opozori pristojno
ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve. |
|
|
32. člen |
|
|
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju
zaščite in reševanja, predvsem pa: |
|
|
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje
posledic naravnih in drugih nesreč, |
|
|
– imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter
poverjenike za civilno zaščito, |
|
|
– sprejme načrt zaščite in reševanja, |
|
|
– vodi zaščito, reševanje in pomoč, |
|
|
– določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma
naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati
načrte zaščite in reševanja, |
|
|
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v
naravnem okolju na območju občine, |
|
|
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski
svet ne more sestati, |
|
|
– v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih
in prizadetih prebivalcev, |
|
|
– predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na
delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
|
|
33. člen |
|
|
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu
ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more
pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora
predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
|
34. člen |
|
|
Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina najmanj enega
podžupana. Podžupane izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje
župan. |
|
|
Podžupani pomagajo županu pri njegovem delu ter opravljajo posamezne
naloge iz pristojnosti župana, za katere jih župan pooblasti. |
|
|
Podžupan, ki ga določi župan, nadomešča župana v primeru njegove
odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče
naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan
pooblasti. |
|
|
Podžupan, ki ga določi župan, v primeru predčasnega prenehanja mandata
župana, začasno opravlja funkcijo župana, razen če je razrešen.
Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za
odločitve občinskega sveta. |
|
|
V
soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo
opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči
občinski svet na predlog župana. |
|
|
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot tudi nobeden
izmed podžupanov ne more opravljati svoje funkcije, nadomešča župana
član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa
najstarejši član občinskega sveta. |
|
|
V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče
naloge iz pristojnosti župana, za katere je pooblaščen. |
|
|
35. člen |
|
|
Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko
tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine. |
|
|
Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot
strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz
svoje pristojnosti. |
|
|
36. člen |
|
|
Županu in podžupanu preneha mandat: |
|
|
– če izgubi volilno pravico, |
|
|
–
v
soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo
opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči
občinski svet na predlog župana. |
|
|
–
podžupanu
preneha mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo novega
župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata
podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na
njegov mandat člana občinskega sveta. |
|
|
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki
ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana, |
|
|
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha
opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana, |
|
|
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma če
v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali
dela v občinski oziroma državni upravi, ki na podlagi določb zakona ni
združljiva oziroma ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana, |
|
|
– če odstopi, |
|
|
– če je po odločitvi Državnega zbora razrešen. |
|
|
Če je župan razrešen po odločitvi Državnega zbora, je
razrešen tudi podžupan. Mandat jima preneha z dnem razrešitve. |
|
|
Razlogi za prenehanje mandata iz prve, druge in tretje
alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne
sodne odločbe. Župan oziroma podžupan je dolžan občinski svet obvestiti
o svoji odločitvi v zvezi z četrto, peto in šesto alineo prvega odstavka
tega člena. Odločitev oziroma odstopna izjava župana oziroma podžupana
mora biti v pisni obliki posredovana komisiji za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja občinskega sveta. Komisija je dolžna v roku 8 dni
po prejemu pisne izjave posredovati predlog ugotovitvenega sklepa
občinskemu svetu. |
|
|
Županu oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, ko
občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi
za prenehanje mandata. |
|
|
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na
kateri je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po nastanku
razlogov iz prvega odstavka tega člena. |
|
|
Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku
občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev
pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne
volitve. |
|
|
Podžupanu s prenehanjem mandata zaradi razlogov iz prve do
vključno pete alinee prvega odstavka tega člena preneha tudi mandat
člana občinskega sveta. Odstop se šteje za razrešitev, če podžupan ne
izjavi, da odstopa tudi kot član občinskega sveta. Za izvolitev oziroma
potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo
določbe zakona. |
|
|
Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve po drugem
odstavku tega člena ne vpliva na mandat člana občinskega sveta. |
|
|
Zoper ugotovitev občinskega sveta lahko župan ali
