Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Beltinci - neuradno prečiščeno besedilo (1)
Uradni list Republike Slovenije, št. 62/2012, 27/2013
Datum sprejema: 14.03.2013
Datum objave: 29.03.2013
Datum začetka veljavnosti: 30.03.2013
New Page 1
 

Na podlagi 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 81/11, 30/11), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 – odl. US in 76/08, 100/08 – odl. US, 79/09, 14/10 odl. US, 51/10, 84/10 Odl. US) in 16. člena Statuta Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 83/09) ter strokovnih podlag, ki jih je izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor je Občinski svet Občine Beltinci na 17. redni seji dne 10. 7. 2012 sprejel
 

 
 

O D L O K
 

o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Beltinci
 

 
 

I. SPLOŠNE DOLOČBE
 

 
 

1. člen
 

Z namenom, da se ohranjajo kulturne, zgodovinske, arheološke, urbanistične, etnološke in umetnostno-zgodovinske vrednote ter zagotovi nadaljnji obstoj, Občina Beltinci s tem odlokom razglaša kulturne spomenike lokalnega pomena na območju Občine Beltinci.
 

 
 

2. člen
 

Kulturno dediščino predstavljajo območja in kompleksi, grajeni ali drugače oblikovani objekti, predmeti ali skupine predmetov oziroma ohranjena materialna dela kot rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru, katerih varstvo je zaradi njihovega zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena v javnem interesu. Dediščina, katere značilnosti so po strokovnih merilih posebnega pomena za ožje in širše lokalno okolje, lahko dobi status spomenika lokalnega pomena.
 

Spomeniki so posamezni premični in nepremični predmeti, njihove zbirke, stavbe, naselja ali njihovi deli ter območja. Po svojih lastnostih so predvsem:
 

– arheološka najdišča so originalni kraji deponiranja arheoloških ostalin, to je stvari in vsakršnih sledov človekovega delovanja iz preteklih obdobij, ki so identificirani z ustreznimi strokovnimi postopki;
 

– stavbe so eno- ali večprostorni grajeni objekti s streho. So odraz in primer stopenj gospodarskega, kulturnega, socialnega, političnega, tehnološkega in verskega razvoja. Ločimo gospodarsko/proizvodne, javne, poslovne in stanovanjske stavbe, ki spadajo v okvir profanih stavb, ter sakralne stavbe, ki so v osnovi namenjene bogoslužju;
 

– parki in vrtovi so deli odprtega prostora, oblikovani v razmerju med grajenimi ali oblikovanimi objekti, rastlinjem, vodo in reliefom. V to zvrst sodijo tudi drevoredi, alpinetumi, gaji, rozariji, skalnjaki, zeliščni vrtovi in druge vrtnoarhitekturne ureditve (ureditve javnih prostorov);
 

– stavbe s parki in vrtovi so enovite celote oblikovanega odprtega prostora in grajenih objektov. Ločimo profane stavbe s parki ali z vrtovi (dvorec s parkom ali z vrtom, grad s parkom ali z vrtom, zdravilišče) in sakralne stavbe s parki ali z vrtovi;
 

– spominski objekti ali kraji so grajeni ali oblikovani objekti in prostori izražanja spoštovanja ter spominjanja na neko osebo, dejavnost, dejstvo, dogodek. Ločimo domove pomembnih osebnosti, znamenja, objekte in kraje mrtvih, kraje zgodovinskih dogodkov, preproste vojaške objekte, kraje spominjanja na človeško poselitev ali dejavnost;
 

– drugi objekti in naprave so grajeni objekti ali večji predmeti iz več sestavljenih delov in služijo tistim človeškim potrebam, ki niso primerni za bivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbi. So odraz in primer stopenj gospodarskega, kulturnega, političnega in tehnološkega razvoja. Ločimo delovne naprave, industrijske/gospodarske objekte, kulturne in vadbene objekte, objekte transportne infrastruktur, objekte urbane opreme, signalne ter merilne naprave in objekte ter zidove in jarke;
 

– naselja in njihovi deli so prostori trajne človeške poselitve, združujejo bivališča z javnimi objekti, prostori in funkcijami. Obsegajo podeželska (zaselek, vas), trška in mestna naselja, njihove dele (trg, četrt, kolonija, ulica) ter druga območja poselitve skupaj s pripadajočimi zemljišči;
 

– kulturna krajina je del odrtega prostora z naravnimi in grajenimi ali oblikovanimi sestavinami, katerega strukturo, razvoj in rabo pretežno določajo človekovi posegi in dejavnosti. Glede na strukturne značilnosti ločimo kmetijske krajine, poseljene krajine in zgodovinske krajine;
 

– ostalo je zvrst, v katero sodi nepremična kulturna dediščina, ki je ni mogoče uvrstiti v nobeno od naštetih zvrsti.
 

 
 

3. člen
 

Odlok vsebuje naslednja določila o kulturnih spomenikih, ki jih povzema iz strokovnih podlag Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, in sicer:
 

– identifikacijo spomenika;
 

– opis lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik;
 

– varstveni režim spomenika;
 

– vplivno območje, pri čemer so upoštevane zgodovinske, funkcionalne in vizualne lastnosti ter pomen spomenika.
 

 
 

II. OPISI Z OBRAZLOŽITVAMI, VREDNOTENJEM IN VARSTVENIM REŽIMOM
 

 
 

4. člen
 

Za kulturne spomenike lokalnega pomena naslednji spomeniki: (na območju Občine Beltinci) se razglasijo:
 

 
 

EŠD:          29516
 

Ime enote:    Dokležovje – Arheološko območje Tabla
 

 
 

Lokacija :    parc. št.: 577/1, 577/2, 577/3, 577/4, 577/5
 

              vse k.o. Dokležovje
 

 
 

Utemeljitev   Pri arheološkem sondiranju leta 2010 je bila v
 

razglasitve:  bližini železniške proge vzhodno od vasi
 

              odkrita arheološka kulturna plast z odlomki
 

              rimskodobne lončenine. Lokacija je pomembna za
 

              razumevanje rimskodobne kulturne krajine.
 

 
 

Opis          Varstveni režim določa:
 

varstvenega   – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in
 

režima:       v prostoru kot vira človekove preteklosti in
 

              kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in
 

              znanstveno proučevanje;
 

              – zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;
 

              – prepoved vpeljave novih poljedelskih kultur,
 

              ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali
 

              spreminjale konfiguracijo terena;
 

              – čim bolj omejena uporaba kemičnih sredstev za
 

              gnojenje in zatiranje škodljivcev;
 

              – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v
 

              procesu znanstvenega preučevanja in/ali v
 

              primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse
 

              druge prostorske možnosti umestitve objektov
 

              javnega interesa;
 

              – v takšnem primeru je potrebno zagotoviti
 

              predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo
 

              popolnega najdiščnega arhiva in njegovo
 

              obdelavo;
 

              – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in
 

              za širši prostor kulturno izpovednih ostalin,
 

              je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih
 

              primerno vključiti v okolje ter v turistično
 

              promocijo kraja;
 

              – izjemoma je ob predhodni pridobitvi
 

              kulturnovarsvenih pogojev in soglasja ali
 

              strokovnih podlag možno po predhodni arheološki
 

              raziskavi v robne dele varovanih površin
 

              locirati infrastrukturne objekte in komunalne
 

              vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo
 

              spremembo projekta.
 

 
 

Merilo:       M = 1 : 2880
 

 
 

EŠD:          1238
 

Ime enote:    Dokležovje – Gomilno grobišče
 

 
 

Lokacija :    parc. št.: 431, 432, 433, 434, 435/1, 435/2,
 

              436, 437, 438, 439, 440, 443, 444, 445, 446,
 

              449, 450 vse k.o. Dokležovje
 

 
 

Utemeljitev   Severno od vasi je v bližini ceste Dokležovje–
 

razglasitve:  Bratonci pet večinoma nepoškodovanih rimskih
 

              gomil z dobro vidnimi obodnimi jarki. Tri
 

              gomile ležijo na travniku, dve pa na njivi.
 

              Dimenzije gomil: višina 0,5–1,8 metra, premer
 

              10–15 metrov. Gomilno grobišče predstavlja
 

              enega od prostorskih markerjev rimskodobne
 

              kulturne krajine.
 

 
 

Opis          Varstveni režim določa:
 

varstvenega   – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in
 

režima:       v prostoru kot vira človekove preteklosti in
 

              kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in
 

              znanstveno proučevanje;
 

              – zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;
 

              – prepovedano je izkopavanje panjev;
 

              – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v
 

              procesu znanstvenega preučevanja in/ali v
 

              primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse
 

              druge prostorske možnosti umestitve objektov
 

              javnega interesa;
 

              – v takšnem primeru je potrebno zagotoviti
 

              predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo
 

              popolnega najdiščnega arhiva in njegovo
 

              obdelavo;
 

              – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in
 

              za širši prostor kulturno izpovednih ostalin,
 

              je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih
 

              primerno vključiti v okolje ter v turistično
 

              promocijo kraja;
 

              – izjemoma je ob predhodni pridobitvi
 

              kulturnovarsvenih pogojev in soglasja ali
 

              strokovnih podlag možno po predhodni arheološki
 

              raziskavi v robne dele varovanih površin
 

              locirati infrastrukturne objekte in komunalne
 

              vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo
 

              spremembo projekta.
 

 
 

Merilo:       M = 1 : 2880
 

 
 

EŠD:          1247
 

Ime enote:    Dokležovje – Rimska gomila
 

 
 

Lokacija :    parc. št.: 220/1, 220/2, 220/3, 222/1, 222/2,
 

              222/3 vse k.o. Dokležovje
 

 
 

Utemeljitev   Zahodno od vasi leži na njivi nepoškodovana
 

razglasitve:  rimskodobna grobna gomila. Gomila predstavlja
 

              enega od prostorskih markerjev rimskodobne
 

              kulturne krajine, zato se jo ohranja v
 

              neokrnjeni obliki.
 

