Na podlagi 23. ter 175. člena Zakona o urejanju prostora (Zu-reP-1, Ur. list, št. 110/2002 in popravek Ur. list, št. 8/2003), 10. člena Statuta Občine Ruše (MUV, št. 5/99, 18/00), je Občinski svet Občine Ruše na svoji 20. redni seji, dne 7. julija 2005, sprejel

O D L O K

o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu za središče naselja Ruše

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(1) S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o ureditvenem načrtu za središče naselja Ruše ki je bil objavljen v MUV, št. 17/01 in izdelan v podjetju ZUM d.o.o. iz Maribora, pod številko naloge 340/99 ter spremembe in dopolnitve Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu za središče naselja Ruše, ki so bile objavljene v MUV št. 13/03, prav tako izdelane v podjetju ZUM d.o.o. iz Maribora, pod št. naloge 185/2002 (v nadaljevanju: odlok).

(2) Spremembe in dopolnitve odloka o ureditvenem načrtu so izdelane v podjetju Dr.Durjava d.o.o., pod številko projekta 16/04, v mesecu juniju 2005.

2. člen

Spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta vsebujejo:

TEKSTUALNI DEL :

1.         Obrazložitev sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta

2.         Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu za središče naselja Ruše

3.         Mnenja nosilcev urejanja prostora k spremembam in dopolnitvam ureditvenega načrta

GRAFIČNE PRILOGE :

1.         Ureditvena situacija       karta št. 5   M 1:1000

2.         Urbanistični in oblikovalski pogoji   karta št. 6  M 1:1000

3.         Osončenje   karta št. 7   M 1:1000

4.         Karakteristični prerez   karta št. 8   M 1:1000

5.         Prometna situacija karta št. 9   M 1:1000

6.         Situacija komunalne in energetske infrastrukture karta št. 10   M 1:1000

7.         Tehnični elementi za zakoličenje gradbenih parcel karta št. 11   M 1:1000

8.         Tehnični elementi za zakoličenje objektov karta št. 12   M 1:1000

9.         Tehnični elementi za zakoličenje komunalnih naprav karta št. 13   M 1:1000

II. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ODLOKA

3. člen

členi št. od 3. do vključno 31 se v celoti nadomestijo z naslednjim besedilom:

»II. meja in opis območja obdelave

(1) Ureditveni načrt obsega območje, ki je v Urbanistični zasnovi naselja Ruše, sprejeti z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ruše, za območje nove Občine Ruše v letu 2004, MUV št. 10/04 in popr. št. 12/04), večinoma opredeljeno kot območje, ki se ureja z ureditvenim načrtom.

(2) Namenska raba območja, ki je opredeljena v karti št. 1 zgoraj citirane urbanistične zasnove, je naslednja: pretežni del območja je območje urbanega središča, del območja je območje stanovanj, del območje vzgoje in izobraževanja, del mešano območje in del območje prometne infrastrukture.

(3) Območje je pretežno pozidano s stanovanjsko zazidavo starega jedra naselja, blokovno gradnjo, kompleksom osnovne šole, na območju pa se nahajajo tudi upravne, javne in poslovno trgovske zgradbe.

(4) Velikost območja je 22,3 ha.

(5) Območje ureditvenega načrta obsega parcele oz. njihove dele, kot je razvidno iz gra?čnih prilog tega odloka (t.i. meja območja ureditvenega načrta).

III. FUNKCIJA OBMOČJA

4. člen

(1) Obravnavano območje je centralnega značaja.

(2) Dejavnosti v območju so sledeče:

-           stanovanjske (vse oblike bivanja);

-           vzgojne in izobraževalne;

-           zdravstvene in socialno varstvene;

-           kulturne;

-           družbene;

-           upravne;

-           poslovne;

-           trgovske;

-           storitvene, ki se delijo na osebne in servisne. Storitvene - osebne dejavnosti: frizerski, pedikerski, kozmetični salon, krojaštvo, čevljarstvo, kemična čistilnica in podobno.

Storitvene - servisne dejavnosti: čistilni servis, avtopralnica, pleskarstvo, tapetništvo, popravila gospodinjskih in drugih aparatov, druge usluge.

(3) Dejavnosti na območju morajo biti usklajene z namensko rabo, opredeljeno v urbanistični zasnovi iz 1. odstavka 3. člena tega odloka oz. po prenehanju veljavnosti le-te z veljavno urbanistično zasnovo, s katero se bo urejalo območje (v nadaljevanju: urbanistična zasnova). Podrobneje so dejavnosti, dopustne na posameznih območjih oz. parcelah, opredeljene v tekstualnem delu urbanistične zasnove ter v nadaljevanju tega odloka.

IV. URBANISTIČNI POGOJI IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE OBJEKTOV

5. člen

 (gra?čne priloge)

(1) Gra?čne priloge ureditvenega načrta prikazujejo:

-           razporeditev obstoječih in predvidenih ter možnih nadomestnih objektov in odprtih površin ter razporeditev predvidenih novih objektov;

-           namembnost objektov in odprtih prostorov;

-           maksimalne horizontalne in vertikalne gabarite predvidenih objektov in površine odprtih prostorov;

-           smeri dostopov in dovozov;

-           usmeritve za prenovo grajene strukture in oblikovanje novih objektov;

-           ureditev utrjenih in zelenih površin;

-           gradbene meje in gradbene črte, pri čemer je gradbena črta skrajna meja pozidave, gradbena linija pa obvezna meja pozidave, od katere odstopanja niso dopustna.

6. člen

 (posegi v prostor in namembnost posegov)

(1) Rušitve

Objekti, predvideni za rušenje so razvidni iz gra?čne priloge št.4 "Valorizacija obstoječega stanja".

(2) Nadomestne gradnje

Nadomestne gradnje objektov so razvidne iz gra?čne priloge št.5 "Ureditvena situacija".

(3) Prenove ali rekonstrukcije

Prenove ali rekonstrukcije objektov so razvidne iz gra?čne priloge št.4 "Valorizacija obstoječega stanja".

(4) Novogradnje

Novogradnje so razvidne iz gra?čne priloge št. 5 "Ureditvena situacija".

(5) Nove ureditve odprtega prostora

Nove ureditve odprtega prostora so razvidne iz gra?čne priloge št.5 "Ureditvena situacija".

(6) Opis namembnosti posegov

Celotno območje ureditvenega načrta je centralnega značaja. Spremembe namembnosti objektov so dopustne v skladu s pretežno namembnostjo morfološke enote in v skladu z namensko rabo, opredeljeno v urbanistični zasnovi.

V primeru neskladnosti oz. razhajanj med namensko rabo, opredeljeno v tem ureditvenem načrtu in namensko rabo v urbanistični zasnovi, se upošteva namenska raba v urbanistični zasno­vi oz. se kot dopustne dejavnosti štejejo tiste, ki so za posamez­na območja oz. parcele opredeljene v tekstualnem oz. gra?čnem delu urbanistične zasnove.

