Na podlagi petega
odstavka 61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B in 108/09) in 31. člena
Statuta Občine Poljčane
(Uradni list, RS št. 5/07, 53/10) je Občinski svet Občine Poljčane na 9.
redni seji dne 2. 11. 2011 sprejel |
O D L O K |
o občinskem podrobnem
prostorskem načrtu za ureditev izvennivojskega križanja železniške proge
Maribor–Zidani most in prestavitev regionalne ceste R1-219/1236 v
Brežnici |
I. SPLOŠNI DOLOČBI |
1. člen |
(podlaga občinskega
podrobnega prostorskega načrta) |
(1) S tem odlokom se
ob upoštevanju Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije
(Uradni list RS, št. 76/04 in 33/07 – ZPNačrt) ter Dolgoročnega in
srednjeročnega plana Občine Slovenska Bistrica – prostorske sestavine
(Uradni list SRS, št. 27/85, 25/87 in Uradni list RS, št. 42/92, 35/94,
36/96, 41/97, 72/99, 59/03, 131/04, 47/06 in 79/11), sprejme občinski
podrobni prostorski načrt za ureditev izvennivojskega križanja
železniške proge Maribor–Zidani most in prestavitev regionalne ceste
R1-219/1236 v Brežnici (v nadaljnjem besedilu: občinski podrobni
prostorski načrt). |
(2) Občinski podrobni
prostorski načrt je izdelal URBIS, d. o. o., Maribor, pod številko
projekta 2009/OPPN-046, oktober 2011. |
2. člen |
(vsebina odloka) |
(1) Ta odlok določa
opis prostorske ureditve, ki se načrtuje s podrobnim prostorskim
načrtom, območje občinskega podrobnega prostorskega načrta, umestitev
načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektnih rešitev in pogojev
glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne
dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in
ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od
funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter usmeritve za
določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.
|
(2) Sestavine iz
prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v občinskem
podrobnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na
vpogled pri službi, pristojni za urejanje prostora v Občini Poljčane. |
II. OPIS
PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE S PODROBNIM PROSTORSKIM NAČRTOM |
3. člen |
(načrtovane
prostorske ureditve) |
(1) Z občinskim
podrobnim prostorskim načrtom se načrtujejo ureditve, povezane z
ureditvijo izvennivojskega križanja in prestavitve regionalne ceste
R1-219/1236. |
(2) Predvideni posegi
so: |
– Prestavitev
regionalne ceste |
– Izgradnja
izvennivojskega križanja železniške proge Maribor–Zidani most
|
– Izgradnja
priključka za naselje Brežnica |
– Obnova oziroma
prestavitev obstoječe komunalne in energetske infrastrukture
|
– Vodnogospodarska
ureditev potoka Brežnica |
– Spremljajoče
ureditve (rekultivacija, ureditev dostopov ipd.). |
III. OBMOČJE
OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
4. člen |
(območje občinskega
podrobnega prostorskega načrta) |
(1) Območje
občinskega podrobnega prostorskega načrta obsega parcele oziroma dele
parcel, na katerih se izvedejo trajni objekti, deviacije,
vodnogospodarske ureditve, spremljajoči objekti, parcele oziroma dele
parcel, na katerih so načrtovani objekti, potrebni za izvedbo načrta, po
njegovi izvedbi pa se na njih vzpostavi prejšnje stanje (kot npr.
območje prestavitve, novogradnje, rekonstrukcije komunalne, energetske
in telekomunikacijske infrastrukture, ki jih zahtevata gradnja
obvoznice. |
(2) Območje
občinskega podrobnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi
elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, ki so priložene
prikazu območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel.