 
 

Opis          Varstveni režim določa:
 

varstvenega   – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in
 

režima:       v prostoru kot vira človekove preteklosti in
 

              kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in
 

              znanstveno proučevanje;
 

              – zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;
 

              – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v
 

              procesu znanstvenega preučevanja in/ali v
 

              primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse
 

              druge prostorske možnosti umestitve objektov
 

              javnega interesa;
 

              – v takšnem primeru je potrebno zagotoviti
 

              predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo
 

              popolnega najdiščnega arhiva in njegovo
 

              obdelavo;
 

              – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in
 

              za širši prostor kulturno izpovednih ostalin,
 

              je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih
 

              primerno vključiti v okolje ter v turistično
 

              promocijo kraja;
 

              – izjemoma je ob predhodni pridobitvi
 

              kulturnovarsvenih pogojev in soglasja ali
 

              strokovnih podlag možno po predhodni arheološki
 

              raziskavi v robne dele varovanih površin
 

              locirati infrastrukturne objekte in komunalne
 

              vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo
 

              spremembo projekta.
 

 
 

Merilo:       M = 1 : 2880
 

 
 

EŠD:          10343
 

Ime enote:    Gančani – Bronastodobna naselbina
 

 
 

Lokacija :    parc. št.: 3331, 3332, 3333, 3334, 3335, 3336,
 

              3337, 3338, 3339, 3340, 3341, 3342, 3343, 3344,
 

              3345, 3346, 3347, 3348, 3349, 3350, 3351, 3352,
 

              3353/1, 3354, 3355, 3356, 3357, 3358/1, 3358/2,
 

              4171, 4170, 4172, 4173, 4174, 4175, 4176, 4177,
 

              4178, 4179, 4180, 4181, 4182, 4183, 4184, 4185,
 

              4186, 4187, 4188, 4189, 4190, 4191, 4192, 4193,
 

              4194, 4195, 4242-srednji del, 4243-srednji del

              vse k.o. Gančani, 3353/2, k.o. Gančani
 

 
 

Utemeljitev   Jugovzhodno od vasi na poljih z ledinskim
 

razglasitve:  imenom Prapornica se nahajajo ostanki
 

              bronastodobne naselbine v velikosti 200 x 100
 

              metrov. Med površinskimi najdbami je največ
 

              odlomkov lončenine iz bronaste dobe in hišnega
 

              ometa. Kulturna plast je v večjem delu
 

              neprekopana, zaradi česar je naselbina
 

              izrednega pomena za vrednotenje bronastodobne
 

              kulturne krajine.
 

 
 

Opis          Varstveni režim določa:
 

varstvenega   – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in
 

režima:       v prostoru kot vira človekove preteklosti in
 

              kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in
 

              znanstveno proučevanje;
 

              – zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;
 

              – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v
 

              procesu znanstvenega preučevanja in/ali v
 

              primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse
 

              druge prostorske možnosti umestitve objektov
 

              javnega interesa;
 

              – v takšnem primeru je potrebno zagotoviti
 

              predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo
 

              popolnega najdiščnega arhiva in njegovo
 

              obdelavo;
 

              – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in
 

              za širši prostor kulturno izpovednih ostalin,
 

              je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih
 

              primerno vključiti v okolje ter v turistično
 

              promocijo kraja;
 

              – izjemoma je ob predhodni pridobitvi
 

              kulturnovarsvenih pogojev in soglasja ali
 

              strokovnih podlag možno po predhodni arheološki
 

              raziskavi v robne dele varovanih površin
 

              locirati infrastrukturne objekte in komunalne
 

              vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo
 

              spremembo projekta.
 

 
 

Merilo:       M = 1 : 288
 

 
 

EŠD:          10342
 

Ime enote:    Gančani – Eneolitska naselbina Gospodsko
 

 
 

Lokacija :    parc. št.: 2548, 2549, 2550, južni del 2576/2,
 

              južni del 2576/3, južni del 2576/4, južni del

              2577, 2578 2578/2, vse k.o. Gančani
 

 
 

Utemeljitev   Severno od vasi so na poljih z ledinskim imenom
 

razglasitve:  Gospodsko ostanki eneolitske naselbine,
 

              ugotovljene na podlagi površinskih najdb
 

              (odlomki lončenine, kamnite sekire). Večinoma
 

              še neprekopana kulturna plast predstavlja
 

              izredni raziskovalni potencial za razumevanje
 

              poselitvene slike v povodju reke Ledave v
 

              eneolitskem obdobju.
 

Opis          Varstveni režim določa:
 

varstvenega   – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in
 

režima:       v prostoru kot vira človekove preteklosti in
 

              kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in
 

              znanstveno proučevanje;
 

              – zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;
 

              – z gozdom se gospodari na tradicionalen način;
 

              – prepovedana je gradnja novih gozdnih cest in
 

              vlak;
 

              – prepovedano je izkopavanje panjev in skal;
 

              – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v
 

              procesu znanstvenega preučevanja in/ali v
 

              primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse
 

              druge prostorske možnosti umestitve objektov
 

              javnega interesa;
 

              – v takšnem primeru je potrebno zagotoviti
 

              predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo
 

              popolnega najdiščnega arhiva in njegovo
 

              obdelavo;
 

              – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in
 

              za širši prostor kulturno izpovednih ostalin,
 

              je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih
 

              primerno vključiti v okolje ter v turistično
 

              promocijo kraja;
 

              – izjemoma je ob predhodni pridobitvi
 

              kulturnovarsvenih pogojev in soglasja ali
 

              strokovnih podlag možno po predhodni arheološki
 

              raziskavi v robne dele varovanih površin
 

              locirati infrastrukturne objekte in komunalne
 

              vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo
 

              spremembo projekta.
 

 
 

Merilo:       M = 1 : 2880
 

 
 

EŠD:          1242
 

Ime enote:    Gančani – Gomilno grobišče Bogojinski gozd
 

 
 

Lokacija :    parc. št.: severni del 1 k.o. Gančani
 

 
 

Utemeljitev   V gozdu vzhodno od ceste Gančani–Bogojina se
 

razglasitve:  nahajata dve poškodovani gomili iz neznanega
 

              časa. Gomili sta arheološki terenski spomenik v
 

              prvotni legi. Ohranjata se v nespremenjeni
 

              obliki.
 

 
 

Opis          Varstveni režim določa:
 

varstvenega   – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in
 

režima:       v prostoru kot vira človekove preteklosti in
 

              kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in
 

              znanstveno proučevanje;
 

              – zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;
 

              – z gozdom se gospodari na tradicionalen način;
 

              – prepovedana je gradnja novih gozdnih cest in
 

              vlak;
 

              – prepovedano je izkopavanje panjev in skal;
 

              – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v
 

              procesu znanstvenega preučevanja in/ali v
 

              primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse
 

              druge prostorske možnosti umestitve objektov
 

              javnega interesa;
 

              – v takšnem primeru je potrebno zagotoviti
 

              predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo
 

              popolnega najdiščnega arhiva in njegovo
 

              obdelavo;
 

              – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in
 

              za širši prostor kulturno izpovednih ostalin,
 

              je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih
 

              primerno vključiti v okolje ter v turistično
 

              promocijo kraja;
 

              – izjemoma je ob predhodni pridobitvi
 

              kulturnovarsvenih pogojev in soglasja ali
 

              strokovnih podlag možno po predhodni arheološki
 

              raziskavi v robne dele varovanih površin
 

              locirati infrastrukturne objekte in komunalne
 

              vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo
 

              spremembo projekta.
 

 
 

Merilo:       M = 1 : 2880
 

 
 

EŠD:          1252
 

Ime enote:    Gančani – Rimska gomila Hraščica
 

 
 

Lokacija :    parc. št.: jugozahodni del 9 k.o. Gančani
 

 
 

Utemeljitev   Vzhodno od ceste Gančani–Bogojina, v gozdu z
 

razglasitve:  ledinskim imenom Hraščica, se nahaja
 

              rimskodobna gomila, ki je bila leta 1974
 

              arheološko sondirana. Njena višina je 1,1
 

              metra, premer 19,5 metra. Gomila predstavlja
 

              enega od prostorskih markerjev rimskodobne
 

              kulturne krajine, zato se jo ohranja v
 

              neokrnjeni obliki.
 

 
 

Opis          Varstveni režim določa:
 

varstvenega   – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in
 

režima:       v prostoru kot vira človekove preteklosti in
 

              kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in
 

              znanstveno proučevanje;
 

              – zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;
 

              – z gozdom se gospodari na tradicionalen način;
 

              – prepovedana je gradnja novih gozdnih cest in
 

              vlak;
 

              – prepovedano je izkopavanje panjev in skal;
 

              – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v
 

              procesu znanstvenega preučevanja in/ali v
 

              primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse
 

              druge prostorske možnosti umestitve objektov
 

              javnega interesa;
 

              – v takšnem primeru je potrebno zagotoviti
 

              predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo
 

              popolnega najdiščnega arhiva in njegovo
 

              obdelavo;
 

              – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in
 

              za širši prostor kulturno izpovednih ostalin,
 

              je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih
 

              primerno vključiti v okolje ter v turistično
 

              promocijo kraja;
 

              – izjemoma je ob predhodni pridobitvi kulturno
 

              varstvenih pogojev in soglasja ali strokovnih
 

              podlag možno po predhodni arheološki raziskavi
 

              v robne dele varovanih površin locirati
 

              infrastrukturne objekte in komunalne vode,
 

              vendar rezultati raziskav lahko pomenijo
 

              spremembo projekta.
 

 
 

Merilo:       M = 1 : 2880
 

 
 

EŠD:          1253
 

Ime enote:    Gančani – Rimska cesta
 

 
 

Lokacija :    parc. št.: 3544-4045 (deli parcel) in 2999-3184

              (deli parcel) vse k.o. Gančani. 4224/1, 4045, 4046, 4047, 4048, 4050, 4051, 4053, 4242, 3519, 3518, 3515/1, 3515/2, 3515/3, 3515/4, 3514, 3513, 3510, 3509, 3508, 3506, 3505, 3503, 3502, 3501, 4243, 3565, 3562, 3561, 3560, 3559, 3558, 3557, 3556, 3555, 3554, 3553, 3552, 3551, 3550/1, 3550/2, 3549, 3548, 3547, 3546, 4244, 3174, 3175, 3176, 3177, 3178, 3179, 3180, 3183, 3184, 3185, 3186, 3187, 3188, 3189, 3190, 3191, 3192, 4245, 3108, 3107, 3104, 3103, 3100, 3099, 3098, 3095/1, 3095/2, 3092, 3091, 3090, 3089, 3088, 3087, 3086/2, 3085/1, 3085/2, 3084/1, 3084/2, 3083/1, 3083/2, 3082/2, 3081, 3078, 3077, 3074, 3073, 4246, 2987, 2988, 2989, 2990, 2991, 2992, 2993, 2994, 2995, 2996, 2997, 2998, 2999, 3000/1, 3000/2, 3000/3, 3001, vse k.o. Gančani;
 

 
 

Utemeljitev   Vzhodno od Gančanov je med njivami in travnikih
 

razglasitve:  vse do naselja Renkovci na površini še vidna
 

              trasa rimske ceste. S svojo povezovalno
 

              funkcijo med posameznimi naselbinskimi območji
 

              predstavlja pomemben kulturni element v
 

              prostoru, pri čemer pa je poleg smeri ceste
 

              pomembna tudi njena struktura.
 