(7) Opis namembnosti morfoloških enot:

Morfološka enota I.

Območje je določeno za stanovanjske, storitvene (osebne in servisne), gostinske, trgovske in poslovne dejavnosti.

Morfološka enota II.

Območje je določeno za vzgojne, izobraževalne, kulturne, družbene, športne in rekreacijske dejavnosti.

Morfološka enota III.

Območje je določeno za družbene dejavnosti.

Morfološka enota IV.

Območje je določeno za stanovanjske in storitvene (osebne) dejavnosti.

Morfološka enota V.,

Območje je določeno za stanovanjske, trgovske, storitvene (osebne) in poslovne dejavnosti.

Morfološka enota VI.

Območje je določeno za stanovanjske, družbene, kulturne, trgovske, poslovne in storitvene (servisne) dejavnosti.

Morfološka enota VII.

Območje je določeno za stanovanjske, izobraževalne, kulturne, družbene, poslovne in trgovske dejavnosti.

Morfološka enota VIII.

Območje je določeno za stanovanjske, vzgojne, izobraževalne, storitvene (osebne), trgovske in poslovne dejavnosti.

Morfološka enota IX.

Območje je določeno za stanovanjske, vzgojne in izobraževalne, kulturne, poslovne, družbene in gostinske dejavnosti.

Morfološka enota X.

Območje je določeno za stanovanjske, poslovne, družbene, gostinske, trgovske in storitvene (osebne in servisne) dejavnosti. Na pretežno nepozidanem območju v zahodnem delu cone se podrobnejša raba oz. predvidena ureditev načrtuje po predhodno izvedenem natečaju, kot je razvidno iz gra?čnih prilog ureditvenega načrta.

Morfološka enota XI.

Območje je določeno za stanovanjske, poslovne, kulturne, družbene, trgovske, storitvene (osebne), gostinske dejavnosti in parkovno namembnost.

Morfološka enota XII.

Območje je določeno za stanovanjske, poslovne, trgovske in storitvene (osebne in servisne) dejavnosti.

Morfološka enota XIII.

Območje je določeno za stanovanjske, poslovne, storitvene (osebne in servisne), trgovske in gostinske dejavnosti.

Morfološka enota XIV.

Območje je določeno za stanovanjske in storitvene (osebne) dejavnosti.

Morfološka enota XV.

Območje je določeno za stanovanjske, storitvene (osebne in servisne), trgovske, poslovne in gostinske dejavnosti.

Morfološka enota XVI.

Območje je določeno za stanovanjske, poslovne, trgovske in storitvene (osebne) dejavnosti.

Morfološka enota XVII.

Območje je določeno za bivanje (trajno ali začasno), storitvene, poslovne, turistične in gostinske dejavnosti ter spremljajoče programe turistične oskrbe. Severozahodni del cone je namenjen gradnji doma starostnikov, kot je razvidno iz gra?čnih prilog tega odloka. Na preostalem delu območja se podrobnejša raba oz. predvidena ureditev načrtuje po predhodno izvedenem natečaju.

(8) V vseh morfoloških enotah je dopustno tudi lociranje dejavnosti, ki so v urbanistični zasnovi opredeljene za posamezne osnovne ali podrobnejše namenske rabe.

7. člen

 (funkcionalno oblikovalski pogoji in posegi)

(1) Horizontalni gabariti objektov so razvidni iz gra?čnih prilog št. 5 »Ureditvena situacija« in št. 6 »Urbanistični in oblikovalski pogoji«, vertikalni gabariti pa so prikazani v gra?čni prilogi št. 8 »Karakteristični prerezi«.

(2) Pogoji, ki veljajo za vse morfološke enote:

-           izgradnja kleti: gradnja objektov s kletmi je možna pod nasled­njimi pogoji: v fazi izrisa iz ureditvenega načrta za posameznega investitorja je potrebno pridobiti in upoštevati predhodno geomehansko mnenje in vodno soglasje. Stroške pridobivanja mnenj in soglasja iz predhodnega stavka nosi investitor;

-           postavitev enostavnih objektov: na obravnavanem območju je dovoljenja postavitev vseh vrst enostavnih objektov, kot jih opredeljuje oz. klasi?cira Zakon o graditvi objektov in na njegovi osnovi izdani podzakonski akti. Postavitev enostavnih objektov je dovoljena pod naslednjimi pogoji: v fazi izrisa iz ureditvenega načrta je potrebno pridobiti vodno soglasje, ne glede na to, da se bodo dela izvajala brez gradbenega dovoljenja ali po predhodni pridobitvi gradbenega dovoljenja.

-           nadomestne gradnje: gradbena parcela je lahko nad koto terena pozidana do 60 % površine gradbene parcele. Pri lociranju objekta je potrebno upoštevati gradbeno mejo in gradbeno črto, v kolikor je podana, v nasprotnem primeru se mora upoštevati gradbena črta sosednjih objektov;

-           dozidave obstoječih objektov: dozidava k obstoječemu objek­tu je lahko največ do 30 % povečane tlorisne površine objekta in ne sme presegati več kot 60 % pozidane gradbene parcele. To določilo ne velja za objekte, ki se ohranijo v obstoječih gabaritih in so prikazani v gra?čni prilogi št. 5: "Ureditvena situacija".

(3) Za vse posege, ki bi lahko ogrozili biotsko raznovrstnost, naravne vrednote ali zavarovana območja, za katere ni potrebno pridobiti gradbenih dovoljenj, je potrebno pridobiti dovoljenja za poseg v naravo na podlagi Zakona o ohranjanju narave.

(4) Oblikovanje strešin je prikazano v gra?čni prilogi št. 8: "Karakteristični prerez". Za nadomestne gradnje in rekonstrukcije je potrebno smiselno povzemati višine slemena in venca so­sednjih objektov.

(5) Posegi v morfoloških enotah

Morfološka enota I. (območje stanovanjske gradnje zahodno od osnovne šole)

Na zahodni rob območja lociramo tri vila bloke etažnosti P+2 z možnim izkoristkom mansarde. V najjužnejšem je v pritličju možna trgovina z osnovno oskrbo oz. poslovne oz. storitvene (osebne) dejavnosti. Vhodi v objekte so z južne ali vzhodne strani. Vhod v trgovino oz. poslovne prostore (prostore storitvenih dejavnosti) je z južne strani.

Severno ob Falski cesti so možne nadomestne gradnje v okviru podanih gradbenih črt in meja.

Morfološka enota II. (območje osnovne šole)

Območje zahodno od osnovne šole se uredi z tekaško stezo in igrišči ter objektom slačilnic etažnosti P+M. Vhod v objekt je z vzhodne strani.

Južno od zgradb osnovne šole lociramo prizidek etažnosti P+2 z možnim izkoristkom mansarde. Vhod v prizidek je izveden v okviru notranje funkcionalne organizacije šolske zgradbe s severa.