|
(3) Območje
občinskega podrobnega prostorskega načrta na katerem so trajni objekti,
deviacije, vodnogospodarske ureditve in spremljajoči objekti, skladno z
geodetskim načrtom obsega parcele oziroma dele parcel: |
k.o. Pekel:
|
765/1, 299/1, 298/2,
303/2, 303/8, 302/18, 302/1, 781/1, 307/2, 301, 307/1, 310/2, 777/4,
333/2, 333/1, 777/2, 310/1, 773/1, 290, 288, 767/2, 335, 369, 775/1,
332, 376, 330, 367/2, 400/1, 394/2, 396, 395, 321, 320, 319, 318, 329,
331, 777/1, 322, 323, 327, 328, 404, 400/2, 403/1, 394/1, 767/1, 401,
776, 402, 403/2, 403/4. |
(4) Območje
občinskega podrobnega načrta na katerem so predvidene ureditve,
prestavitve komunalne in energetske infrastrukture, obsega naslednje
parcele: |
k.o. Pekel:
|
286/3, 286/1, 214/3,
214/6, 214/5, 310/1,767/1, 393, 394/1, 400/2, 777/1, 331, 321, 333/1,
307/1, 301, 302/1, 302/18, 303/8, 303/2, 214/1, 214/3, 214/6, 403/4,
403/2, 403/1, 328, 318, 310/1, 777/2. |
k.o. Hošnica:
|
838/3, 82/2, 849/3,
89, 88, 87/1, 87/2, 839/1, 82/2. |
IV. UMESTITEV
NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
5. člen |
(trasa ceste) |
(1) Trasa prestavitve
regionalne ceste poteka ob vzhodnem robu železniške proge. Za
priključitev lokalnih cest je predviden nadvoz čez železniško progo, na
katerega so speljane deviacije lokalnih cest. Oba obstoječa nivojska
prehoda se v celoti ukineta. Trasa regionalne ceste se izvede v skupnem
profile 9.50 m, trasa priključne ceste v skupnem profile 8.00 m.
|
(2) Prestavitev se
izvede v dolžini 1.225 m. Dolžina priključnih cest je cca 430 m. Preko
železniške proge se izvede nadvoz dolžine 80 m. |
6. člen |
(križišča) |
Na trasi ceste je
načrtovane dvoje križišč in sicer štirikrako križišče na regionalni
cesti kot navezava lokalne ceste oziroma nadvoza preko železniške proge
ter rondojsko križišče na lokalni cesti. V km 0+75 je predviden
priključek lokalne poti. |
7. člen |
(ureditev križanja z
železnico) |
Izvede se nadvoz
preko železniške proge Maribor–Zidani most. Obstoječa železniška proga
je elektrificirana. Za prečkanje elektrificirane železniške proge je
potrebno zagotoviti svetlo višino med zgornjim robom tirnice GRT in
spodnjim robom konstrukcije nadvoza višino 6,5 m. Kot križanja ceste in
železnice je 90°. |
Nadvoz je zasnovan
kot prednapeta AB konstrukcija s petimi razponi (2 x 14,00 m in 3 x
20,00 m) = 88,0 m. Izvedba objekta je predvidena v dveh fazah:
|
– monolitni del na
območju ob železnici |
– polmontažni nosilci
s sovprežno ploščo v območju prečkanja železnice. |
Tehnologija gradnje
omogoča neprekinjen potek železniškega prometa. |
8. člen |
(spremljajoče
ureditve) |
(1) Predvidi se par
avtobusnih postajališč v območju križišča – priključka za naselje
Brežnica. Postajališča so dimenzionirana v skladu z veljavnim
pravilnikom. |
(2) Na obravnavanem
delu predvidene izgradnje cest je predvidena horizontalna in vertikalna
signalizacijo ter ostala prometna oprema. Prometna signalizacija je
projektirana v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni
opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/00). |
(3) Prevideno je
humuziranje in zatravitev brežin. Nasipne brežine bodo izvedene v nagibu
1:2 oziroma izjemoma 1:1,5 in prilagojene obstoječemu terenu (blago
zaokroženi robovi). Območje med ureditvijo Brežnice in prestavljeno
regionalno cesto se zasadi z grmovnicami. |
V. ZASNOVA PROJEKTNIH
REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO
INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
9. člen |
(skupne določbe o
gospodarski javni infrastrukturi) |
(1) Zaradi
načrtovanih ureditev se prestavijo, zamenjajo oziroma zaščitijo objekti
in naprave gospodarske javne infrastrukture državnega in lokalnega
pomena. |
(2) Vsa križanja
vodov gospodarske javne infrastrukture so razvidna iz grafičnega dela
občinskega podrobnega prostorskega načrta (List št. 6 Ureditvena
situacija s prikazom poteka omrežij in priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo – komunalna infrastruktura).
|
(3) Projektiranje in
gradnja posameznih križanj, morebitnih prestavitev in zaščite
gospodarske javne infrastrukture se izvede skladno s projektnimi pogoji
upravljavcev. |
10. člen |
(vodovodno omrežje) |
(1) Vodovodno omrežje
se na mestih križanja z načrtovanimi ureditvami zaščiti in prestavi v
skladu s projektnimi pogoji. |
(2) Kolikor se med
izvedbo ugotovi, da je treba posamezen vod dodatno zaščititi ali
prestaviti, se to izvede v skladu s soglasjem upravljavca
kanalizacijskega voda. Stroške prestavitve poravna investitor.