 
 

Opis          Varstveni režim določa:
 

varstvenega   – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in
 

režima:       v prostoru kot vira človekove preteklosti in
 

              kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in
 

              znanstveno proučevanje;
 

              – zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;
 

              – z gozdom se gospodari na tradicionalen način;
 

              – prepoved gradnje novih gozdnih cest in vlak;
 

              – prepoved izkopavanja panjev in skal;
 

              – prepoved vpeljave novih poljedelskih kultur,
 

              ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali
 

              spreminjale konfiguracijo terena;
 

              – čim bolj omejena uporaba kemičnih sredstev za
 

              gnojenje in zatiranje škodljivcev;
 

              – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v
 

              procesu znanstvenega preučevanja in/ali v
 

              primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse
 

              druge prostorske možnosti umestitve objektov
 

              javnega interesa;
 

              – v takšnem primeru je potrebno zagotoviti
 

              predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo
 

              popolnega najdiščnega arhiva in njegovo
 

              obdelavo;
 

              – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in
 

              za širši prostor kulturno izpovednih ostalin,
 

              je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih
 

              primerno vključiti v okolje ter v turistično
 

              promocijo kraja;
 

              – izjemoma je ob predhodni pridobitvi
 

              kulturnovarsvenih pogojev in soglasja ali
 

              strokovnih podlag možno po predhodni arheološki
 

              raziskavi v robne dele varovanih površin
 

              locirati infrastrukturne objekte in komunalne
 

              vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo
 

              spremembo projekta.
 

 
 

Merilo:       M = 1 : 2880
 

 
 

EŠD:          1251
 

Ime enote:    Gančani – Rimska gomila Logarnica
 

 
 

Lokacija :    parc. št.: južni del 12/3 k.o. Gančani.
 

 
 

Utemeljitev   Vzhodno od ceste Gančani–Renkovci je v gozdu
 

razglasitve:  rimska gomila, ki je bila leta 1974 arheološko
 

              sondirana. Višina gomile je 1,3 metra, širina
 

              pa 13 metrov. Gomila predstavlja enega od
 

              prostorskih markerjev rimskodobne kulturne
 

              krajine, zato se jo ohranja v neokrnjeni
 

              obliki.
 

 
 

Opis          Varstveni režim določa:
 

varstvenega   – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in
 

režima:       v prostoru kot vira človekove preteklosti in
 

              kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in
 

              znanstveno proučevanje;
 

              – zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;
 

              – z gozdom se gospodari na tradicionalen način;
 

              – prepoved gradnje novih gozdnih cest in vlak;
 

              – prepoved izkopavanja panjev in skal;
 

              – čim bolj omejena uporaba kemičnih sredstev za
 

              gnojenje in zatiranje škodljivcev;
 

              – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v
 

              procesu znanstvenega preučevanja in/ali v
 

              primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse
 

              druge prostorske možnosti umestitve objektov
 

              javnega interesa;
 

              – v takšnem primeru je potrebno zagotoviti
 

              predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo
 

              popolnega najdiščnega arhiva in njegovo
 

              obdelavo;
 

              – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in
 

              za širši prostor kulturno izpovednih ostalin,
 

              je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih
 

              primerno vključiti v okolje ter v turistično
 

              promocijo kraja;
 

              – izjemoma je ob predhodni pridobitvi
 

              kulturnovarsvenih pogojev in soglasja ali
 

              strokovnih podlag možno po predhodni arheološki
 

              raziskavi v robne dele varovanih površin
 

              locirati infrastrukturne objekte in komunalne
 

              vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo
 

              spremembo projekta.
 

 
 

Merilo:       M = 1 : 2880
 

 
 

EŠD:          10663
 

Ime enote:    Ižakovci – Gomila
 

 
 

Lokacija :    parc. št.: 853 k.o. Ižakovci
 

 
 

Utemeljitev   Zahodno od ceste Ižakovci–Beltinci so na njivi
 

razglasitve:  ostanki skoraj popolnoma izravnane, časovno
 

              neopredeljene gomile. Kot priča človekovega
 

              delovanja je, pa čeprav izravnava, pomembna za
 

              razumevanje razvoja kulturne krajine.
 

 
 

Opis          Varstveni režim določa:
 

varstvenega   – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in
 

režima:       v prostoru kot vira človekove preteklosti in
 

              kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in
 

              znanstveno proučevanje;
 

              – zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;
 

              – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v
 

              procesu znanstvenega preučevanja in/ali v
 

              primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse
 

              druge prostorske možnosti umestitve objektov
 

              javnega interesa;
 

              – v takšnem primeru je potrebno zagotoviti
 

              predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo
 

              popolnega najdiščnega arhiva in njegovo
 

              obdelavo;
 

              – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in
 

              za širši prostor kulturno izpovednih ostalin,
 

              je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih
 

              primerno vključiti v okolje ter v turistično
 

              promocijo kraja;
 

              – izjemoma je ob predhodni pridobitvi
 

              kulturnovarsvenih pogojev in soglasja ali
 

              strokovnih podlag možno po predhodni arheološki
 

              raziskavi v robne dele varovanih površin
 

              locirati infrastrukturne objekte in komunalne
 

              vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo
 

              spremembo projekta.
 

 
 

Merilo:       M = 1 : 2880
 

 
 

EŠD:          1239
 

Ime enote:    Ižakovci – Rimska naselbina
 

 
 

Lokacija :    parc. št.: 264, 291-310, 311/1, 311/2, 312-322,

              323/1, 323/2, 324-330 vse k.o. Ižakovci  264, 291, 292, 293, 294, 295, 296, 297, 298, 299, 300, 301, 302, 303, 304, 305, 306, 307, 308, 309, 310, 311/1, 311/2, 312, 313, 314, 315, 316, 317, 318, 319, 320, 321, 322, 323/1, 323/2, 324, 325, 326, 327/1, 327/2, 328, 329, 330, vse k.o. Ižakovci
 

 
 

Utemeljitev   Na njivskih površinah z ledinskim imenom
 

razglasitve:  Osredek, severozahodno od Ižakovec, odlomki
 

              rimskih tegul in lončenine. Gre za ostanke
 

              rimske naselbine v velikosti 300 x 300 metrov.
 

 
 

Opis          Varstveni režim določa:
 

varstvenega   – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in
 

režima:       v prostoru kot vira človekove preteklosti in
 

              kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in
 

              znanstveno proučevanje;
 

              – zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;
 

              –  v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer
 

              v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v
 

              primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse
 

              druge prostorske možnosti umestitve objektov
 

              javnega interesa;
 

              – v takšnem primeru je potrebno zagotoviti
 

              predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo
 

              popolnega najdiščnega arhiva in njegovo
 

              obdelavo;
 

              – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in
 

              za širši prostor kulturno izpovednih ostalin,
 

              je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih
 

              primerno vključiti v okolje ter v turistično
 

              promocijo kraja;
 

              – izjemoma je ob predhodni pridobitvi
 

              kulturnovarsvenih pogojev in soglasja ali
 

              strokovnih podlag možno po predhodni arheološki
 

              raziskavi v robne dele varovanih površin
 

              locirati infrastrukturne objekte in komunalne
 

              vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo
 

              spremembo projekta.
 

 
 

Merilo:       M = 1 : 2880
 

 
 

EŠD:          1237
 

Ime enote:    Lipovci – Rimska gomila Šibice
 

 
 

Lokacija :    parc. št.: 1205/2 in 1206 k.o. Lipovci  1071/1 in 1071/2, k.o. Lipovci
 

 
 

Utemeljitev   Ob poljski poti zahodno od ceste Dokležovje–
 

razglasitve:  Lipovci se nahaja danes izravnana rimskodobna
 

              gomila. Čeprav izravnana, predstavlja enega od
 

              prostorskih markerjev rimskodobne kulturne

              krajine.

Ob poljski poti zahodno od ceste Dokležovje–Bratonci se v gozdičku nahaja nizka sploščena rimskodobna gomila, ki meri v premeru 16 m in v višino 1 m. V bližini je obstajala še ena gomila, ki je bila prekopana pred drugo svetovno vojno. V tej gomili so bili ostanki pepela in antične posode, vendar sledovi te gomile niso več ohranjeni. Obstoječa gomila predstavlja enega od prostorskih markerjev rimskodobne kulturne krajine;
 

 
 

Opis          Varstveni režim določa:
 

varstvenega   – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in
 

režima:       v prostoru kot vira človekove preteklosti in
 

              kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in
 

              znanstveno proučevanje;
 

              – zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;
 

              – prepoved vpeljave novih poljedelskih kultur,
 

              ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali
 

              spreminjale konfiguracijo terena;
 

              – čim bolj omejena uporaba kemičnih sredstev za
 

              gnojenje in zatiranje škodljivcev;
 

              – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v
 

              procesu znanstvenega preučevanja in/ali v
 

              primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse
 

              druge prostorske možnosti umestitve objektov
 

              javnega interesa;
 

              – v takšnem primeru je potrebno zagotoviti
 

              predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo
 

              popolnega najdiščnega arhiva in njegovo
 

              obdelavo;
 

              – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in
 

              za širši prostor kulturno izpovednih ostalin,
 

              je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih
 

              primerno vključiti v okolje ter v turistično
 

              promocijo kraja;
 

              – izjemoma je ob predhodni pridobitvi
 

              kulturnovarsvenih pogojev in soglasja ali
 

              strokovnih podlag možno po predhodni arheološki
 

              raziskavi v robne dele varovanih površin
 

              locirati infrastrukturne objekte in komunalne
 

              vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo
 

              spremembo projekta.
 