Predvidi se izvedba veznega trakta med starim in novim objektom osnovne šole v gradbeni liniji zahodne fasade starega ob­jekta.

Morfološka enota III. (območje ob gasilskem domu)

V morfološki enoti razen prometnih ureditev ni predvidenih gradbenih posegov. Območje se načeloma oblikovno ne spreminja.

Morfološka enota IV. (območje individualne stanovanjske gradnje med osnovno šolo in sedežem upravne enote)

Območje se načeloma oblikovno ne spreminja, možne so rekonstrukcije, dozidave in nadomestne gradnje v okviru podanih in obstoječih gradbenih črt in meja. Na parceli 953 je možna ureditev parkirišč.

Morfološka enota V. (območje individualne stanovanjske gradnje zahodno od glasbene šole)

Na jug območja, za obcestno zazidavo lociramo na posameznih parcelah, kot je razvidno iz gra?čnega dela ureditvenega načrta, individualne stanovanjske objekte etažnosti P+1 z možnim izkoristkom mansarde in s pripadajočimi garažnimi objekti. Vhodi v objekte so s severne smeri.

Ob južni strani Falske ceste so možne nadomestne gradnje in dozidave v okviru podanih gradbenih črt in meja.

Morfološka enota VI. (območje centralnih dejavnosti kulturnega doma, sedeža upravne enote ter blagovnice)

Obstoječi objekti se lahko rekonstruirajo in dozidajo (kot npr. dom kulture). Na območju zahodno od blagovnice se izvedeta novogradnja avtopralnice in nadomestna gradnja hleva s spre­membo namembnosti v objekt s penzionsko ponudbo.

Morfološka enota VII. (območje individualne stanovanjske gradnje med glasbeno šolo in predvideno tržnico)

Na izpraznjeno območje južno od potoka lociramo objekt tržnice in poslovnih prostorov etažnosti P+1+M. Glavnih vhodov je več, s severne in južne strani.

Na območje za glasbeno šolo lociramo objekt Centra interes­nih dejavnosti etažnosti P+1+M, z vhodom s severne strani.

Na območju so možne rekonstrukcije, nadomestne gradnje in dozidave v okviru podanih gradbenih črt in meja. Na severnem delu parcele 1753 je v okviru gradbenih črt in linij oz. znotraj območja nadomestnih gradenj možno locirati individualno stano­vanjsko hišo višine P+1 z možnim izkoristkom mansarde.

Možna je tudi dozidava objekta na parceli 1759/3 v etažnosti P+1 in nadomestna gradnja ter sprememba namembnosti za namene stalnega ali začasnega bivanja južno ležečega gospodarske­ga poslopja na isti parceli.

Morfološka enota VIII. (območje stanovanjske blokovne gradnje in vrtca severno od Kolodvorske ulice)

Območje se razen prometnih ureditev načeloma ne spreminja.

Na območju so možne rekonstrukcije, nadomestne gradnje in dozidave v okviru podanih gradbenih črt in meja.

Morfološka enota IX. (območje pretežno stanovanjske gradnje severno od Falske ceste med blagovnico in Trgom vstaje)

Območje se razen prometnih ureditev načeloma ne spreminja.

Na območju so možne rekonstrukcije, nadomestne gradnje in dozidave v okviru podanih gradbenih črt in meja.

Morfološka enota X. (območje stanovanjskih in centralnih dejavnosti jugozahodno od Trga vstaje)

Na območju so možne rekonstrukcije, nadomestne gradnje in dozidave v okviru podanih gradbenih črt in meja oz. skladno z gabariti, opredeljenimi v gra?čnem delu ureditvenega načrta.

Na parceli 1772 se predvidi gradnja novega individualnega stanovanjskega objekta etažnosti P+1 z možnim izkoristkom mansarde.

Ob novem uvozu s Falske ceste po parceli 1763 in dalje po parceli 1767 se na slednji predvidi možnost tlakovanja ali druga ustrezna ureditev odprtega prostora.

Na pretežno nepozidanem, zahodnem delu območja se podrobnejša raba oz. predvidena ureditev načrtuje po predhodno izvedenem natečaju, kot je razvidno iz gra?čnih prilog ureditvenega načrta.

Morfološka enota XI. (območje centralnih dejavnosti na seve­ru Trga vstaje in ob Gimnazijski ulici)

Območje Trga vstaje se celovito prenovi v smislu enotnega oblikovanja proste tržne površine kot centra historičnega jedra naselja. Tlakovanje z naravnim kamnom in višinska enovitost ploščadi in ceste sta osnovni komponenti takega oblikovanja. Manjši trg se vzpostavi tudi za občinsko zgradbo kot predprostor pred vhodom v kletne prostore.

Na območju so možne rekonstrukcije, nadomestne gradnje in dozidave v okviru podanih gradbenih črt in meja.

Morfološka enota XII. (območje individualne pretežno stanovanjske pozidave zahodno od Areške ulice)

Na območju so možne rekonstrukcije, nadomestne gradnje in dozidave v okviru podanih gradbenih črt in meja. Na parcelah št. 1777 je predvidena novogradnja individualne stanovanjske hiše višine P+1 z možnim izkoristkom mansarde.

Morfološka enota XIII. (območje mešanih stanovanjskih dejavnosti med Cvetlično ulico in Mariborsko cesto ter Trgom vstaje)

Na območju so možne rekonstrukcije, nadomestne gradnje in dozidave v okviru podanih gradbenih črt in meja. Nadomestne gradnje so poslovno trgovskega značaja v pritličju, v nadstrop­ju pa jih dopolnjuje stanovanjska dejavnost. Vhodi so s severne strani. Predvideni so tudi parkirni prostori, kot je razvidno iz gra?čnega dela ureditvenega načrta.

Na parceli 640 se predvidi novogradnja individualne stano­vanjske hiše višine P+1 z možnim izkoristkom mansarde.

Morfološka enota XIV. (območje individualne stanovanjske gradnje južno od Cvetlične ulice)

Na južni strani Cvetlične ulice so možne rekonstrukcije, nadomestne gradnje in dozidave v okviru podanih gradbenih črt in meja.

Morfološka enota XV. (območje mešanih stanovanjskih dejavnosti severno od Mariborske ceste)

Na območju so na objektih ob Mariborski cesti možne rekonstrukcije, severno za obcestno pozidavo pa nadomestne gradnje in dozidave v okviru podanih gradbenih črt in meja.

Morfološka enota XVI. (območje individualne stanovanjske gradnje južno od Mariborske ceste)

Ob Bezenski poti lociramo po dve stanovanjski novogradnji na severno in južno stran ceste. Na zahodni strani hudournika na severni strani Bezenske poti lociramo stanovanjsko novogradnjo. Vsi objekti so etažnosti P+1 z možnim izkoristkom mansarde, vhodi so s cestne strani.