|
(3) V času gradnje je
potrebno zagotoviti stalno oskrbo. Na vse prestavljene in rekonstruirane
cevovode se prilagodijo tudi vsi priključni cevovodi in posamezni
priključki. |
11. člen |
(elektroenergetski
vodi) |
(1) Križanja
elektroenergetskih vodov z načrtovanimi ureditvami se izvede v skladu s
projektnimi pogoji upravljavcev. |
(2) Pri križanjih se
upoštevajo varnostna višina, najmanjša oddaljenost stebra od roba
železniške proge in najmanjši kot križanja. |
(3) Obstoječi DV 20
kV Slovenska Bistrica–Poljčane se na odseku med stojišči 82 in 108
demontira in nadomesti z 20 kV kablovodom, ki se spelje ob trasi
prestavljene ceste v SN kabelski kanalizaciji. Iz kablovoda se predvidi
tudi odcep do predvidene TP na območju naselja Brežnica. |
Ustrezno se prilagodi
in preveže tudi obstoječe nizkonapetostno omrežje. |
(4) Stroške potrebnih
prestavitev in zaščite elektroenergetskih vodov in objektov poravna
investitor. |
12. člen |
(križanje signalno
varnostnih in telekomunikacijskih vodov) |
(1) Križanja
obstoječih telekomunikacijskih vodov z načrtovanimi ureditvami se izvede
po projektni dokumentaciji za zaščito in prestavitev vodov, ki se
pripravi v skladu s smernicami upravljavca štev. 484/2010-MB-IV z dne
29. 3. 2010. Investitor mora pridobiti soglasje na projektno
dokumentacijo. K vlogi mora predložiti projektno dokumentacijo za
zaščito in prestavitev TK vodov Telekoma Slovenije. |
(2) Ob železniški
progi potekajo signalno varnostni in telekomunikacijski kabli v
upravljanju Slovenskih železnic. Vsa dela se izvajajo pod nadzorom
upravljalca in na podlagi projektne dokumentacije za zaščito in
prestavitev vodov. |
(3) Stroške morebiti
potrebnih prestavitev in zaščite TK vodov poravna investitor. |
13. člen |
(križanje vodov
kabelske televizije) |
(1) Križanje
obstoječih vodov kabelske televizije (v nadaljnjem besedilu: CATV) z
načrtovanimi ureditvami se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo
telekomunikacije. |
(2) Stroške morebiti
potrebnih prestavitev in zaščite vodov CATV poravna investitor. |
14. člen |
(javna razsvetljava) |
Javna razsvetljava se
izvede v minimalnem obsegu. Predvidi se ob pločniku in v vseh križiščih
oziroma tam, kjer to zahteva prometna varnost. Uporabljajo naj se
svetila z minimalno porabo električne energije. Uvede se inteligenten
daljinski nadzor in upravljanje javne razsvetljave. Načrt javne
razsvetljave se izdela v skladu z upoštevanjem veljavne uredbe o mejnih
vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. V skladu z veljavno
zakonodajo je ob izvedbi javne razsvetljave potrebno zagotoviti ustrezno
zmanjšanje porabe električne energije na območju občine. |
15. člen |
(vodnogospodarske
ureditve) |
(1) Zaradi predvidene
gradnje je potrebno izvesti posamezne ureditve na potoku Brežnica.
Ureditve so skladne s usmeritvami upravljalca, izsledki študije poplavne
varnosti in pogoji Slovenskih železnic. Predvidena je ureditev –
prestavitev obstoječe struge na treh mestih. Na obstoječem delu se
izvede čiščenje korita ob upoštevanju zahtevanih pretočnih količin.
|
(2) Prestavitev 1 se
izvede v območju obstoječega mostu, ki se poruši in odstrani v dolžini
80 m. V točki navezave na obstoječo strugo se izvede leseno-kamniti prag
širine 1.0 m in globine 1.50 m. Širina dna struge znaša 2.5 m, naklon
brežin 1:1.5, padec dna struge je 0.753 %.
|
(3) Prestavitev 2 se
izvede v območju novega priključka za naselje Brežnica oziroma na
območju predvidenega nadvoza preko železniške proge. Dolžina prestavitve
je 101 m, širina dna 2.5 m, naklon brežin 1:1,5, padec dna struge 0.2238 %.