 
 

Merilo:       M = 1 : 2880
 

 
 

EŠD:          1244
 

Ime enote:    Lipa – Arheološko območje Gomilčice
 

 
 

Lokacija :    parc. št.: 3132/1 in 3132/2 k.o. Lipa
 

 
 

Utemeljitev   Na rahlo dvignjenem platoju z ledinskim imenom
 

razglasitve:  Gomilčice zahodno od vasi Lipa, so bile na
 

              njivah najdeni odlomki eneolitske lončenine.
 

              Lokacija je pomembna za razumevanje poselitvene
 

              dinamike v kulturni krajini v prazgodovinskih
 

              obdobjih.
 

 
 

Opis          Varstveni režim določa:
 

varstvenega   – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in
 

režima:       v prostoru kot vira človekove preteklosti in
 

              kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in
 

              znanstveno proučevanje;
 

              – zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;
 

              – z gozdom se gospodari na tradicionalen način;
 

              – prepoved gradnje novih gozdnih cest in vlak;
 

              – prepoved izkopavanja panjev in skal;
 

              – prepoved vpeljave novih poljedelskih kultur,
 

              ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali
 

              spreminjale konfiguracijo terena;
 

              – čim bolj omejena uporaba kemičnih sredstev za
 

              gnojenje in zatiranje škodljivcev;
 

              – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v
 

              procesu znanstvenega preučevanja in/ali v
 

              primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse
 

              druge prostorske možnosti umestitve objektov
 

              javnega interesa;
 

              – v takšnem primeru je potrebno zagotoviti
 

              predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo
 

              popolnega najdiščnega arhiva in njegovo
 

              obdelavo;
 

              – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in
 

              za širši prostor kulturno izpovednih ostalin,
 

              je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih
 

              primerno vključiti v okolje ter v turistično
 

              promocijo kraja;
 

              – izjemoma je ob predhodni pridobitvi
 

              kulturnovarsvenih pogojev in soglasja ali
 

              strokovnih podlag možno po predhodni arheološki
 

              raziskavi v robne dele varovanih površin
 

              locirati infrastrukturne objekte in komunalne
 

              vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo
 

              spremembo projekta.
 

 
 

Merilo:       M = 1 : 2880
 

 
 

EŠD:          15559
 

Ime enote:    Lipovci – Arheološko najdišče Popava
 

 
 

Lokacija :    parc. št.: 265/3, 266/3, 266/6, 266/9, 266/10,
 

              266/11, 267/3, 267/4, 267/6, 267/7, 267/10,

              268/1, 268/4, 269/1, 271, 272/1 , 272/2, 272/5,273/1 273/2,
 

              273/5, 274/2, 274/4, 274/6, 275/2, 275/4,
 

              275/6, 276/2, 276/5, 276/6, , 276/8, 276/11,
 

              276/14, 276/16, 276/18, 276/20, 277/2, 277/4,
 

              277/6, 278/2, 278/4, 278/6, 278/8, 278/9,
 

              278/11, 279/1, 279/6, 280/1, 280/6, 281/1,
 

              281/6, 282/2, 282/4, 282/5, 283/2, 283/4,
 

              283/5, 284/2, 284/5, 285/2, 285/5, 286/9,
 

              vzhodni del 2965, vzhodni del 2966, vzhodni del
 

              2967, zahodni del 2968, 2970 vse k.o. Lipovci,
 

 
 

Utemeljitev   Pred gradnjo avtoceste so bile na območju z
 

razglasitve:  ledinskim imenom Popava odkrite in delno tudi
 

              podrobneje raziskani ostanki naselbin iz
 

              obdobja eneolitika, zgodnjega srednjega veka in
 

              rimske dobe, kakor tudi grobišče iz obdobja
 

              zgodnjega srednjega veka. Večfazno in
 

              kompleksno arheološko najdišče je izrednega
 

              pomena za razumevanje poselitvene dinamike v
 

              arheoloških obdobjih za širše območje
 

              jugovzhodnih Alp.
 

Opis          Varstveni režim določa:
 

varstvenega   – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in
 

režima:       v prostoru kot vira človekove preteklosti in
 

              kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in
 

              znanstveno proučevanje;
 

              – zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;
 

              – prepoved vpeljave novih poljedelskih kultur,
 

              ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali
 

              spreminjale konfiguracijo terena;
 

              – čim bolj omejena uporaba kemičnih sredstev za
 

              gnojenje in zatiranje škodljivcev;
 

              – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v
 

              procesu znanstvenega preučevanja in/ali v
 

              primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse
 

              druge prostorske možnosti umestitve objektov
 

              javnega interesa;
 

              – v takšnem primeru je potrebno zagotoviti
 

              predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo
 

              popolnega najdiščnega arhiva in njegovo
 

              obdelavo;
 

              – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in
 

              za širši prostor kulturno izpovednih ostalin,
 

              je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih
 

              primerno vključiti v okolje ter v turistično
 

              promocijo kraja;
 

              – izjemoma je ob predhodni pridobitvi
 

              kulturnovarsvenih pogojev in soglasja ali
 

              strokovnih podlag možno po predhodni arheološki
 

              raziskavi v robne dele varovanih površin
 

              locirati infrastrukturne objekte in komunalne
 

              vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo
 

              spremembo projekta.
 

 
 

Merilo:       M = 1 : 2880
 

 
 

EŠD:          1243

Ime enote:    Lipovci – Arheološko območje Lipovci Arheološko najdišče Bereg
 

 
 

Lokacija :    parc. št.: 694-762, 802-855/2, 856/1, in 860/1-
 

              926, jugovzhodni del 1246/1, osrednji del
 

              1889/1 vse k.o. Lipovci 1246/1 (jugovzhodni del), 1889/1 (osrednji del), 694, 695, 696, 697, 698/1, 698/2, 698/3, 698/4, 699/1, 699/2, 699/3, 699/4, 700/1, 700/2, 701/1, 701/2, 702/1, 702/2, 703/1, 703/2, 704/1, 704/2, 705, 706/1, 706/2, 706/4, 707/1, 707/2, 707/3, 707/4, 708/1, 708/2, 708/3, 708/4, 708/5, 709/1, 709/2, 709/3, 709/4, 709/5,710,711, 712, 713/1, 713/2, 714/1, 714/2, 715, 716, 717/1, 717/2, 718, 719, 720, 721, 723/1, 723/2, 724/1, 724/2, 726, 727, 728, 729, 730, 731, 732/1, 732/2, 733/1, 733/2, 734/1, 734/2, 734/3, 734/4, 735/1, 735/2, 735/3, 735/4, 736, 737, 738, 739, 740/1, 740/2, 742, 743/1, 743/2, 744/1, 744/2, 744/3, 745, 746, 747/1, 747/2, 748/1, 748/2, 748/3, 748/4, 748/5, 748/6, 748/7, 749/1, 749/2, 749/3, 750/1, 750/2, 750/3, 751/1, 751/2, 751/3, 751/4, 751/5, 752, 753, 754, 755, 756, 757, 758/1, 758/2, 758/3, 758/4, 759/1, 759/2, 759/3, 759/4, 760, 761, 762, 802, 803, 804, 805, 806, 807, 808, 809, 810, 812/1, 812/2, 812/3, 813/1, 813/2, 813/3, 814/1, 814/2, 815, 816/1, 817/1, 817/2, 818, 819, 820, 821, 822, 823, 824, 825, 826, 827, 828/1, 828/2, 828/3, 829/1, 829/2, 829/3, 830/1, 830/2, 831/1, 831/2, 832/1, 832/2, 833/1, 833/2, 834/1, 834/2, 835, 836, 837, 838, 839, 840, 841, 842, 843, 844, 845, 846, 847, 848, 849, 850/1, 850/2, 850/3, 850/4, 851/1, 851/2, 851/3, 851/4, 851/5, 851/6, 851/7, 852/3, 852/4, 853, 854, 855/1, 855/2, 856/1, 860/1, 860/2, 861/1, 861/2, 862, 863/1, 863/2, 863/3, 863/4, 864, 865/1, 865/2, 866, 867/1, 867/2, 868/1, 868/2, 869, 870, 871, 872, 873, 874/1, 874/2, 875/1, 875/2, 876, 877, 878/1, 878/2, 879, 880, 881, 882, 883/1, 883/2, 884, 885, 886/1, 886/2, 887/1, 887/2, 888, 889, 890/1, 890/2, 891, 892, 893/1, 893/2, 894/1, 894/2, 895/1, 895/2, 895/3, 895/4, 896, 897, 898/1, 898/2, 899/1, 899/2, 900/1, 900/2, 901, 902/1, 902/2, 903/1, 903/2, 903/3, 904, 905, 906/1, 906/2, 907, 908/1, 908/2, 909, 910/1, 910/2, 910/3, 911, 912/1, 912/2, 912/3, 913/1, 913/2, 914, 915/1, 915/2, 916, 917, 918, 919, 920/1, 920/10, 920/11, 920/12, 920/2, 920/3, 920/4, 920/5, 920/6, 920/7, 920/8, 920/9, 921/1, 921/2, 922/1, 922/10, 922/2, 922/3, 922/4, 922/5, 922/6, 922/7, 922/8, 922/9, 923/1, 923/2, 923/3, 923/4, 923/5, 923/6, 924/1, 924/2, 925/1, 925/2, 926, vse k.o. Lipovci;
 

 
 

Utemeljitev   Na njivah južno od vasi in zahodno od ceste
 

razglasitve:  Lipovci–Dokležovje je rahlo dvignjen plato v
 

              velikosti 200 x 300 metrov, kjer je bila ob
 

              arheološkem sondiranju ugotovljena prisotnost
 

              rimskodobne lončenine v kulturni plasti.
 

              Naravno dvignjena lega nakazuje pomembnejšo
 

              naselbino iz rimskega obdobja.
 