Morfološka enota XVII. (območje stanovanjsko turističnih dejavnosti južno od obstoječe pozidave)

Na severozahodnem robu cone je lociran dom starostnikov. Preostalo območje se načrtuje oz. ureja po predhodno izvedenem natečaju, kot je razvidno iz gra?čnega dela ureditvenega načrta

Tipologija zazidave: dom starostnikov: K+P+1+M z obodno strešino v naklonu od 35-45 stopinj (horizontalni gabariti 28.00x39.00 m).

(6) V vseh morfoloških enotah so na vseh objektih razen na tistih, ki so predlagani za rušitev, razen že navedenih posegov oz. v gra?ki prikazanih dopustnih posegov, dopustna redna vzdrževalna in investicijska vzdrževalna dela, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov, v skladu z določili tega odloka, v skladu z obstoječimi gabariti ter v skladu s 6. in 7. členom tega odloka.

Prav tako je v vseh obstoječih objektih, razen v tistih, ki so predvideni za rušenje, možno izvesti spremembe namembnosti in spremembe rabe skladno z namensko rabo morfološke enote oz. z namensko rabo v urbanistični zasnovi.

8. člen

 (postavitev vizualno komunikacijskih objektov)

(1) V območju, ki ga ureja ta ureditveni načrt, je možno v skladu s karto 5 "Ureditvena situacija" postaviti naslednje vizualno komunikacijske objekte (VKO):   

(2) Veliki pano za reklamiranje je možno postaviti ob izteku Industrijske ulice v Mariborsko cesto na južni strani te ceste.

(3) Mali pano je kot obešanke možno postaviti na drogove javne razsvetljave vzdolž roba Kolodvorske ulice. Obešanke pod nobenim pogojem ne smejo segati v svetli pro?l ceste.

(4) Transparente je nad ulico možno obešati v času za občino pomembnejših prireditev nad Mariborsko cesto med občinsko zgradbo in sosednjim objektom ter nad Falsko cesto med Domom kulture in sosednjim objektom. Svetla višina med voziščem in spodnjim robom transparenta mora znašati najmanj 4,50 m.

(5) Male prostostoječe panoje je možno postaviti v skladu z načrtom postavitve, ki ga pripravi občinska uprava.

9. člen

 (varstvo kulturne dediščine)

Za posege na kulturnih spomenikih in dediščini si je v postopku za izdajo dovoljenja za poseg v prostor potrebno pridobiti konservatorski program, za novogradnje znotraj naselbinskega območja pa kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.

V. POGOJI ZA UREJANJE ODPRTIH POVRŠIN

10. člen

(1) Osrednja parkovna površina na Trgu vstaje se preoblikuje v učinkovito krajinsko strukturo, kar pomeni dopolnitev programa ob osrednji peš poti, zasaditev v enotnih gostih strukturah brez hortikulturnega mešanja in opremo parka s parkovno mikrourbano opremo skladno z ostalim odprtim prostorom v neposredni bližini.

(2) Izvedejo se dosaditve z ustreznimi rastlinskimi vrstami ob spomeniku NOB.

(3) Prostor ob potoku se uredi z ustrezno zasaditvijo, potoku se dodajo kaskade in po možnosti omogoči dostop do potoka.

(4) Šolski kompleks se opremi z igriščem za košarko, odbojko in rokomet ter večnamenskim igriščem. Okrog rokometnega igrišča se uredi tekaška steza, katere del se uporabi za tek na 100

m. Uredijo se tudi iztek za skok v daljavo južno od rokometnega igrišča, večnamenska tratna površina za met krogle, zbiranje, počivanje, razne igre itd. Prostor se opremi z drevesi, tribunami (ob odbojki), počivališči in ograjami.

(5) na parceli 1767 je možno tlakovanje, postavitev mikrourbane opreme ter zasaditve z ustreznimi rastlinskimi vrstami.

(6) na parceli 625 je predvideno tlakovanje in postavitev mikrourbane opreme.

(7) Ob vseh stanovanjskih objektih je potrebno zagotoviti otroška igrišča za starostne stopnje do 3 let, 3-6 let, 6-12 let (to ne velja za individualno gradnjo) s funkcionalnimi zelenimi po­vršinami.

(8) Vsa parkirišča se obsadi z drevesi.

(9) V projektni dokumentaciji mora biti upoštevan prikazani koncept zelenih površin, ki pa se dopolni glede na zgoraj omenjene pogoje. Projektna dokumentacija mora vsebovati vse prvine odprtega prostora (igrala, grmovnice, drevesa, pokrovne rastline, zidci, klopi, pergole, popenjalke itd.) z kvanti?kacijo in oceno stroškov.

(10) Dvorišče med glasbeno šolo in predvidenim glasbenim paviljonom se uredi kot parkovno oblikovan atrij z obodno kolo­nado s pergolo.

(11) Varujejo se: 

Pri načrtovanju prostorskih ureditev se upoštevajo splošne in konkretne varstvene usmeritve za varstvo naravnih vrednot navedene v strokovnem gradivu Naravovarstvene smernice za Spremembe in dopolnitve URN za središče naselja Ruše (ZRSVN, OE Maribor, september 2004), ki se hranijo v Občinski upravi Občine Ruše.

(12 )Za izvedbo novih ozelenitev se uporabi: 

-ograje apartmajskih objektov: živa meja gaber do višine 1.00 m

-zelenice pred stanovanjskimi objekti: v primeru razširjenih gabaritov kleti je treba zagotoviti 50% delež zelenih površin parcele.

(13) Predvidene ureditve odprtega prostora so razvidne iz karte št. 5: Ureditvena situacija.

VI. POGOJI ZA UREJANJE PROMETNIH POVRŠIN

11. člen (prometno omrežje)

Prometno omrežje obravnavanega območja sestavljajo obstoječe in predvidene javne ceste, ki so kategorizirane na državne in občinske. Dopolnjujejo jih nekategorizirane ceste po katerih se odvija promet in so namenjene dovozom in dostopom do objektov in zemljišč. Javne prometne površine so tudi avtobusna postajališča, parkirišča ob voziščih javnih cest, pločniki, kolesarske steze, ploščadi in trgi.

12. člen

 (cestno omrežje, območja umirjenega prometa, prometna dostopnost)

(1) Za povečanje prometne varnosti, izboljšanje bivalnih razmer in prilagajanje prometa historičnemu jedru naselja Ruš je na glavnih cestnih potezah treba omejiti hitrost motornih vozil na 30 km/h.

Te ceste so: 

(2) V prvi fazi je treba na teh cestah uvesti območje omejene hitrosti skladno s 87. členom Zakona o varnosti cestnega prometa (Ur. list RS, št. 30/98 in naslednje). V postopnem nadaljevanju urejanja centra je na teh cestnih potezah predvidena rekonstrukcija v smislu urejanja naprav in ukrepov za umirjanje prometa skladno s 105. členom Zakona o varnosti Cestnega prometa. Pri tem je treba upoštevati "Prometno študijo naselja Ruše" (Institut za promet št. 20/99).