Prečkanje nove ceste je z objektom, nadvozom. |
(4) Prestavitev 3 se
izvede na severnem delu predvidene prestavitve regionalne ceste, vse do
vključitve v obstoječi most. Dolžina prestavitve je 199 m, širina dna
struge je 3.0 m, naklon brežin 1:1,5, padec dna struge 0.2266 %.
|
(5) Celotno območje
vodnogospodarskih ureditev se uredi sonaravno. Zarast se predvidi tako,
da ne ovira pretočnih količin. Obstoječa struga se na opuščenih delih
zasuje, del potoka, ki poteka med železniško progo in prestavljeno
regionalno cesto se ustrezno očisti, da se vzpostavijo pretočne
zmogljivosti. |
VI. REŠITVE IN UKREPI
ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
16. člen |
(kulturna dediščina) |
(1) Poseg se nahaja v
bližini nepremične kulturne dediščine Spodnja Brežnica – Nagodetova
kapelica – EŠD 20220. Vse posege je potrebno načrtovati tako, da bo
odmik od kapelice min. 5 m. |
(2) Na območju
načrtovanih posegov se predhodno izvedejo ekstenzivni in intenzivni
arheološki pregledi ter arheološka sondiranja zaradi ugotovitve in
omejitve arheoloških območij in posegov na teh območjih. Na podlagi
izsledkov teh arheoloških raziskav bodo določeni ustrezni
kulturnovarstveni pogoji za varovanje arheološke kulturne dediščine
(arheološka izkopavanja). |
(3) Na širšem območju
predvidenih posegov veljajo splošni ukrepi varstva, s katerimi se
zagotavlja varovanje objektov in območij kulturne dediščine pred
poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo: |
– gradbiščne in
dovozne poti do gradbišča ne smejo potekati čez območja in objekte
evidentirane kulturne dediščine ter arheološka najdišča na širšem
območju načrtovanih ureditev, |
– območja in objekti
evidentirane kulturne dediščine ter arheološka najdišča na širšem
območju načrtovanih ureditev se ne smejo uporabljati za odlaganje
presežka materiala, |
– na območja in
objekte evidentirane kulturne dediščine ter arheološka najdišča na
širšem območju načrtovanih ureditev se ne smej prestaviti komunalne in
energetske infrastrukture, |
– pri opravljanju
gradbenih del (predvsem pri prevozih do gradbišča) ne sme prihajati do
neposrednih ali posrednih vplivov na kapelice in zavarovane objekte, ki
so na širšem vplivnem območju, |
– vsa dela, vključno
z manipulacijskimi površinami, naj bodo omejena na območje trase obvozne
ceste in naj se ne širijo na okoliška zemljišča. |
(4) Nad vsemi
zemeljskimi deli ob gradnji obvozne ceste je treba zagotoviti stalen
arheološki nadzor, pri čemer se posebej opozarja na evidentirane enote
arheološke dediščine skladno s smernicami Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije. |
(5) Omogočiti je
treba izvedbo zaščitnih izkopavanj morebitnih odkritih najdišč, vključno
z vsemi poizkopavalnimi postopki. |
(6) Pred začetkom del
je treba vsaj 10 dni prej o tem obvestiti pristojno službo za varstvo
kulturne dediščine, to je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
OE Maribor. |
(7) Izvedbo vseh
omilitvenih ukrepov zagotovi investitor posega. |
VII. REŠITVE IN
UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE |
17. člen |
(varstvo zraka) |
(1) Za zmanjšanje
negativnih vplivov na zrak na najmanjšo mogočo mero je treba upoštevati
predpise, ki urejajo varstvo zraka. |
(2) Gradnja se
organizira in izvajana tako, da se prepreči dodatno onesnaženje zraka,
na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter
vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za: |
– vlaženje materiala,
nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu;
|
– preprečevanje
raznosa materiala z gradbišč; |
– čiščenje vozil pri
vožnji z gradbišča na javne prometne površine; |
– protiprašno zaščito
vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz. |
(3) Monitoring
onesnaženosti zraka med gradnjo obsega nadzor nad izvajanjem omilitvenih
ukrepov na gradbiščih. Zavezanec za izvedbo monitoringa je izvajalec
gradbenih del, ki je dolžan zagotoviti, da se meritve onesnaženosti
zraka izvajajo, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo zraka. |
18. člen |
(tresljaji) |
(1) Prevozne poti se
določijo do začetka gradnje, zato se ukrepi varstva pred tresljaji med
gradnjo podrobno opredelijo v projektu ureditve gradbišča, ki ga
pripravi izvajalec gradbenih del. |
(2) Izvajalec pred
začetkom gradnje pri pripravljalnih delih popiše in dokumentira stanje
in morebitne poškodbe vseh objektov (posnetek obstoječega stanja
objektov), v vertikalni projekciji oddaljenih manj kot 10 m od osi
železniške proge ali prevozne poti. Med izvedbo se izvaja monitoring
vplivov. Ob poškodbah, ki bodo posledica gradnje, se izvedejo vsi
potrebni sanacijski ukrepi za odpravo morebitnih nastalih poškodb na
objektih. |
19. člen |
(varstvo vodnih
virov) |
Na območju posega ni
vodnih virov. |
20. člen |
(ohranjanje narave) |
Poseg se nahaja delno
na in v vplivnem območju ekološko pomembnega območja Ličenca, ev. štev.