podžupan, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od prejema sklepa vloži
tožbo na upravno sodišče, ki o njej odloči v 30 dneh. O morebitni
pritožbi odloči vrhovno sodišče v toku 30 dni. |
|
|
Postopki za izvolitev novega župana ali imenovanje
podžupana se izvedejo v skladu z določbami zakona. |
|
|
Če je župan imenovan: |
|
|
– na funkcijo v organu državne uprave, ki izvaja
nadzorstvo nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo
dela občinskih organov in občinske uprave, |
|
|
– za načelnika upravne enote ali vodjo notranje
organizacijske enote v upravni enoti, na katere območju je občina, |
|
|
– na položaj ali drugo uradniško delovno mesto v državni
upravi, na katerem se izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad
zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občinskih
organov in občinske uprave, mu po zakonu preneha mandat župana z dnem
imenovanja. O imenovanju mora župan takoj obvestiti občinski svet in
občinsko volilno komisijo. |
|
|
Če župan opravlja funkcijo ali delo iz prejšnjega
odstavka, mu po zakonu preneha mandat župana, če ne odstopi s funkcije
ali ne preneha z delovnim razmerjem. O svoji odločitvi, ali bo opravljal
funkcijo župana, ali še naprej funkcijo ali delo iz prejšnjega odstavka,
je župan dolžan pisno obvestiti občinski svet in občinsko volilno
komisijo najkasneje v sedmih dneh po prejemu poročila o izidu volitev v
občini. |
|
|
4. Nadzorni odbor |
|
|
37. člen |
|
|
Občinski svet imenuje člane nadzornega odbora najkasneje v
45 dneh po svoji prvi seji. |
|
|
Nadzorni odbor ima predsednika in štiri člane. Predsednika
in člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov. Člani
nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe
in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate
za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega
sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine (krajevnih
skupnosti), direktor občinske uprave, delavci občinske uprave ter člani
poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter
drugih organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. |
|
|
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve
oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni
odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se
primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana
občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega
odbora. |
|
|
38. člen |
|
|
Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji, ki jo
skliče predsednik nadzornega odbora navzočih večina članov. |
|
|
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi
njegove seje. |
|
|
Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in
predloge na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora,
z večino glasov vseh članov. |
|
|
39. člen |
|
|
Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne
porabe v občini. |
|
|
Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje
pristojnosti: |
|
|
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, |
|
|
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev
občinskega proračuna, |
|
|
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih
sredstev. |
|
|
Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti
poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov
občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi
in občinskim javnim premoženjem in ocenjevanje učinkovitosti in
gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev. |
|
|
40. člen |
|
|
Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki obvezno
vsebuje letni nadzor zaključnega računa proračuna, zaključnih računov
finančnih načrtov ožjih delov občine (krajevnih skupnosti), javnih
zavodov in javnih podjetij ter občinskih skladov, predloga proračuna in
finančnih načrtov ožjih delov občine (krajevnih skupnosti), javnih
zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter vsaj polletni nadzor
razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem. V program
lahko nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore. S programom seznani
nadzorni odbor občinski svet in župana. |
|
|
Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni odbor
obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga občinski svet ali
župan. |
|
|
41. člen |
|
|
Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil
nadzornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na predlog
predsednika, za posamezno zadevo v skladu z letnim programom nadzora, s
sklepom o izvedbi nadzora zadolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi
nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja
nadzora in navedbo nadzorovane osebe (organ ali organizacija z
odgovornimi osebami). |
|
|
V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe
dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso
potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na
ugotovitve in dajati pojasnila. Član nadzornega odbora, ki opravlja
nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo
naloge, ki mu je zaupana. Občinski organi so zahtevane podatke dolžni
dati. |
|
|
Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega odbora
predlog poročila, v katerem je navedena nadzorovana oseba, odgovorne
osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna
priporočila in predlogi ukrepov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor
in ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajst dni od
prejema predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzorni
odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh. Dokončno poročilo
pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po
potrebi pa tudi računskemu sodišču.