 
 

Opis          Varstveni režim določa:
 

varstvenega   – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in
 

režima:       v prostoru kot vira človekove preteklosti in
 

              kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in
 

              znanstveno proučevanje;
 

              – zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;
 

              – z gozdom se gospodari na tradicionalen način;
 

              – prepoved gradnje novih gozdnih cest in vlak;
 

              – prepoved izkopavanja panjev in skal;
 

              – prepoved vpeljave novih poljedelskih kultur,
 

              ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali
 

              spreminjale konfiguracijo terena;
 

              – čim bolj omejena uporaba kemičnih sredstev za
 

              gnojenje in zatiranje škodljivcev;
 

              – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v
 

              procesu znanstvenega preučevanja in/ali v
 

              primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse
 

              druge prostorske možnosti umestitve objektov
 

              javnega interesa;
 

              – v takšnem primeru je potrebno zagotoviti
 

              predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo
 

              popolnega najdiščnega arhiva in njegovo
 

              obdelavo;
 

              – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in
 

              za širši prostor kulturno izpovednih ostalin,
 

              je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih
 

              primerno vključiti v okolje ter v turistično
 

              promocijo kraja;
 

              – izjemoma je ob predhodni pridobitvi
 

              kulturnovarsvenih pogojev in soglasja ali
 

              strokovnih podlag možno po predhodni arheološki
 

              raziskavi v robne dele varovanih površin
 

              locirati infrastrukturne objekte in komunalne
 

              vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo
 

              spremembo projekta.
 

 
 

Merilo:       M = 1 : 2880
 

 
 

EŠD:          2871
 

Ime enote:    Beltinci – Cerkev sv. Ladislava
 

 
 

Lokacija:     parc. št. 1695, 1696 k.o. Beltinci
 

Utemeljitev   Glavno fasado krasi slikovito pročelje, ki ga
 

razglasitve:  levo in desno dopolnjujeta dva okrogla stolpa.
 

              Baročno cerkev iz 18. stoletja je v
 

              devetdesetih letih 19. stoletja predelal v
 

              neobaročno – klasicističnem stilu slaven
 

              avstroogrski arhitekt Max von Ferstl. Baročna
 

              in neobaročna arhitektura se skladno
 

              dopolnjujeta. Prvotna lesena cerkev, ki je bila
 

              krita s skodlami, je bila omenjena leta 1699,
 

              in so jo uporabljali grofje iz bližnjega gradu.
 

              V glavnem oltarju je bila slika Gospodovega
 

              vstajenja. Zidano cerkev, posvečeno sv.
 

              Ladislavu, je dal leta 1742 zgraditi general
 

              Ladislav Ebergeny in je služila tudi krajanom.
 

              Kot samostojna župnija se Beltinci omenjajo
 

              šele leta 1760. Leta 1777 so stranski ladji
 

              dodali še zvonik. Leta 1890, so ji na severni
 

              strani dozidali stransko ladjo, leta 1894 pa
 

              stransko kapelo, posvečeno Mariji, ki jo krasi
 

              kamniti oltar. Pod Marijino kapelo so zgradili
 

              grobnico grofov Zichyjev. Prvotni glavni oltar,
 

              ki je sedaj preurejen, je bil iz leta 1799. Nad
 

              oltarjem je slika sv. Ladislava. Daritveni
 

              oltar je cerkev dobila leta 1972, prižnico pa
 

              leta 1959. Krstni kamen je iz leta 1749. V
 

              stranski ladji so kipi Srca Jezusovega, sv.
 

              Marije, sv. Jožefa in sv. Frančiška. V cerkveni
 

              grobnici so pokopani grof Avgust Zichy, njegova
 

              žena Hedvika in njune hčere: Marija, Teodora in
 

              Anastazija. Na cerkvenem trgu je na visokem
 

              stebru lesena kopija kipa sv. Teodorja,
 

              nekdanjega zavetnika Benetk, kjer so imeli
 

              beltinski grofje Zichyji, svojo poletno
 

              rezidenco, in beneški studenec. Arhitekt je bil
 

              Max von Ferstl.
 

              Cerkev predstavlja edinstven in izredno
 

              kvaliteten primer arhitekture na baročni
 

              osnovi, ki jo je na koncu 19. stoletja predelal
 

              v neobaročni in neoklasicističen stil takrat
 

              vodilni avstroogrski arhitekt Max fon Ferstl.
 

              Po svoji kvaliteti najbolj izstopata
 

              neoklasicistična kapela in grobnica pod njo,
 

              domiselno oblikovana zahodna fasada z dvema
 

              stolpičema in skladno preoblikovana
 

              notranjščina.
 

 
 

Opis          Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
 

varstvenega   – varovanje kulturnih, umetnostnih,
 

režima:       arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot
 

              v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti
 

              ter varovanje vseh vedut na spomenik;
 

              – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v
 

              spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih
 

              spomeniških lastnosti;
 

              – prepoved predelav vseh sestavnih delov in
 

              likovnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot
 

              del spomenika;
 

              – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh
 

              neokrnjenih prvin arhitekture po načelu
 

              ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov,
 

              lege in materialov;
 

              – prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost,
 

              tlorise, gabarite cerkve in arhitekturne člene,
 

              razen vzdrževalnih posegov;
 

              – omogočanje predstavitve celote in posameznih
 

              zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v
 

              meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne
 

              moti v njem odvijajoče se dejavnosti;
 

              – v območju spomenika je prepovedano posegati v
 

              prostor s postavljanjem objektov trajnega in
 

              začasnega značaja, vključno z nadzemno
 

              infrastrukturo ter nosilci reklam;
 

              – prepoved vseh posegov v arheološke plasti
 

              spomenika, razen pooblaščenim osebam.
 

              Zavarovano območje je namenjeno:
 

              – trajni ohranitvi dosedanje namembnosti ter
 

              ohranitvi kulturnih, arhitekturnih,
 

              urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in
 

              krajinskih vrednot;
 

              – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
 

              – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in
 

              situ, tisku in drugih medijih;
 

              – učno demonstracijskem delu in znanstveno
 

              raziskovalnem delu;
 

              – opravljanju sakralnih obredov.
 

Merilo:       1 : 2880
 

 
 

EŠD:          6790
 

Ime enote:    Beltinci – Grad
 

 

Lokacija:     parc. št. 1672/1, 1676, 1677, 1678, 1679/1,
 

              1680, 1681, 1682, 1683, 1684, 1685/1, 1685/2,
 

              1685/3, 1686, 1687, 1688, 1689, 1690/1, 1690/3,
 

              1691, 1692, 1693 vse k.o. Beltinci
 

Utemeljitev   Enonadstropno nepodkleteno graščino sestavljata
 

razglasitve:  dva cela in dva okrnjena trakta s tremi
 

              okroglimi stolpi na vogalih, ki so za etažo
 

              višji od traktov. Vse fasade so prevotljene z
 

              večjimi pokončnimi okni v nadstropju in
 

              manjšimi pokončnimi okni opremljeni s kovanimi
 

              mrežami v pritličju. Okoli oken so gladke
 

              maltaste obrobe. Pod streho poteka konkavni
 

              podstrešni venec, ki je na vsakem stolpu in
 

              traktu različnih dimenzij. Vhodna vzhodna
 

              fasada je trinajstosna in ima neenakomerno
 

              razporejene okenske osi. Vhod v grad vodi skozi
 

              vhodni kamnoseško izdelani kamniti portal
 

              nekako na sredini trakta. Severna fasada je
 

              enajstosna, zahodna okrnjena fasada pa le
 

              petosna. Južna štiriosna fasada je prav tako
 

              kot zahodna močno okrnjena. Dvoriščne fasade so
 

              vse poenotene in imajo v pritličju in
 

              nadstropju arkadni hodnik. Prostori pritličja
 

              in arkadnega hodnika pritličja in nadstropja so
 

              obokani, prostori nadstropja so ravno stropani.
 

              Nižinski grad panonskega tipa iz 17. stoletja,
 

              ki stoji sredi razsežnega angleškega parka, je
 

              nekdaj ščitil vodni jarek. Grajski kompleks, ki
 

              je predstavljal središče zemljiške posesti
 

              sredi vasi, na katastru iz 19. stoletja še
 

              sestavljajo štirje grajski trakti okoli
 

              obsežnega grajskega dvorišča. Sestavni del
 

              grajskega kompleksa predstavljata še baročna
 

              grajska žitnica ob vstopu v trg in grajski
 

              mlin, ki pa je bil zaradi predelav in dozidav v
 

              devetdesetih letih 20. stoletja degradiran do
 

              nerazpoznavnosti. Gradbena zgodovina gradu ni v
 

              celoti jasna. Ime Beltinci izvira iz osebnega
 

              imena Beleta, Belta, ki se med panonskimi
 

              Slovenci omenja že v 11. stoletju. Mimo
 

              današnjih Beltincev je že v starem veku vodila
 

              rimska cesta med današnjo Lendavo–Radgono. V
 

              13. stoletju so bili lastniki gradu in
 

              Beltincev rodbina Jure, od leta 1265 do 1644 pa
 

              rodbina Hahold, lastniki lendavskega gradu, ki
 

              ga poznamo tudi pod imenom Banfy. Zelo pomemben
 

              za zgodovino gradu je Avgust Zichy, ki je leta
 

              1893 naročil znanemu arhitektu Maxu v. Ferstlu
 

              dozidavo k obstoječi baročni župnijski cerkvi,
 

              gradnjo kapele Matere Božje in grobnice pod
 

              njo. Leta 1977 je bila v skupni grobnici poleg
 

              očeta, matere in sester pokopana še poslednja
 

              iz družine Zichy.
 

              Pred 16. stoletjem o gradu ni bilo natančnejših
 

              podatkov, zato lahko o podobi gradu sklepamo le
 

              na osnovi analogij. Prvi uporabni podatki s
 

              katerimi razpolagamo je poročilo o gradu v
 

              dnevniku grofov Banfyjev iz leta 1532. Glavno
 

              poslopje pravokotne oblike je takrat obdajalo
 

              obrambno obzidje s štirimi stolpi, okoli
 

              katerega je bil speljan jarek z vodo iz potoka
 

              Črnec. Obliko in utrdbeni sistem je pogojevala
 

              turška nevarnost in kmečki upori v 16.
 

              stoletju. Na kopiji grafike iz leta 1681 ima
 

              grad še vedno izrazit obrambni karakter. Štiri
 

              enako visoki enonadstropni trakti obkrožajo
 

              notranje dvorišče. Na severu se na skrajnem
 

              zahodnem delu k traktu prislanja pravokoten
 

              obramben trinadstropen stolp. Okoli grajskega
 

              kompleksa je videti močno utrjeno obrambno
 

              obzidje, ki ga obkroža jarek z vodo. Obzidje je
 

              na severu in jugu ojačano z obrambno peto s
 

              stolpoma. Verjetno gre za isto gradbeno fazo
 

              gradu, ki jo omenja poročilo grofov Banfy iz
 

              leta 1532. Leta 1690 so po končani turški
 

              nevarnosti obzidje okoli gradu odstranili in
 

              pozidali baročni grad, podoben današnjemu. Leta
 

              1708 so Kruci močno poškodovali grad. Današnja
 

              podoba gradu je močno okrnjena.
 