45200, določenim z Uredbo o ekološko pomembnih območjih (Uradni list RS,
št. 48/04), ki je pomembno za biotsko raznovrstnost. |
Na območju OPPN ni
naravnih vrednot in zavarovanih območij. |
21. člen |
(varstvo tal) |
(1) Na območju
načrtovanih ureditev se posegi v tla izvajajo tako, da se ne prizadene
površine tal. Površine, ki so bile med gradnjo razgaljene, se ponovno
zatravi oziroma zasadi. |
(2) V projektni
dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja se določi način
uporabe rodovitnega dela prsti. Prst se odstrani in odloži tako, da se
ohranita njena rodovitnost in količina. Prst je se uporabi za sanacijo
opustošenih in razvrednotenih tal. |
22. člen |
(varovanje na
območjih kmetijskih in gozdnih površin) |
(1) Kmetijske
površine se po končani gradnji usposobijo za kmetijske namene.
Investitor mora omogočiti lastnikom zemljišč dostop na njihova zemljišča
med gradnjo in po njej. |
(2) Ob dokončanju
predvidenih posegov je treba vsa primerna tla nameniti za rekultivacijo
obstoječih kmetijskih površin oziroma morebitno vzpostavitev novih
kmetijskih površin (sanacije divjih gramoznic in podobno), da se omili
izguba kmetijskih zemljišč. Pri iskanju možnosti vzpostavitve oziroma
sanacije obstoječih kmetijskih površin se vključi lokalno skupnost,
prizadete nosilce kmetijske pridelave in ustrezne strokovnjake.
|
(3) Investitor med
gradnjo in po končanem posegu omogoči gospodarjenje z gozdom in dostop
do sosednjih gozdnih površin: |
– zaradi načrtovanih
ureditev ni dovoljeno posegati v gozd zunaj samega območja gradnje
(sečnja zaradi gradbenih dovozov, gradnje pomožnih objektov).
Prepovedana so vsako zasipavanje in odlaganje materiala v gozdove ter
odstranjevanje zarasti; |
– med gradnjo in
obratovanjem se zagotovi dostop do gozdnega zemljišča; |
– med gradnjo se
lahko gozdna vegetacija in posamično ali v skupinah rastoče gozdno
drevje odstranita samo tam, kjer je to nujno potrebno; |
– morebitni posegi v
gozd se izvedejo tako, da ne bo povzročena škoda na gozdnem rastju in
tleh; |
– vse površine, ki
bodo med gradnjo poškodovane, se morajo takoj po končani gradnji (prva
sadilna sezona) sanirati tako, da se vzpostavi naravno stanje;
|
– pri vseh delih je
treba med gradnjo ohranjati in zagotavljati prehodnost gozdnih
prometnic; |
– pri poseku in
spravilu lesa se upoštevajo predpisi, ki urejajo gozdarstvo, sečnjo lesa
in varstvo pred požarom v naravnem okolju; |
– drevje se lahko
poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo. |
(4) Pred začetkom
gradnje mora investitor obvestiti Zavod za gozdove Slovenije, območno
enoto Maribor, da drevje za krčitev označi in posek evidentira krajevno
pristojni delavec. |
VIII. REŠITVE IN
UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI,
VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
23. člen |
(varstvo pred
naravnimi nesrečami) |
(1) Ureditveno
območje OPPN se nahaja v poplavnem območju potoka Brežnica. Vsi posegi
so predvideni ob upoštevanju izsledkov poplavne študije. V fazi izdelave
projektne dokumentacije je potrebno izdelati geomehansko poročilo in v
času gradnje zagotoviti geomehanski nadzor. |
(2) Na poplavnem
območju niso dovoljeni posegi ali dejavnosti, ki lahko ob poplavi
škodljivo vplivajo na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo
poplavno ogroženost območja. Gradbena dela in napenjanje vodnikov na
poplavljenih zemljiščih niso dovoljena. |
(3) Vsi načrtovani
posegi, nasipi in ukopi se izvedejo tako, da se prepreči erozija
območij. |
(4) Obravnavano
območje spada v VII. Stopnjo potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal
znaša 0,100 g. Tveganje nastanka plazov zaradi potresa je na območju
srednje. |
(5) V času gradnje je