(3) Območja umirjenega prometa so predvidena na cestah kjer je veliko nemotoriziranih udeležencev v prometu in na vseh ozkih enopasovnih dvosmernih cestah, kjer ni možno dograditi pločnikov. Te ceste so: Lesjakova ulica, nekategoriziran vzhodni dostop do šole s Falske ceste, Šarhova pot, Bezenska pot, Kurirska pot, Vinska pot, Cvetlična ulica, Pod goroj. Te ceste je treba urediti kot skupne prometne površine na katerih imajo prednost pešci in kolesarji.

(4) Za zagotovitev prometne dostopnosti novih območij namenjenih pozidavi je treba zgraditi nove in rekonstruirati nekatere obstoječe priključke na kategorizirane ceste

Predvidene novogradnje in rekonstrukcije so:

-rekonstrukcija obstoječega priključka "Alchrom" na Mariborsko cesto, kot dostop v morfološko enoto št. XI. (priključek je načrtovan kot skupna prometna površina in predviden kot nekategoriziran dostop);

-rekonstrukcija obstoječega priključka na Falsko cesto, kot dostop v morfološko enoto št. I. (priključek je načrtovan kot dvosmerna dvopasovna cesta s pločniki, za katero je predvi­dena kategorizacija javne poti JP);

-rekonstrukcija oziroma podaljšanje obstoječe parkirne ceste, ki se navezuje na Gimnazijsko ulico, kot dostop v morfološko enoto št. XI. (priključek je načrtovan kot skupna prometna površina in predviden kot nekategoriziran dostop);

-izvedba novega priključka v morfološko enoto XVII na mestu obstoječega internega dovoza parceli 1752 ob Glasbeni šoli in predvidenem glasbenem paviljonu. Priključek je načrtovan kot dvosmerna dvopasovna cesta brez pločnikov. Predlog poimenovanja: »Črnkova ulica«. Ta priključek se lahko izvede tudi z odcepom na parcelo 1743 južno od glasbene šole, kot je razvidno iz gra?čnega dela ureditvenega načrta. Temu primer-no se zmanjšajo horizontalni gabariti glasbenega paviljona in gabariti parkovno oblikovanega atrija med glasbeno šolo in predvidenim paviljonom.

-izvedba novega priključka v morfološko enoto VII in X z zamaknjenim podaljškom ulice Mali Beograd ob predvideni tržnici na parc. štev. 1763 k.o. Ruše. Priključek je načrtovan kot dvosmerna dvopasovna cesta z enostranskim pločnikom in enostranskimi obcestnimi prečnimi parkirišči v severnem in južnem delu. Predlog poimenovanja: »Poštna ulica«.

(5) Vsi dostopi do objektov javnega značaja morajo biti brez arhitektonskih ovir.

(6) Pločniki morajo imeti na križiščih ugreznjene robnike.

(7) Vse prometne dostope na območjih, kjer so predvidene nadomestne gradnje, je treba podrobno določiti v izrisih iz ureditvenega načrta.

13. člen

 (mirujoči promet)

(1) Za vse novogradnje so predvidene površine za parkiranje osebnih vozil. Parkiranje je predvideno na parkiriščih ali v garažah. Potrebno število parkirnih mest je določeno v odvisnosti od dejavnosti.

(2) Na mestih, kjer so predvidene nadomestne gradnje, je treba način parkiranja osebnih vozil in potrebno število parkirnih mest določiti v izrisih iz ureditvenega načrta.

(3) V primeru spremembe namembnosti obstoječih objektov je potrebno v izrisu iz predmetnega ureditvenega načrta določiti potrebno število parkirnih mest in način parkiranja.

(4) Načrtovana je gradnja javnih parkirnih površin ob Mariborski cesti v morfološki enoti št. XV.; ob Šarhovi poti v morfološki enoti št. VIII.; ob Gimnazijski ulici v morfološki enoti št. XI, ob Cvetlični ulici v morfološki enoti XIII. in zahodno od Upravne enote v morfološki enoti IV. Te parkirne površine so namenjene reševanju mirujočega prometa v centru naselja in s tem sproščanju površin za pešce, kolesarje in neovirano gibanje invalidov.

(5) Na vseh javnih parkirnih površinah je potrebno 5% delež parkirišč urediti kot parkirna mesta za invalide.

(6) Parkiranje za potrebe objektov za trajno ali občasno bivanje je treba zagotoviti na lastnih parcelah ali v kletnih etažah.

14. člen

 (interventni in dostavni promet)

(1) Na območju ureditvenega načrta je treba omogočiti interventni dovoz do vseh objektov. Kadar dovoz ni možen po voziščih cest, ga je treba zagotoviti po ploščadih in trgih, katerih tlaki morajo prenesti potrebne obremenitve. Enako kot za interventne dovoze velja tudi za vožnjo dostavnih vozil. Strožji so le pogoji za vožnjo dostavnih vozil po ploščadih in trgih. Na teh območjih skupna masa vozil ne sme presegati 7,5 tone.

(2) Na prometno močno obremenjenih območjih in trgih je možno določiti čas dostave izven prometnih konic.

15. člen

 (promet pešcev in kolesarjev)

(1) Zasnova prometnih ureditev je z zmanjšanjem hitrosti, območji umirjenega prometa in parternimi ureditvami prilagojena nemotoriziranim udeleženem v prometu.

(2) Pešcem so namenjeni pločniki, ploščadi, trgi, skupne prometne površine in poti za pešce. Na teh površinah je treba zagotoviti neovirano gibanje invalidom.

(3) Vožnja kolesarjev je predvidena na voziščih, ploščadih, trgih, skupnih prometnih površinah in kolesarskih stezah ter poteh. Na ciljnih območjih kolesarskih voženj je treba predvideti stojna mesta za kolesa.

16. člen

 (javni potniški promet)

(1) Na potezi Mariborska cesta - Trg vstaje - Falska cesta je speljana linija javnega avtobusnega potniškega prometa. Urejeni so trije pari avtobusnih postajališč, ki s 5 minutnim radijem do­stopnosti pokrivajo območje ureditvenega načrta.

(2) V drugi fazi urejanja cestnega omrežja je predvidena umestitev teh avtobusnih postajališč v sklope naprav za umirjanje prometa.

VII. POGOJI ZA UREJANJE KOMUNALNE IN ENERGETSKE INFRASTRUKTURE

17. člen

 (splošno)

(1) Za predvideno infrastrukturo je treba naročiti projektno dokumentacijo. Obstoječo infrastrukturo, ki bo prizadeta ob iz­gradnji novih objektov in novi ureditvi, je potrebno prestaviti oz. prilagoditi zazidavi.