              V obsežnem parku oblikovanem v krajinskem slogu
 

              je na zahodni strani še ohranjena obokana
 

              ledenica. Območje nekoč obsežnega grajskega
 

              parka je z izgradnjo nogometnega stadiona
 

              zmanjšano za več kot tretjino originalne
 

              velikosti. Na južni strani je bil manjši
 

              formalni vrt.
 

              Beltinški grad skupaj s prostranim parkom
 

              predstavlja redek primer nižinskega utrdbenega
 

              gradu panonskega tipa na ozemlju Slovenije.
 

 
 

Opis          Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
 

varstvenega   – varovanje kulturnih, umetnostnih,
 

režima:       arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot
 

              v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti
 

              ter varovanje vseh vedut na spomenik;
 

              – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v
 

              spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih
 

              spomeniških lastnosti;
 

              – prepoved predelav vseh sestavnih delov in
 

              likovnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot
 

              del spomenika;
 

              – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh
 

              neokrnjenih prvin arhitekture po načelu
 

              ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov,
 

              lege in materialov;
 

              – prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost,
 

              tlorise, gabarita gradu in arhitekturne člene,
 

              razen vzdrževalnih posegov;
 

              – omogočanje predstavitve celote in posameznih
 

              zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v
 

              meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne
 

              moti v njem odvijajoče se dejavnosti;
 

              – v območju spomenika je prepovedano posegati v
 

              prostor s postavljanjem objektov trajnega in
 

              začasnega značaja, vključno z nadzemno
 

              infrastrukturo ter nosilci reklam;
 

              – prepoved vseh posegov v arheološke plasti
 

              spomenika, razen pooblaščenim osebam;
 

              – grajski park se varuje v kompoziciji
 

              vrtnoarhitekturne zasnove, njegove strukturne
 

              poteze, kulturne sestavine (grajeni objekti,
 

              skulpture) in naravne sestavine, ki so
 

              vključene v kompozicijo (vsa vegetacija,
 

              topografija – relief).
 

              Zavarovano območje je namenjeno:
 

              – trajni ohranitvi dosedanje namembnosti ter
 

              ohranitvi kulturnih, arhitekturnih,
 

              urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in
 

              krajinskih vrednot;
 

              – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
 

              – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in
 

              situ, tisku in drugih medijih;
 

              – učno demonstracijskem delu in znanstveno
 

              raziskovalnem delu.
 

Merilo:       1 : 2880
 

 
 

EŠD:          4266
 

Ime enote:    Beltinci – Grajska žitnica Granar
 

 
 

Lokacija:     parc. št. 91/3, 93 k.o. Beltinci
 

Utemeljitev   Baročna žitnica iz 18. stoletja je obsežna
 

razglasitve:  zgradba izrazito podolžnega tipa v treh etažah,
 

              ki jo pokriva dvokapnica s čopoma. Na desni
 

              strani se k fasadi prislanja neprimerno
 

              gospodarsko poslopje, ki ga je pred prenovo
 

              potrebno odstraniti. Fasado členijo majhne
 

              pravokotne okenske odprtine z maltastimi
 

              obrobami in maltasta fasadna dekoracija iz
 

              gladkih oprog, ki loči dele fasade v pravokotna
 

              polja. V oknih pritličja in prvega nadstropja
 

              so še ohranjene originalne baročne kovane
 

              mreže. Nad glavnim vhodom je baročni enoosni
 

              arkadni izzidek. Vhod s prekrasnim kamnitim
 

              baročnim portalom v katerem je v prstanu
 

              izpisana letnica 1750 krasijo neprecenljive
 

              kovane vratnice z baročnimi dekoracijami.
 

              Grajska žitnica se še bolj kot s svojo
 

              zunanjostjo odlikuje z neverjetno ohranjeno
 

              obokano notranjščino v treh etažah. Baročni
 

              prostori vseh treh etaž v katere stopamo levo
 

              in desno od stopnišča v dva velika obokana
 

              prostora etaže in enega ravno stropanega v
 

              centralnem izzidku so ohranjeni v vseh baročnih
 

              detajlih, vključno z originalnimi lesenimi
 

              podnicami iz faze gradnje. V obokano pritlično
 

              etažo stopamo navzdol po lesenem stopnišču v
 

              obokana prostora levo in desno od vhodnega
 

              podesta. Talna površina levega dela kleti je še
 

              vedno tlakovana z originalnim tlakom iz mačjih
 

              glav. Oboki vseh treh etaž slonijo na opečnih
 

              slopih. Križnorebraste oboke med seboj ločujejo
 

              oproge, ki izhajajo iz slopov. Slopi so v
 

              spodnjem delu rahlo razširjeni in predstavljajo
 

              statično oporo za oboke, ki jih nosijo slopi.
 

              Prostori v izzidku so ravno stropani s tramovno
 

              konstrukcijo. Leseno stopnišče je v celoti
 

              ohranjeno iz baročne gradbene faze.
 

              Stavba je postavljena pravokotno na cesto
 

              Beltinci–Murska Sobota in je do obdobja večje
 

              pozidave po drugi svetovni vojni predstavljala
 

              neločljiv del grajskega kompleksa s parkom.
 

              Žitnica predstavlja enega redkih tako
 

              kvalitetnih primerov baročne grajske žitnice
 

              pri nas.
 

 
 

Opis          Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
 

varstvenega   – varovanje kulturnih, umetnostnih,
 

režima:       arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot
 

              v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti
 

              ter varovanje vseh vedut na spomenik;
 

              – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v
 

              spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih
 

              spomeniških lastnosti;
 

              – prepoved predelav vseh sestavnih delov in
 

              likovnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot
 

              del spomenika;
 

              – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh
 

              neokrnjenih prvin arhitekture po načelu
 

              ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov,
 

              lege in materialov;
 

              – prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost,
 

              tlorise, primarne gabarite granarja in
 

              arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov;
 

              – omogočanje predstavitve celote in posameznih
 

              zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v
 

              meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne
 

              moti v njem odvijajoče se dejavnosti;
 

              – v območju spomenika je prepovedano posegati v
 

              prostor s postavljanjem objektov trajnega in
 

              začasnega značaja, vključno z nadzemno
 

              infrastrukturo ter nosilci reklam;
 

              – prepoved vseh posegov v arheološke plasti
 

              spomenika, razen pooblaščenim osebam.
 

              Zavarovano območje je namenjeno:
 

              – trajni ohranitvi dosedanje namembnosti ter
 

              ohranitvi kulturnih, arhitekturnih,
 

              urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in
 

              krajinskih vrednot;
 

              – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
 

              – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in
 

              situ, tisku in drugih medijih;
 

              – učno demonstracijskem delu in znanstveno
 

              raziskovalnem delu.
 

Merilo:       1 : 2880
 

 
 

 
 

EŠD:          6792
 

Ime enote:    Beltinci – Gostišče Zvezda
 

 
 

Lokacija:     parc. št. 1447/1, k.o. Beltinci
 

Utemeljitev   Enonadstropna stavba predstavlja tipičen primer
 

razglasitve:  secesijske arhitekture madžarskega vplivnega
 

              prostora s secesijskimi čeli nad strešnim
 

              vencem. Fasado členi secesijska dekoracija,
 

              medtem ko je notranjost že močno degradirana in
 

              bo potrebno pri prenovi upoštevati njen
 

              primarni videz. Stavba v obliki črke L ima vhod
 

              na vogalu in stoji ob cesti Murska Sobota–
 

              Lendava.
 

              Gostišče Zvezda predstavlja redek primer
 

              nadstropne secesijske stavbe v trškem okolju.
 

 
 

Opis          Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
 

varstvenega   – varovanje kulturnih, umetnostnih,
 

režima:       arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot
 

              v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti
 

              ter varovanje vseh vedut na spomenik;
 

              – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v
 

              spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih
 

              spomeniških lastnosti;
 

              – prepoved predelav vseh sestavnih delov in
 

              likovnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot
 

              del spomenika;
 

              – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh
 

              neokrnjenih prvin arhitekture po načelu
 

              ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov,
 

              lege in materialov;
 

              – prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost,
 

              tlorise, gabarite stavbe in arhitekturne člene,
 

              razen vzdrževalnih posegov;
 

              – omogočanje predstavitve celote in posameznih
 

              zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v
 

              meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne
 

              moti v njem odvijajoče se dejavnosti;
 

              – v območju spomenika je prepovedano posegati v
 

              prostor s postavljanjem objektov trajnega in
 

              začasnega značaja, vključno z nadzemno
 

              infrastrukturo ter nosilci reklam.
 

              Zavarovano območje je namenjeno:
 

              – trajni ohranitvi dosedanje namembnosti ter
 

              ohranitvi kulturnih, arhitekturnih,
 

              urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in
 

              krajinskih vrednot;
 

              – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
 

              – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in
 

              situ, tisku in drugih medijih;
 

              – učno demonstracijskem delu in znanstveno
 

              raziskovalnem delu.
 

Merilo:       1 : 2880
 

 
 

EŠD:          6793
 

Ime enote:    Beltinci – hiša Mladinska 8
 

 
 

Lokacija:     parc. št. 1466 k.o. Beltinci
 

Utemeljitev   Pritlična, vogalna hiša ima izrazito podolžen
 

razglasitve:  tloris. Okenska os vogala s čelom je okrašena s
 

              šivanima robovoma, baročnim okraskom nad oknom,
 

              reliefom in secesijsko oblikovanim čelom. Okna
 

              in vrata so poudarjena z bogato arhitekturno
 

              profilacijo in med seboj povezana z enotno
 

              oprogo vzdolž cele čelne fasade. Pod okni so
 

              parapetna polja. Pod streho poteka konzolni
 

              venec. V notranjosti so še ohranjeni
 

              arhitekturni detajli vključno s stavbnim
 

              pohištvom in zaprtim dvoriščem.
 

              Hiša predstavlja najkvalitetnejši primer
 

              madžarske arhitekture s konca 19. stoletja.
 