potrebno upoštevati možnost razlitja snovi. Zaradi navedenega je
potrebno upoštevati naslednje ukrepe: |
– nadzor tehnične
usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije |
– nadzor nad uporabo
in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj |
– nadzor nad
ravnanjem z gradbenimi odpadki, odpadno embalažo. |
24. člen |
(varstvo pred
požarom) |
(1) Ureditveno
območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega
okolja zelo majhna. |
(2) Požarna varnost
obstoječih objektov se zaradi gradnje načrtovanih ureditev ne sme
poslabšati. |
(3) Varstvo pred
požarom se zagotovi z zadostnim odmikom objektov od električnih vodnikov
in uporabo negorljivega materiala na objektih. |
(4) Med gradnjo in
pri ureditvi gradbišča se izvede vse ukrepe za preprečitev požara v
naravnem okolju. |
(5) Med gradnjo in po
njej se zagotovi dostop do objektov za intervencijska vozila ter
zadostne količine vode za gašenje požara. |
IX. ETAPNOST IZVEDBE
PROSTORSKE UREDITVE |
25. člen |
(etapnost izvedbe) |
Ureditve, ki jih
določa OPPN, se lahko izvedejo v večih etapah. |
Znotraj posameznih
faz se posamezna dela lahko izvajajo še kot podfaze, in sicer:
|
– posamezni deli
trase ceste z ureditvijo obcestnega prostora, |
– prestavitve,
razširitve in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in drugih
objektov in naprav ter vodnogospodarske ureditve, ki so potrebne za
realizacijo načrtovanih posegov, |
– povezovalne ceste
do obstoječega cestnega omrežja ter deviacije cest in poti, |
– drugi ukrepi in
ureditve. |
Etape gradnje ceste,
rekonstrukcije ter preložitve cest morajo predstavljati funkcionalno
zaključene celote in se lahko gradijo ločeno ali sočasno. |
X. VELIKOST DOPUSTNIH
ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV |
26. člen |
(dopustna odstopanja) |
(1) Pri uresničitvi
občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustna odstopanja od
funkcionalnih, tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri
nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, energetskih, tehnoloških,
geoloških, hidroloških, okoljskih, geomehanskih in drugih razmer
pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno
tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne smejo
poslabšati prostorske in okoljske razmere. |
(2) Odstopanja od
funkcionalnih, tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v
nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in
organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.
|
(3) Za dopustna
odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druga križanja
gospodarske javne infrastrukture s traso načrtovane obvozne ceste, ki
niso določena s tem odlokom. |
(4) V projektih za
pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav
natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v
kartografskih prilogah, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave
projektov. Večja odstopanja so dopustna v skladu z določbami tega člena. |
XI.
USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI
PODROBNEGA NAČRTA |
27. člen |
Po izvedbi s
podrobnim načrtom predvidenih prostorskih ureditev so dopustna
vzdrževalna dela na objektih in napravah. |
XII.
KONČNE DOLOČBE |
28. člen |
(vpogled v podrobni
načrt) |
Podrobni prostorski
načrt s prilogami je v času uradnih ur na vpogled na sedežu Občine
Poljčane. |
29. člen |
(nadzor) |
Nadzor nad izvajanjem
tega podrobnega načrta upravlja Ministrstvo za okolje in prostor,
Inšpektorat za okolje in prostor. |
30. člen |
(pričetek
veljavnosti) |
Ta odlok začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št.
013-0003/2011-12-201 |
Poljčane, dne 2.
novembra 2011 |
Župan |
Občine Poljčane
|
Stanislav Kovačič
l.r. |