(2) V dostopnih novo načrtovanih cestnih površinah je treba zagotoviti prostor za položitev komunalne in energetske infrastrukture (vodovod, fekalna in meteorna kanalizacija, elektrika, plin, telekomunikacije, KRS). Pri izdelavi projektne dokumentacije je treba upoštevati predpisane minimalne horizontalne in vertikalne odmike, zahteve upravljavcev, vsa zakonska določila predpisov o sanitarnem, higienskem in požarnem varstvu.

(3) Upoštevati je treba tudi predpisani medsebojni odmik med vodovodom in kanalizacijo, ki znaša: minimalni vertikalni odmik 0.5 m, minimalni horizontalni odmik 3.0 m. V kolikor tega odmika ni mogoče doseči je potrebno vodovod primerno zaščititi (glineni naboj).

(4) Za oskrbo predvidene ureditve je potrebno izvesti naslednje:

18. člen

 (vodooskrba)

(1) Za vse predvidene objekte bo z navezavo na obstoječe omrežje treba v novih predvidenih dostopnih cestah dograditi vodovodne cevovode min. premera E 100 mm. Priključitev objektov ob cevovodu bo možna z izvedbo samostojnih vodovodnih priključkov za posamezne objekte.

(2) Požarno varnost bo treba zagotoviti z razmestitvijo ustreznega števila hidrantov.

(3) Dimenzije novih cevovodov morajo biti v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. list SFRJ, št. 30/91). Po istem pravilniku je potrebno zagotoviti tudi požarno varnost (hidrantno omrežje). Hidranti naj bodo, izven prometnih površin in stalno dostopni.

(4) Pri celostnem urejanju obravnavanega območja je treba ob novogradnjah vodovodnih cevovodov za območja nove pozidave rekonstruirati tudi obstoječe vodovodno omrežje v skladu s "Programom sanacije vodovodnega omrežja občine Ruše - št. 1/RU/00, ki ga je izdelal Mariborski vodovod v januarju 2000.

19. člen

 (odvajanje onesnaženih voda)

(1) Za območje, ki se nahaja v širšem in v vplivnem varstvenem pasu je treba pri posegih v prostor dosledno upoštevati določila Odloka o varstvu zalog pitne vode črpališč Vodnjak I. in Vodnjak II. v Rušah (MUV, št. 10/93).

(2) Priključitev na javno kanalizacijo je obvezna po veljavnem odloku (MUV, št. 18/88).

(3) Za potrebe obstoječe in nove zazidave je treba dograditi sistem mešane kanalizacije. Ta naj smiselno upošteva projekt Generalni koncept zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih voda v Občini Ruše (št. K 3102, z julijem 98) ter hkrati zgraditi kanal od obstoječega objekta mehanske čistilne naprave do centralne čistilne naprave. Občina je še v fazi sprejemanja mikrolokacije le-te.

(4) Za odvajanje meteornih voda s cest in parkirišč je treba zgraditi cestno kanalizacijo z vsemi potrebnimi čistilnimi objekti (peskolovi). Odvajanje meteornih voda iz nepozidanih utrjenih površin, parkirišč in garaž naj bo niveletno urejeno s primernimi padci ter stekanjem v kanalizacijo in hudourniške potoke preko kontrolnih jaškov oz. lovilcev olj.

(5) V morfološki enoti XVII se meteorne vode s streh vodijo v ločeni kanalizaciji v reguliran kanal hudournika. Meteorne vode s povoznih in parkirnih površin se vodijo preko lovilca olj v Ruški potok. Odvajanje meteornih in fekalnih voda z območja doma starostnikov se lahko uredi ločeno od preostalega sistema.

(6) V kolikor se na obravnavanem območju pojavijo tudi tehnološke vode, jih je pred izpustom v kanalizacijo ali vodotok potrebno očistiti in nevtralizirati do take stopnje, da ustreza zahtevam Zakona o vodah in njegovim podzakonskim predpisom. Za nevtralizacijo je potrebno predvideti ustrezno nevtralizacijsko napravo.

20. člen

 (vodnogospodarske ureditve)

(1) Zemljiščem in objektom tega dela območja je treba zagotoviti ustrezno varnost pred škodljivim delovanjem hudournih voda, za kar je bil izdelan projekt "Idejno tehnične zasnove ureditve hudournikov v območju središča naselja Ruše", ki ga je izdelalo podjetje Higra d.o.o. Maribor, št. projekta 307-VII/00 junija 2000. Potrebne so delne vodnogospodarske ureditve na Ruškem potoku, Jugovem potoku hudourniku ob Bezenski poti in hudourniku pri letnem gledališču.

(2) Na Ruškem potoku bo treba zaradi dotrajanosti betonsko-kamnite kinete ter zaradi omejenega prostora za širitev kine-te pristopiti k izdelavi predlogov za sanacijo kinete na kritičnih odsekih. Treba je omogočiti dostopnosti do korita in na določenih mestih očistiti pro?l od zaraščenosti. Izvesti je treba sanacijo struge Ruškega potoka v območju priključne ceste na Falski 1 ob iztoku kanaliziranega hudournika.

(3) Na Jugovem potoku je treba kanaliziran odsek v celoti obnoviti. Kanaliziran odsek in usedalnik je treba dimenzionirati na Q100 + varnostna višina. Korito odprtega dela potoka je treba očistiti, pretočni pro?l obnoviti, cestna prepusta 2 x E 100 cm zamenjati s ploščatim prepustom in koriti potoka poglobiti.

(4) Na hudourniku ob Bezenski poti bo glede na predvideno novogradnjo dveh stanovanjskih objektov na desnem bregu potoka treba nadaljevati z gradnjo kamnite kinete v dolžini cca. 210 m do razbremenilnega objekta ob Mariborski cesti.

(5) Potrebna je celovita rešitev ureditve Hudournika pri letnem gledališču, od pregrade do predvidenega izliva v Ruški potok na Falski cesti. Hudournik je treba urediti z regulacijo obstoječega odprtega kanala, ki poteka ob cesti Pod goroj ob njenem južnem robu, do novega propusta in v nadaljevanju proti severu z novim reguliranim odprtim kanalom, Velikost prepusta in pro?la struge vodotoka bo določena na podlagi hidravličnega izračuna. Odprta struga bo potekala ob »Poštni ulici« do izliva v Ruški potok pod cestnim priključkom na Falski cesti št. 1. Premostitve za dostop do objektov na vzhodni strani kanala se locira skladno s potrebnimi lokacijami uvozov na parcele, ki se jih opredeli s PGD ureditve okolja za vsakokratni objekt.

(6) Meteorne vode s streh se vodijo v ločeni kanalizaciji v reguliran kanal hudournika. Meteorne vode s povoznih in parkirnih površin se vodijo preko lovilca olj v Ruški potok.

(7) Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati 37.čl. ZV-1 (Ur.l.RS št. 67/02), ki določa, da na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer ni dovoljeno posegati v prostor, razen v posebnih primerih, kadar gre za objekte graje­nega javnega dobra, ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, gradnjo objektov za rabo voda, zagotovitev varnosti idr.