 
 

Opis          Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
 

varstvenega   – varovanje kulturnih, umetnostnih,
 

režima:       arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot
 

              v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti
 

              ter varovanje vseh vedut na spomenik;
 

              – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v
 

              spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih
 

              spomeniških lastnosti;
 

              – prepoved predelav vseh sestavnih delov in
 

              likovnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot
 

              del spomenika;
 

              – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh
 

              neokrnjenih prvin arhitekture po načelu
 

              ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov,
 

              lege in materialov;
 

              – prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost,
 

              tlorise, gabarite stavbe in arhitekturne člene,
 

              razen vzdrževalnih posegov;
 

              – omogočanje predstavitve celote in posameznih
 

              zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v
 

              meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne
 

              moti v njem odvijajoče se dejavnosti;
 

              – v območju spomenika je prepovedano posegati v
 

              prostor s postavljanjem objektov trajnega in
 

              začasnega značaja, vključno z nadzemno
 

              infrastrukturo ter nosilci reklam.
 

              Zavarovano območje je namenjeno:
 

              – trajni ohranitvi dosedanje namembnosti ter
 

              ohranitvi kulturnih, arhitekturnih,
 

              urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in
 

              krajinskih vrednot;
 

              – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
 

              – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in
 

              situ, tisku in drugih medijih;
 

              – učno demonstracijskem delu in znanstveno
 

              raziskovalnem delu.
 

Merilo:       1 : 2880
 

 
 

 
 

EŠD:          6832
 

Ime enote:    Beltinci – Domačija Duh
 

 
 

Ulica:        Mladinska ulica
 

Hišna         3
 

številka:
 

Lokacija:     parc. št. 1436, k.o. Beltinci
 

 
 

Utemeljitev   Panonsko domačijo v »L« sestavljajo zidana
 

razglasitve:  stanovanjska hiša in niz zidanih gospodarskih
 

              poslopij. Stanovanjska hiša se ponaša z izjemno
 

              bogato fasadno členitvijo, ki ji poseben pečat
 

              na glavni obcestni fasadi daje izstopajoči
 

              dvooosni obcestni rizalit. Pokriva jo opečna
 

              dvokapnica s podaljšanim dvoriščnim napuščem,
 

              ki ga podpirajo leseni stebri. Pod napuščem je
 

              urejen dvoriščni gank z leseno dekorativno
 

              ograjo in betonskim štokanim tlakom. Ohranjeno
 

              je prvotno zunanje leseno stavbno pohištvo z
 

              izjemnimi profiliranmi detajli, ki so vidni
 

              tako na oknih kot na glavnih vhodnih vratih.
 

              Hiša je v celoti ohranila prvotno tlorisno
 

              zasnovo.
 

              Gospodarska poslopja, ki se pravokotno stikajo
 

              s stanovanjskim delom, pokriva opečna
 

              dvokapnica s podaljšanim napuščem na dvoriščni
 

              strani. V tem nizu se je ohranilo značilno
 

              »gümlo«, ki sloni na dveh zidanih štirikotnih
 

              stebrih. Večji del gospodarskih poslopij je
 

              ohranil stavbno pohištvo in samo tlorisno
 

              zasnovo.
 

              Domačija z letnico 1926 v čelu stanovanjske
 

              hiše, predstavlja značilni panonski dom na »L«.
 

 
 

Opis          Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
 

varstvenega   – varovanje etnoloških, arhitekturnih in
 

režima:       krajinskih vrednot v celoti, v njihovi
 

              izvirnosti in neokrnjenosti;
 

              – posebno varovanje zunanjosti objektov,
 

              njihove gradbene substance, tlorisne zasnove,
 

              notranje opreme in vplivnega območja;
 

              – prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo in
 

              gabarite stavb, razen vzdrževalnih posegov;
 

              – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh
 

              neokrnjenih prvin spomenika po načelu
 

              ohranjanja originala;
 

              – prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture
 

              in reklam.
 

              Zavarovano območje je namenjeno:
 

              – trajni ohranitvi kulturnih in krajinskih
 

              vrednot;
 

              – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
 

              – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in
 

              situ, tisku in drugim medijem;
 

              – učno-demonstracijskem delu;
 

              – znanstveno-raziskovalnemu delu.
 

 
 

Merilo:       1 : 2500
 

 
 

EŠD:          1474
 

Ime enote:    Beltinci – Domačija Novak
 

 
 

Ulica:        Panonska ulica
 

Hišna         55
 

številka:
 

Lokacija:     parc. št. 1372/1, 1372/2, 1373, k.o. Beltinci
 

 
 

Utemeljitev   Domačija stoji ob glavni cesti skozi naselje.
 

razglasitve:  Visoko pritlično zidano stanovanjsko hišo, ki z
 

              daljšo štiriosno stranico in poudarjenim
 

              rizalitom z delnim čopom v čelu gleda na cestno
 

              stran, pokriva opečna dvokapnica. Na dvoriščni
 

              strani se je ohranil značilni leseni gank z
 

              enoramnim čelnim stopniščem, ki ga zapira
 

              preprosto oblikovana lesena ograja. Ohranjen je
 

              del stavbnega pohištva, predvsem na dvoriščni
 

              strani. Glavni vhod z dvoriščne strani zapirajo
 

              izjemno dekorativna dvokrilna vrata z
 

              ohranjenim okovjem. Hiša ima obokano klet.
 

              Vzporedno s hišo stoji še ohranjen starejši niz
 

              gospodarskih poslopij z značilnim »gümlom«, ki
 

              sloni na lesenih stebrih.
 

              Stanovanjska hiša grajena v 30-ih letih 20.
 

              stoletja, sodi med bogatejšo trško arhitekturo.
 

              Gospodarska poslopja pa predstavljajo značilno
 

              panonsko stavbarstvo tega območja.
 

 
 

Opis          Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
 

varstvenega   – varovanje etnoloških, arhitekturnih in
 

režima:       krajinskih vrednot v celoti, v njihovi
 

              izvirnosti in neokrnjenosti;
 

              – posebno varovanje zunanjosti objektov,
 

              njihove gradbene substance, tlorisne zasnove,
 

              notranje opreme in vplivnega območja;
 

              – prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo in
 

              gabarite stavb, razen vzdrževalnih posegov;
 

              – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh
 

              neokrnjenih prvin spomenika po načelu
 

              ohranjanja originala;
 

              – prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture
 

              in reklam.
 

              Zavarovano območje je namenjeno:
 

              – trajni ohranitvi kulturnih in krajinskih
 

              vrednot;
 

              – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
 

              – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in
 

              situ, tisku in drugim medijem;
 

              – učno-demonstracijskem delu;
 

              – znanstveno-raziskovalnemu delu.
 

 
 

Merilo:       1 : 2500
 

 
 

EŠD:          17514
 

Ime enote:    Beltinci – Domačija Šaruga
 

 
 

Ulica:        Kmečka ulica
 

Hišna         12
 

številka:
 

Lokacija:     parc. št. 1231, k.o. Beltinci
 

 
 

Utemeljitev   Domačija sestoji iz pritlične zidane
 

razglasitve:  stanovanjske hiše s podolžno obulično fasado in
 

              zidanimi gospodarskimi poslopji v L krak. V
 

              pročelju in glavni obulični fasadi stanovanjske
 

              hiše, je mogoče slediti bogati fasadni
 

              členitvi, ki jo na svojstven način poudarjajo
 

              ohranjena okna z naoknicami in kovanimi
 

              okenskimi mrežami. Vzdolž dvoriščne fasade pod
 

              podaljšanim napuščem je urejen leseni gank s
 

              preprosto oblikovano lesno ograjo in opečnim
 

              tlakom. V celoti se je ohranila notranja
 

              tlorisna zasnova.
 

              Pravokotno na stanovanjsko hišo stoji niz
 

              zidanih gospodarskih poslopij, ki jih
 

              zaključuje značilno gümlo na zidanih
 

              profiliranih štirikotnih stebrih. V lesenem
 

              zatrepu se v vertikalah odpirajo manjše
 

              polkrožne odprtine za golobe.
 

              Celotni domačijski kompleks uokvirja stara
 

              gabrova živa meja.
 

              Domačija Šaruga, z letnico 1928 v pročelju
 

              stanovanjske hiše, sodi med redko ohranjene
 

              značilne manjše panonske domačije.
 

 
 

Opis          Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
 

varstvenega   – varovanje etnoloških, arhitekturnih in
 

režima:       krajinskih vrednot v celoti, v njihovi
 

              izvirnosti in neokrnjenosti;
 

              – posebno varovanje zunanjosti objektov,
 

              njihove gradbene substance, tlorisne zasnove,
 

              notranje opreme in vplivnega območja;
 

              – prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo in
 

              gabarite stavb, razen vzdrževalnih posegov;
 

              – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh
 

              neokrnjenih prvin spomenika po načelu
 

              ohranjanja originala;
 

              – prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture
 

              in reklam.
 

              Zavarovano območje je namenjeno:
 

              – trajni ohranitvi kulturnih in krajinskih
 

              vrednot;
 

              – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
 

              – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in
 

              situ, tisku in drugim medijem;
 

              – učno-demonstracijskem delu;
 

              – znanstveno-raziskovalnemu delu.
 

 
 

Merilo:       1 : 2500
 

 
 

EŠD:          29583
 

Ime enote:    Ižakovci – Domačija Maučec
 

 
 

Ulica:        Ižakovci
 

Hišna         75
 

številka:
 

Lokacija:     parc. št. 1417/2, 1418/2, k.o. Ižakovci
 

 
 

Utemeljitev   Domačija v L stoji tik ob križišču glavne
 

razglasitve:  ceste. Sestoji iz pritlične zidane stanovanjske
 

              hiše, ki z daljšo stranico stoji vzdolž ceste
 

              in sklopa gospodarskih poslopij, ki se
 

              pravokotno stikajo z bivalnim delom. Hišo z
 

              letnico 1915 v pročelju, pokriva opečna
 

              dvokapnica z značilnim podaljšanim dvoriščnim
 

              napuščem, ki sloni na lesenih stebrih. Glavno
 

              obcestno in čelno fasado krasi zanimiva
 

              razgibana fasadna členitev z okenskimi okvirji
 

              s temeniki iz okroglih prodnikov, profiliranimi
 

              pilastri ter poudarjenimi talnim in mejnim
 

              zidcem. Ohranjeno je tako zunanje kot notranje
 

              stavbno pohištvo. Delno podkletena hiša je
 

              ohranila značilno pravokotno tlorisno zasnovo z
 

              vežo, kuhinjo, prednjo in zadnjo sobo ter
 

              shrambo.
 