Poročilo nadzornega odbora mora vsebovati vse
obvezne sestavine, ki so določene z zakonom in podzakonskimi akti. |
|
|
Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali
nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku
nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti
poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče. |
|
|
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen
sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali
kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu
organu pregona. |
|
|
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila
in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov
občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila
nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati
priporočila in predloge nadzornega odbora. |
|
|
42. člen |
|
|
Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega
odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki
vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti. |
|
|
Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko
zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri
nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere
opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik
nadzornega odbora. |
|
|
O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni
odbor. |
|
|
43. člen |
|
|
Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih
ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob
obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank. |
|
|
Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora
dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki
so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega
sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati
dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih
oseb. |
|
|
44. člen |
|
|
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega
odbora zagotavljata župan in občinska uprava. |
|
|
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi
izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.
Pogodbo z izvedencem sklene župan. |
|
|
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v
občinskem proračunu, na podlagi izdelanega letnega programa nadzora. |
|
|
45. člen |
|
|
Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s
poslovnikom. |
|
|
5. Občinska uprava |
|
|
46. člen |
|
|
Občinska uprava opravlja upravne, strokovne,
pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem
javnih služb iz občinske pristojnosti. |
|
|
Predstojnik občinske uprave je župan, ki občinsko upravo
usmerja in nadzira, delo občinske uprave pa vodi direktor občinske
uprave, ki ga imenuje in razrešuje župan. Direktor občinske uprave je
uradnik po zakonu, ki ureja položaj javnih uslužbencev. |
|
|
47. člen |
|
|
Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana s
splošnim aktom, s katerim določi njene naloge in notranjo organizacijo. |
|
|
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi na predlog
direktorja občinske uprave določi župan. |
|
|
48. člen |
|
|
Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da z drugo
občino ali z drugimi občinami ustanovijo enega ali več organov skupne
občinske uprave. |
|
|
Organ skupne občinske uprave ali skupno službo občin za
opravljanje posameznih nalog občinske uprave ustanovijo občinski sveti
na podlagi splošnih aktov iz prejšnjega člena. |
|
|
Župani se lahko dogovorijo, da se naloge skupnega organa
občinske uprave ali skupne službe iz prejšnjega odstavka opravljajo v
eni od občinskih uprav. |
|
|
49. člen |
|
|
Organi občine odločajo o pravicah, dolžnostih in
obveznostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih
v upravnih stvareh v upravnem postopku. |
|
|
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz
lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
|
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi
stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne
primere z zakonom drugače določeno. |
|
|
O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave
odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če
zakon ne določa drugače. |
|
|
50. člen |
|
|
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja
direktor občinske uprave, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki
izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za
opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega
postopka in za odločanje v upravnih stvareh. |
|
|
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih
stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače
določeno. |
|
|
51. člen |
|
|
Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno
izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o
upravnem postopku in zagotavlja vodenje evidence o upravnih stvareh v
skladu s predpisom pristojnega državnega upravnega organa. |
|
|
52. člen |
|
|
O upravnih stvareh lahko odloča samo uradna oseba, ki je
pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima izpolnjene z zakonom
predpisane pogoje. |
|
|
53. člen |
|
|
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti
občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni
spor. |
|
|
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz
državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča
državni organ, določen z zakonom. |
|
|
54. člen |
|
|
O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali
zaposlenega v občinski upravi v upravnem postopku odloča direktor
občinske uprave, ki v primeru izločitve predstojnika občinske uprave o
stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih
stvareh. |
|
|
O izločitvi direktorja občinske uprave ali župana v
upravnem postopku odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari
tudi odloči. |
|
|
6. Drugi organi občine |
|
|
55. člen |
|
|
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih
mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine
na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet
na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov
posameznega organa. |
|
|
56. člen |
|
|
Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki
izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za
zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti. |
|
|
Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje
delo odgovorni županu. |
|
|
IV. OŽJI DELI OBČINE |
|
|
57. člen |
|
|
Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na
območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene
krajevne skupnosti. |
|
|
Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem,
funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem
smislu. |
|
|
Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno
ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela
občine ali 10 odstotkov volilcev s tega območja po postopku in na način,
ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo. |
|
|
Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo
območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev
o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih
občanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila
skupnost. |
|
|
58. člen |
|
|
Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev
v občini, in sicer: |
|
|
– dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih
programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter
sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno
razsvetljavo na njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad
opravljenimi deli, |
|
|
– sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in
zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov
zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb, |
|
|
– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih
odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji, |
|
|
– dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja
(ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri
tem sodelujejo, |
|
|
– dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna
signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), |
|
|
– predlagajo programe javnih del, |
|
|
– sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah
prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje
njihove skupnosti, |
|
|
– oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in
izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine, |
|
|
– dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega
prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in
drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor
(agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima
vodnih virov, |
|
|
– seznanjajo pristojni organ občine s problemi in
potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva
okolja, |
|
|
– sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in
drugih prireditev, |
|
|
– spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem
obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in
sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja, |
|
|
– dajejo soglasja k odločitvam o razpolaganju in
upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano na uporabo za
opravljanje njihovih nalog. |
|
|
59. člen |
|
|
Krajevne skupnosti opravljajo naloge iz pristojnosti
občine, ki se pretežno nanašajo na prebivalce skupnosti. Krajevne
skupnosti Občine Črnomelj praviloma samostojno: |
|
|
– skrbijo za urejenost pokopališč in organizirajo pogrebno
službo na krajevno običajni način, če z odlokom občine ni drugače
določeno, |
|
|
– skrbijo za pluženje in odvoz snega, |
|
|
– skrbijo za vzdrževanje krajevnih cest, |
|
|
– skrbijo za vaške vodovode, |
|
|
– v skladu z zakonom o gostinstvu dajejo mnenje v zvezi z
obratovalnim časom gostinskih obratov, |
|
|
– upravljajo z lastnim premoženjem ali s premoženjem
občine, ki jim je dano v uporabo, |
|
|
– izdelujejo načrte zaščite in reševanja na podlagi
predpisov in potreb občine, |
|
|
– sodelujejo pri pripravi in izvajanju projektov v okviru
celostnega razvoja podeželja in obnove vasi na svojem območju, |
|
|
– pospešujejo kulturne, športne in druge društvene
dejavnosti na svojem območju ter organizirajo kulturne, športne in druge
prireditve oziroma nudijo pomoč pri takih prireditvah, kadar je
organizator občina. |
|
|
Podrobneje se naloge krajevnih skupnosti opredelijo z
odlokom. |
|
|
60. člen |
|
|
Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru
nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom. Krajevna
skupnost ne more biti delodajalec. |
|
|
Skupnost iz prejšnjega odstavka nastopa v pravnem prometu
v svojem imenu in za svoj račun.
Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost so veljavni le ob
predhodnem soglasju župana, razen, če je z veljavnim odlokom o proračunu
za posamezne posle drugače določeno. |
|
|
Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem
svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja
za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno. |
|
|
61. člen |
|
|
Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s
stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve
članov sveta določa zakon. |
|
|
Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan. |
|
|
Število članov sveta določi občinski svet z odlokom. |
|
|
Funkcija člana sveta je nezdružljiva s članstvom v
nadzornem odboru občine. Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo
predčasno prenehanje mandata članu občinskega sveta se smiselno
uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta ožjega dela občine. |
|
|
Funkcija člana sveta je častna. |
|
|
62. člen |
|
|
Prvo sejo sveta novo ustanovljene krajevne skupnosti
skliče župan, prvo sejo novo izvoljenih svetov, pa prejšnji predsednik
sveta najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta krajevne
skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici
njegovih članov. Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed
sebe izvolijo člani sveta. |
|
|
Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa in predstavlja
krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje njenega sveta ter opravlja
druge naloge, ki mu jih določi svet krajevne skupnosti. |
|
|
Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika.
Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih
določi predsednik. |
|
|
O porabi sredstev krajevne skupnosti avtonomno odloča svet
krajevne skupnosti. O porabi sredstev, ki se jih na krajevno skupnost
prenese iz občinskega proračuna za financiranje dejavnosti, ki so sicer
pristojnost oziroma obveza proračuna, odloča svet krajevne skupnosti po
predhodnem soglasju župana. |
|
|
Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve
na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih
članov |
|
|
Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne
skupnosti in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati. |
|
|
Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj
štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno.
Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan
ali najmanj polovica članov sveta. |
|
|
Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno
uporablja poslovnik občinskega sveta. |
|
|
63. člen |
|
|
Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s
tem statutom naloge krajevne skupnosti. Svet lahko tudi: |
|
|
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se
nanašajo na območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter
oblikuje svoja stališča in mnenja, |
|
|
– daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih
splošnih aktov občine, |
|
|
– sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti in
razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem skupnosti. |
|
|
Odločitve, stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta
krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so
pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo,
razen če ni s tem statutom ali odlokom drugače določeno. |
|
|
Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih
vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Zbor krajanov vodi
predsednik sveta krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov
se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor
občanov. |
|
|
Odločitve sveta skupnosti o uporabi sredstev in
razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem skupnosti so veljavne, ko
da nanje soglasje občinski svet. |
|
|
Odločitve sveta krajevne skupnosti, na katere je dal
soglasje občinski svet, izvršuje župan in občinska uprava. |
|
|
64. člen |
|
|
Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter
za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet
predsednikov svetov krajevnih skupnosti kot svoj posvetovalni organ. |
|
|
65. člen |
|
|
Krajevne skupnosti imajo lastno premoženje, ki ga
sestavljajo nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pravice. |
|
|
Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem gospodariti
kot dober gospodar. Za razpolaganje s premoženjem skupnosti se smiselno
uporabljajo določbe zakona, ki urejajo razpolaganje s premoženjem občine
ter določbe tega statuta. |
|
|
Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha
pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na
občino. |
|
|
66. člen |
|
|
Delovanje krajevnih skupnosti se financira iz občinskega
proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s
plačili za storitve in s prihodki od premoženja ožjega
dela občine. |
|
|
Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanja
krajevnih skupnosti iz proračuna občine se določijo z odlokom. |
|
|
Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati. |
|
|
Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti morajo biti zajeti
v finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikuje svet
krajevne skupnosti. Finančne načrte, ki so kot sestavni del občinskega
proračuna njegova priloga, sprejme na predlog župana občinski svet. |
|
|
Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih
skupnosti, ki niso zajeti v proračunu občine. |
|
|
Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je
odgovoren predsednik sveta. |
|
|
Krajevne skupnosti imajo lahko svoje transakcijske račune. Sklep o
posebnem transkacijskem računu skupnosti lahko izda župan. |
|
|
Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti se
uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in
določbe odloka o proračunu občine. |
|
|
Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti
opravlja nadzorni odbor občine. |
|
|
67. člen |
|
|
Občinski svet lahko na pisno utemeljen in obrazložen
predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta krajevne
skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne
skupnosti in razpiše predčasne volitve: |
|
|
– če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane, |
|
|
– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom
zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in
splošnimi akti občine, |
|
|
– če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi
občanov ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega
proračuna uporabljajo nenamensko. |
|
|
Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine
krajevno skupnost, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja
svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na
njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v
skladu s tem statutom. |
|
|
V. NEPOSREDNO
SODELOVANJE OBČANOV |
|
|
PRI ODLOČANJU V OBČINI |
|
|
68. člen |
|
|
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v
občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa. |
|
|
1. Zbor občanov |
|
|
69. člen |
|
|
Občani na zboru občanov: |
|
|
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja
občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in
oblikujejo mnenja, |
|
|
– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in
povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti, |
|
|
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali
ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij, |
|
|
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o
spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic, |
|
|
– opravljajo naloge zborov volilvcev v skladu z zakonom, |
|
|
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi z pripravo
programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja
življenjskega okolja, |
|
|
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor,
kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in
nevarnih stvari, |
|
|
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo
o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali
odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali
župan. |
|
|
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora
občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva
spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če
pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in
odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na
primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in
utemeljiti. |
|
|
70. člen |
|
|
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več
krajevnih skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek. |
|
|
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo
občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti. |
|
|
Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo
najmanj 5 odstotkov volilcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti
pa na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v tej skupnosti. |
|
|
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati
pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je
treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora
vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega
prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne,
če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Slep z
obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu
na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po
prejemu pravilno vložene zahteve. |
|
|
71. člen |
|
|
Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se
sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega
reda. |
|
|
Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno
običajen način. |
|
|
72. člen |
|
|
Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan.
Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj
zbor vodi. |
|
|
Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge,
pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj deset odstotkov
volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora
občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki
sodelujejo na zboru. |
|
|
Delavec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske
uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo
za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom
zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana
ter ga na krajevno običajen način objavi. |
|
|
2. Referendum o
splošnem aktu občine |
|
|
73. člen |
|
|
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so
vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o
proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi
se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
|
|
Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka
razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. |
|
|
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva
najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali
statut občine. |
|
|
74. člen |
|
|
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član
občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta
občine. |
|
|
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta
občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcev za
vložitev zahteve za razpis referenduma. |
|
|
Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana
pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži
objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do
odločitve na referendumu. |
|
|
75. člen |
|
|
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem
občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove
posamezne določbe. |
|
|
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na
referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida
referenduma. |
|
|
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe
zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje
volivcev ne spremeni. |
|
|
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni
akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe,
zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden
referendum, sprejel, do konca njegovega mandata. |
|
|
76. člen |
|
|
Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma
o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati
že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati
jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in
obrazložitev. |
|
|
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma
lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela
občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v
občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne
podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega
prebivališča. |
|
|
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis
referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. |
|
|
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu
s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom
občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga
pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik
tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma
obvesti pobudnika in občinski svet. |
|
|
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz
predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno
sodišče. |
|
|
77. člen |
|
|
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z
osebnim podpisovanjem. |
|
|
Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem,
ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za
zbiranje podpisov. |
|
|
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom,
pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. |
|
|
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če
jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število
volivcev. |
|
|
78. člen |
|
|
Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po
sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis
referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za
razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena.
,
razen če v skladu z zakonom zahteva ustavnosodno presojo take zahteve. |
|
|
Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje
petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. |
|
|
Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto
referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove
določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o
katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA”
oziroma |
|
|
“PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja. |
|
|
Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem
statutom določen za objavo splošnih aktov občine. |
|
|
Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna
komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih. |
|
|
79. člen |
|
|
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki
imajo pravico voliti člane občinskega sveta, če zakon ne določa drugače. |
|
|
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje
večina volivcev, ki so glasovali. |
|
|
80. člen |
|
|
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo
lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega
odbora odloča občinska volilna komisija. |
|
|
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih
izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in
ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, kolikor ni s tem statutom v
skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače
urejeno. |
|
|
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska
volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v
statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine. |
|
|
3. Svetovalni
referendum |
|
|
81. člen |
|
|
Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih
vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum. |
|
|
Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen
del. |
|
|
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega
statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine. |
|
|
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje
občinskih organov. |
|
|
4. Drugi referendumi |
|
|
82. člen |
|
|
Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in
tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. |
|
|
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z
določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni
drugače določeno. |
|
|
Odločitev za uvedbo samoprispevka je sprejeta, če se je za uvedbo
samoprispevka izrekla večina glasovalnih upravičencev na določenem
območju, ki so glasovali, pod pogojem, da se jih je glasovanja udeležila
večina. |
|
|
5. Ljudska iniciativa |
|
|
83. člen |
|
|
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva
izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz
pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. |
|
|
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega
odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in
tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine. |
|
|
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta
občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet
obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti
najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
|
|
Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih
organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne
pravilno vložene zahteve. |
|
|
84. člen |
|
|
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v
občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se
zagotovijo v občinskem proračunu. |
|
|
VI. OBČINSKE JAVNE
SLUŽBE |
|
|
85. člen |
|
|
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama
določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom. |
|
|
Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: |
|
|
– neposredno v okviru občinske uprave, |
|
|
– z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, |
|
|
– z dajanjem koncesij, |
|
|
– z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega
prava. |
|
|
86. člen |
|
|
Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne
službe za izvajanje naslednjih dejavnosti: |
|
|
– osnovnošolsko izobraževanje, |
|
|
– predšolska vzgoja in varstvo otrok, |
|
|
– osnovno zdravstvo in lekarna, |
|
|
– osebna pomoč družini in posamezniku, |
|
|
– knjižničarstvo. |
|
|
Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih
področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih,
kulture, športa in drugih dejavnosti s katerimi se zagotavljajo javne
potrebe. |
|
|
87. člen |
|
|
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitejšega
zagotavljanja javnih služb ustanovi javno službo skupaj z drugimi
občinami. |
|
|
88. člen |
|
|
Na področju gospodarskih javnih služb občina ustanovi
javne službe za: |
|
|
– oskrbo s pitno vodo, |
|
|
– ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov
komunalnih odpadkov, |
|
|
– odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, |
|
|
– javno snago in čiščenje javnih površin, |
|
|
– urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih
površin, |
|
|
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav,
dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka, |
|
|
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, |
|
|
– vzdrževanje občinskih javnih cest in na drugih
področjih, če tako določa zakon. |
|
|
89. člen |
|
|
Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi
druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti
ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih
ali ekoloških funkcij občine. |
|
|
90. člen |
|
|
Občinske javne službe ustanavlja občina z odlokom ob
upoštevanju pogojev določenih z zakonom. |
|
|
91. člen |
|
|
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega
zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi gospodarsko
javno službo v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi
občinami. |
|
|
92. člen |
|
|
Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah,
ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti občin
ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin
ustanoviteljic. |
|
|
V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove
naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način
financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa. |
|
|
93. člen |
|
|
Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki
so po zakonu obvezne. |
|
|
93.a člen |
|
|
Merila za določitev plače direktorja in plačil predstavnikov
ustanovitelja javnega podjetja določi s svojim aktom občinski svet
občine ustanoviteljice oziroma organ občin soustanoviteljic iz 92. člena
tega statuta. V skladu z merili določna plača direktorja javnega
podjetja ne sme presegati najvišje plače župana občin soustanoviteljic.
Za primerjavo se ne upošteva dodatkov za delovno dobo. |
|
|
Plačni razred za določitev osnovne plače ravnatelja ali direktorja
skupnega javnega zavoda, skupne javne agencije ali skupnega javnega
sklada določi s soglasjem ministra, pristojnega za posamezno področje,
organ občin soustanoviteljic iz 92. člena tega statuta. |
|
|
VII. PREMOŽENJE IN
FINANCIRANJE OBČINE |
|
|
94. člen |
|
|
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti
občine, denarna sredstva in pravice. |
|
|
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
|
|
Za odločanje o odtujitvi in pridobitvi premoženja občine je pristojen
občinski svet. Občinski svet na predlog župana sprejme letni program
prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja ter letni program
nabav in gradenj. Sprejeti letni program prodaje izvršuje župan. |
|
|
Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se
izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki
veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja. |
|
|
Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti
soglasje občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje
stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost
občine. |
|
|
95. člen |
|
|
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in
drugih dajatev v skladu z zakonom. |
|
|
Občina je pod pogoji; določenimi z zakonom upravičena do sredstev
finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega
proračuna. |
|
|
96. člen |
|
|
Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti
v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v
poslovniku občinskega sveta.
|
|
|
Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo
uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema. |
|
|
Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v
skladu z zakonom je odgovoren župan. |
|
|
Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za
povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti
višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske
rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega
zadolževanja. |
|