(8) Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati varovanje priobalnega zemljišča in sicer pri vodotokih 2. reda 5 metrov od meje vodnega zemljišča Ruškega potoka in nove struge Hu­dournika pri letnem gledališču (Zakon o vodah (ZV-1), 14.člen, Ur.list 67/2002).

(9) Na iztoku v vodotok je potrebno načrtovati AB iztočno glavo v območju iztoka pa predvideti protierozijsko zavarovanje dna in brežine z lomljencem.

(10) Pod predvidenim cestnim priključkom Poštne ulice na Falsko cesto se izvede podaljšanje obstoječega propusta, v nadaljevanju pa se izvede nova struga Hudournika pri letnem gledališču.

(11) Premostitve regulirane struge Hudournika pri letnem gledališču se izvedejo v sklopu ceste kot javno dobro. Lokacija se opredeli v gra?čnem delu URN.

21. člen

 (elektrooskrba)

(1) Proste kapacitete obstoječih transformatorskih postaj (TP Ruše 3, TP Ruše 1, TP Ruše 10) ne omogočajo priključitev predvidenih objektov obravnavanega območja, zato je treba:

-transformatorsko postajo TP Ruše 10 preurediti tako, da se zdajšnji transformator moči 400kVA zamenja z močnejšim (630 kVA)

 -transformatorsko postajo TP Ruše 1 delno preurediti

(2) Zaradi kvalitetnega napajanja novih porabnikov z električno energijo je treba zgraditi novo transformatorsko postajo (objekt 11), moči 900 kVA. Vzporedno z izgradnjo te je treba zgraditi visoko napetostni kabel (od TP Ruše 3 do TP Ruše nova).

(3) Uporabnike v novih objektih bo treba napajati z električno energijo, za kar bo treba zgraditi novo dodatno nizkonapetostno kabelsko omrežje, z navezavo na preurejene transformatorske postaje.

(4) Obstoječe nizkonapetostno omrežje na območju obdelave je treba kablirati in prilagoditi zazidavi.

22. člen

 (javna razsvetljava)

(1) Zgraditi je treba javno razsvetljavo. Napajanje bo izvedeno preko nizkonapetostnega kabelskega omrežja, priključenim na obstoječe TP. Omrežje JR naj poteka v isti trasi z NN omrežjem.

(2) Dograditi je treba javno razsvetljavo. Osvetlijo se predvideni objekti in dovozne poti. Svetilke naj bodo enotne za celotno ureditev in naj poudarjajo ambientalne kvalitete.

23. člen

 (TK in KRS omrežje)

(1) Za priključitev uporabnikov na telekomunikacijsko omrežje je treba dograditi kabelsko TK omrežje in kabelske TK priključke do posameznih objektov. Posamezni uporabniki se bodo lahko vključili v TK omrežje na osnovi prostih kapacitet lokalne telefonske centrale LC, za kar je potrebno naročiti ustrezen projekt priključitve pri pristojni gospodarski družbi.

(2) V sklopu načrtovanega telekomunikacijskega omrežja je treba predvideti in dograditi KRS omrežje. Zagotavljanje KRS signalov preko KRS omrežja bo možno s priključki na kabelsko KRS omrežje, za kar je treba naročiti ustrezen projekt priključitve pri pristojni gospodarski družbi. Montaža satelitskih anten (krožnikov) na tem območju ni dopustna.

24. člen

 (plinovodno omrežje in ogrevanje)

(1) Za potrebe obstoječih in predvidenih objektov je treba dograditi nizkotlačno omrežje zemeljskega plina v skladu s Programom plini?kacije mesta Ruše z zemeljskim plinom za obdobje od leta 1997 do 2004.

(2) Ogrevanje individualnih objektov se bo vršilo individualno s priključitvijo na plinovodno omrežje. Ogrevanje na trdo gorivo ni dopustno. Do izgradnje plinovodnega omrežja je dopustno ogrevanje na tekoči naftni plin. Začasni rezervoarji za tekoči naftni plin morajo biti locirani na vizualno neizpostavljenih mestih.

(3) Ogrevanje objektov iz skupnega vira se priporoča tam, kjer to poteka že danes (blokovna gradnja, vrtec, šola); ob rekonstrukciji kotlovnice se mora le-ta priključiti na omrežje zemelj­skega plina. Enako velja v primeru strnjene zazidave.

25. člen

 (odstranjevanje odpadkov)

(1) Komunalne odpadke je treba zbrati, deponirati in odvažati v skladu z veljavnim Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Ruše (MUV, št. 1/96). Posode za odpadke se namestijo na pokritih in vizualno neizpostavljenih mestih oz. ekoloških otokih, kateri se obsadijo in primerno uredijo.

 (2) V ko­ikor se bodo pojavili posebni odpadki, ki jih ni možno odvažati in odlagati skupaj s komunalnimi odpadki, se je potrebno s pristojno komunalno organizacijo dogovoriti o njihovem zbiranju, odlaganju in odvažanju.

VIII. POGOJI ZAVAROVANJE OKOLJA

26. člen

 (zaščita pred onesnaževanjem podtalnice)

(1) Obravnavano območje se v večjem delu ne nahaja na območju, kjer je z Odlokom o varstvu zalog pitne vode črpališč Vodnjak I. in Vodnjak II. V Rušah (MUV, št. 10/93) zaščitene območje podtalnice. V vodovarstvenem območju se nahaja le njegov jugozahodni del.

(2) Vsi posegi morajo glede preprečevanja onesnaževanja podtalnice in drugih tekočih in stoječih voda upoštevati sledeče:

-           Zakon o varstvu okolja ((Ur.l. RS, št. 41/2004);

-           Zakon o vodah (Ur.l. RS, št. 67/2002, 110/2002, 2/2004, 41/ 2004);

-           Odlok o varstvu zalog pitne vode črpališč Vodnjak I. in Vod­njak II. V Rušah (MUV št. 10/93);

-           Pravilnik o tehničnih normativih za skladiščenje vnetljivih in nevarnih snovi (Ur. list SFRJ, št. 14/80);

-           Pravilnik o pitni vodi (Ur. list RS, št. 19/04 in 35/04);

-           Pravilnik o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi (Ur. list SRS, št. 3/79);

-           Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Ur. list RS, št. 35/96, 21/03, 2/04, 41/04 in naslednje);

-           Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motorna vozila (Ur. List RS, št. 10/99);

(3) Za zmanjšanje obremenjujočih vplivov na okolje je potrebno izvajati naslednje ukrepe:

-           v fazi pripravljalnih del: zagotoviti izdelavo projekta zaščite podtalnice pri izvajanju izkopnih in zemeljskih del;

-           v času gradnje:

-           interne vozne poti na gradbišču izvesti v utrjeni izvedbi, ki bo preprečevala sprijemanje zemljine na pnevmatike osebnih in tovornih vozil ter samohodne gradbene meha­nizacije;

-           izkopna, zemeljska in rušitvena dela izvajati ob deževnih dnevih oz. ob sočasnem močenju materiala;

-           čistiti kolesa tovornih vozil ob zapuščanju delovišča vsled preprečitve nanašanja prsti na cestne površine;

-           zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo delovišča, da bo preprečeno morebitno izlitje nevarnih snovi v podtalje;

-           v primeru nezgode z izlitjem nevarnih snovi v podtalje zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev;

-           po dokončanju urediti okolje oz. vzpostaviti prvotno stanje;

-           v času uporabe:

-           na prometnih površinah zagotoviti omejitev hitrosti na 30 km/h z opredelitvijo območja umirjenega prometa;

-           v gostinskih objektih omejiti obratovalni čas do 22.00 ure.

27. člen

 (zaščita pred onesnaženjem zraka)

(1) V izogib onesnaženju zraka se kot splošno navodilo za nove objekte priporoča ogrevanje z zemeljskim plinom. Obstoječi objekti se lahko ogrevajo iz lastnih skupnih ali individualnih kotlovnic. Ob rekonstrukciji je obvezen prehod na ekološko neoporečen energent.

(2) Potrebno je upoštevati:

-Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur. list RS, št. 73/94) in Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih vi­rov onesnaževanja (Ur. list RS, št. 68/96, 109/01, 41/04 in naslednje);

-Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Ur. list RS št. 73/94) in njena dopolnitev (Ur. list RS, št. 51/98, 105/00, 50/01, 46/02 in naslednje);

-Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zrak (Ur. list RS, št. 73/94 in naslednje); 

-11. člen Pravilnika o higieni živil (Ur.list RS, št. 60/02, 104/03, 11/04 in 51/04) -protiprašna ureditev okolice živilskih obratov

28. člen

 (požarna varnost)

(1) Požarno varnost je treba zagotoviti v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom (Ur. list RS, št. 71/93).

(2) Pri projektiranju in izgradnji posameznih objektov je treba upoštevati:

-Pravilnik o požarnovarstvenih pogojih, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi prostorskega ureditvenega akta, pri projektiranju, gradnji, rekonstrukciji in vzdrževanju objektov (Ur. list SRS, št. 42/85 in naslednje);

-Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. list SFRJ, št. 30/91 in naslednje);

-Pravilnik o gradnji naprav za vnetljive tekočine ter o uskladiščevanju in pretakanju vnetljivih tekočin (Ur. list SFRJ, št. 20/71 in naslednje);

-Slovenski standard SIST DIN 14090 

(3) Po Pravilniku o tehničnih normativih za zunanje in notranje hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. list SFRJ, št. 30/91) je potrebno zagotoviti v vodovodnem omrežju 10 litrov vode na sekundo in zagotoviti zadostne količine vode za gašenje (ocena 25 do 30 l/s.

(4) Dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 80 kN.

29. člen

 (hrup)

(1) Glede hrupa je treba upoštevati: 

-Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS, št. 66/96 in naslednje),

-Uredba o hrupu zaradi cestnega ali železniškega prometa (Ur. l. RS, št. 45/95).

(2) Celotno območje URN se uvrsti v 3. cono varstva pred hrupom. Območje 25 m okrog gradbene meje objekta doma starostnikov se opredeli kot 2. cona varstva pred hrupom.

IX. FAZNOST IZVAJANJA UREDITVENEGA NAČRTA IN TOLERANCE

30. člen

Ureditveni načrt se lahko izvaja v več fazah, ki so med seboj časovno neodvisne.

31. člen

 (tolerance)

(1) Možne so naslednje tolerance:

Program: v celotnem območju URN so mogoči tudi drugi programi, skladni z namensko rabo v morfološki enoti in urbanistični zasnovi, vendar ne smejo povzročati obremenitev s hrupom, ki bi presegale omejitve za 3. cono varstva pred hrupom oz za 2. cono v območju doma starostnikov. V tem smislu so mogoče tudi spremembe namembnosti obstoječih objektov.

Horizontalni gabariti: odstopanje nad koto terena je mogoče v okviru gradbenih linij in gradbenih meja, kar je razvidno iz gra?čnih prilog. Odstopanje pod koto terena je v primeru izvedbe podzemnih garaž možno do parcelnih meja.

Etažnost: samo v coni XVII je odstopanje mogoče pri vseh objektih za -1 etažo. Podkletitev objektov ni obvezna.

Oblikovanje: pri večjih objektih (dom starostnikov) je mogoče kombiniranje poševnih strešin predpisanega naklona z ravnimi strehami.

Tolerance pri novogradnjah, za katere niso opredeljene gradbene meje, znašajo ±1,0m v vse smeri, pri nadomestnih gradnjah odmiki od gradbenih črt in gradbenih meja niso možni.

Pri gradnji doma starostnikov so možna odstopanja navznoter v zahodni in vzhodni smeri v smislu povečanja odmika od parcelnih meja.

Kot posledica eventuelne izvedbe dostopa do doma starostnikov po parceli 1743 se lahko poljubno zmanjšajo horizontalni gabariti glasbenega paviljona in parkovno oblikovanega atrija med glasbeno šolo in predvidenim paviljonom.

Tolerance pri ureditvah okolja in objektih nizkih gradenj so lahko večje, pri čemer morajo temeljiti na strokovni podlagi za nameravano ureditev ali objekt.

(2) Tolerance se preverijo v izrisu iz ureditvenega načrta.

(3) Pri izdelavi tehnične dokumentacije je potrebno za objek­te, katerim še niso bile določene gradbene parcele, te določiti v skladu s tehničnimi elementi za zakoličenje gradbenih parcel iz predmetnega ureditvenega načrta ter v skladu s predpisi o graditvi objektov oziroma drugimi področnimi predpisi in sicer tako, da bo zagotovljena njihova normalna uporaba in vzdrževanje. Pri tem je potrebno upoštevati situacijo na terenu. V primeru, da ob objektih poteka javna komunikacija, je meja gradbene parcele linija fasad objektov. Na zazidanih zemljiščih z več stanovanjskimi objekti (blokovna gradnja), kjer ni možna določitev gradbenih parcel za posamični objekt, je potrebno določiti skupne gradbene parcele za vse objekte na območju.

(4) Oprema gradbenih parcel:

-uvozi na parcele iz napajalnih ulic morajo biti izvedeni s posnetimi ali ugreznjenimi robniki;

-mogoče so ograje iz žičnega pletiva višine do 2.00 m z živo mejo iz gabra in morebitne protihrupne ograje iz pletenih le­tev do višine 2.00 m;

-komunalna infrastruktura mora biti izvedena v priključnih jaških na notranjih robovih parcele oz. v pločnikih.«

III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

4. člen

Spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta so stalno na vpogled v Občinski upravi Občine Ruše in na Upravni enoti Ruše.

5. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

6. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Številka: 350-01-003/2004104

Župan Občine Ruše

Vili Rezman, prof., s. r.

Datum: 7. julij 2005