              Niz pritličnih zidanih gospodarskih poslopij,
 

              ki se pravokotno stika s stanovanjsko hišo,
 

              pokriva opečna dvokapnica s podaljšanim
 

              dvoriščnim napuščem. V celoti se je ohranilo
 

              stavbno pohištvo, kakor tudi manjši detajli
 

              notranjosti kot tlaki in del notranje opreme.
 

              Domačija z letnico 1915 v čelu stanovanjske
 

              hiše, predstavlja del ohranjene značilne
 

              podeželske arhitekture panonskega območja.
 

 
 

Opis          Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
 

varstvenega   – varovanje etnoloških, arhitekturnih in
 

režima:       krajinskih vrednot v celoti, v njihovi
 

              izvirnosti in neokrnjenosti;
 

              – posebno varovanje zunanjosti objektov,
 

              njihove gradbene substance, tlorisne zasnove,
 

              notranje opreme in vplivnega območja;
 

              – prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo in
 

              gabarite stavb, razen vzdrževalnih posegov;
 

              – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh
 

              neokrnjenih prvin spomenika po načelu
 

              ohranjanja originala;
 

              – prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture
 

              in reklam.
 

              Zavarovano območje je namenjeno:
 

              – trajni ohranitvi kulturnih in krajinskih
 

              vrednot;
 

              – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
 

              – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in
 

              situ, tisku in drugim medijem;
 

              – učno-demonstracijskem delu;
 

              – znanstveno-raziskovalnemu delu.
 

 
 

Merilo:       1 : 2500
 

 
 

 
 

EŠD:          1254
 

Ime enote:    Dokležovje – Cerkev sv. Štefana
 

 
 

Lokacija:     Parc. št. 934/2, k.o. Dokležovje
 

Utemeljitev   Enoladijska cerkev s poligonalnim oltarnim
 

razglasitve:  zaključkom in zvonikom nad vhodno fasado je
 

              bila sezidana leta 1844. Fasade členijo lizene
 

              s širšim vodoravnim podstrešnim poljem in
 

              lunetnimi okni z maltastimi obrobami.
 

              Notranjščina je preprosta, oltarni prostor pa
 

              moderniziran.
 

 
 

Opis          Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
 

varstvenega   – varovanje kulturnih, umetnostnih,
 

režima:       arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot
 

              v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti
 

              ter varovanje vseh vedut na spomenik;
 

              – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v
 

              spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih
 

              spomeniških lastnosti;
 

              – prepoved predelav vseh sestavnih delov in
 

              likovnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot
 

              del spomenika;
 

              – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh
 

              neokrnjenih prvin arhitekture po načelu
 

              ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov,
 

              lege in materialov;
 

              – prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost,
 

              tlorise, gabarite cerkve in arhitekturne člene,
 

              razen vzdrževalnih posegov;
 

              – omogočanje predstavitve celote in posameznih
 

              zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v
 

              meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne
 

              moti v njem odvijajoče se dejavnosti;
 

              – v območju spomenika je prepovedano posegati v
 

              prostor s postavljanjem objektov trajnega in
 

              začasnega značaja, vključno z nadzemno
 

              infrastrukturo ter nosilci reklam;
 

              – prepoved vseh posegov v arheološke plasti
 

              spomenika, razen pooblaščenim osebam.
 

              Zavarovano območje je namenjeno:
 

              – trajni ohranitvi dosedanje namembnosti ter
 

              ohranitvi kulturnih, arhitekturnih,
 

              urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in
 

              krajinskih vrednot;
 

              – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
 

              – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in
 

              situ, tisku in drugih medijih;
 

              – učno demonstracijskem delu in znanstveno
 

              raziskovalnem delu;
 

              – opravljanju sakralnih obredov.
 

Merilo:       1 : 2880
 

 
 

 
 

EŠD:          2874
 

Ime enote:    Lipovci – Kapela sv. Petra in Pavla
 

 
 

Lokacija:     parc. št.: 2456, severni del 2819 parc, št.
 

              k.o. Lipovci
 

Utemeljitev   Kapela sv. Petra in Pavla stoji na stičišču
 

razglasitve:  dveh cest v središču vasi. Njeno tlorisno
 

              podobo sestavlja pravokotna ladja s tristrano
 

              zaključenim prezbiterijem na vzhodu in
 

              kvadratni zvonik z dvema stranskima stolpičema
 

              na zahodu. Kapela je bila zgrajena leta 1922.
 

              Ladjo prekriva opečna kritina, strehe zvonika
 

              in stolpičev so krite s pločevino. Fasade
 

              obteka gladek talni zidec. Ladjo obstopajo
 

              trije pari stopnjevanih opornikov, med katere
 

              so umeščena visoka zašiljena okna. Šilasti
 

              zaključki oken so dodatno poudarjeni s
 

              profilirano obrobo. Na prezbiteriju se
 

              pojavljajo tri slepa okna enakih oblik,
 

              poslikana s podobami sv. Jožefa, sv. Florijana
 

              in Kalvarije. Fasade zaključuje profiliran
 

              podstrešni venec. Glavno fasado na zahodu tvori
 

              zvonik z dvema nekoliko nižjima oglatima
 

              stranskima stolpičema, ki se dviga nad šilasto
 

              zaključenim glavnim portalom, umeščenim v
 

              osrednjo os. Stranska stolpiča imata v spodnjem
 

              delu po dve zašiljeni okenski odprtini s
 

              poudarjenim zaključkom, nad katerimi se
 

              pojavljajo dekorativna polja v obliki
 

              četverolista s profilirano obrobo. Odprtina nad
 

              portalom ima okroglo obliko. V zgornjem delu
 

              zvonika so prisotne štiri zvonovne line. Fasade
 

              zvonika in stolpičev se zaključujejo s trikotno
 

              oblikovanimi čeli, ki se dvigajo nad
 

              profiliranimi podstrešnimi venci in se
 

              nadaljujejo v strešine. Tudi trikotno
 

              oblikovana čela imajo profilirane obrobe.
 

              Celotna fasadna površina stilizirano ponazarja
 

              izgled rustike.
 

              V notranjščini je enoladijski prostor križno
 

              obokan in poslikan z dekorativno poslikavo.
 

              Prezbiterij ima križnorebrasto obočno shemo, ki
 

              pa nima poslikav. Pevska empora služi v
 

              spodnjem delu kot vhodna veža.
 

              Neogotska kapela sv. Petra in Pavla predstavlja
 

              kvaliteten primerek gradbene obrti iz prve
 

              četrtine 20. stoletja. Njeno bujno zunanjo
 

              podobo dodatno zaokroža dominantna lega sredi
 

              vasi.
 

 
 

Opis          Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
 

varstvenega   – varovanje kulturnih, umetniških in
 

režima:       ambientalnih vrednot v celoti, njihovi
 

              izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh
 

              vedut na spomenik;
 

              – vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo
 

              biti podrejeni ohranjanju in varovanju
 

              spomeniških lastnosti;
 

              – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh
 

              neokrnjenih prvin spomenika po načelu
 

              ohranjanja izvirne lege, materialov, opreme,
 

              poslikav, okrasja;
 

              – omogočanje predstavitve celote in posameznih
 

              zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v
 

              meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne
 

              moti v njem (ob njem) odvijajoče se dejavnosti;
 

              – za spomenik in ob njem je prepovedano
 

              postavljati nosilce infrastrukture in reklam.
 

              Zavarovano območje je namenjeno:
 

              – trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih,
 

              likovnih in krajinskih vrednot;
 

              – povečevanju pričevalnosti kulturnega
 

              spomenika;
 

              – prezentaciji kulturnih vrednot;
 

              – učno-demonstracijskemu delu;
 

              – znanstveno-raziskovalnemu delu.
 

Merilo:       1 : 1000
 

 
 

 
 

EŠD:          6851
 

Ime enote:    Beltinci – Spominska plošča Martinu Brumnu
 

 
 

Ulica:        Panonska
 

Hišna         11
 

številka:
 

Lokacija:     parc. št. 86/4 k.o. Beltinci
 

Utemeljitev   Na čelno fasado stanovanjske hiše je pritrjena
 

razglasitve:  spominska plošča z napisom: »Ker ni te več,
 

              zato si vsepovsod, saj smrt te je življenju
 

              darovala, Martin Brumen, rojen 11. 8. 1898 –
 

              umrl 7. 6. 1945«.
 

              Martin Brumen se je kot mlad trgovec pridružil
 

              naprednemu gibanju v Prekmurju. Leta 1941 so ga
 

              Madžari zaprli. Po vrnitvi iz zapora se je
 

              umaknil na Pohorje, kjer sodeloval pri
 

              mobilizaciji novincev in pri ustanavljanju
 

              vaških odborov OF. Na terenu so ga Nemci ujeli
 

              in ga kmalu za tem zaprli v taborišče
 

              Mathhausen, kjer je ostal do konca vojne. 7.
 

              junija 1945 je po prihodu iz taborišča umrl v
 

              svojem domu v Beltincih. Spominsko ploščo so
 

              odkrili leta 1963.
 

 
 

Opis          Spomenik varujemo v njegovi avtentični
 

varstvenega   pričevalnosti.
 

režima:
 

 
 

Merilo:       1 : 2880
 

 
 

 
 

EŠD:          1258
 

Ime enote:    Beltinci – Spomenik Štefanu Kovaču - Marku
 

 
 

Lokacija:     severozahodni del parc. št. 242/1 k.o. Beltinci
 

Utemeljitev   Ob cesti Gančani–Dobrovnik stoji na mestu, kjer
 

razglasitve:  je bil ustreljen Štefan Kovač – Marko, granitni
 

              spomenik z napisom: »Tu so madžarski fašisti
 

              dne 18. 10. 1941 ubili narodnega heroja Štefana
 

              Kovača – Marka«. Spomenik so odkrili leta 1951.
 

              Štefan Kovač se je rodil 1910. leta v vasi
 

              Nedelica in se tako ob pričetku vojne vključil
 

              v odporniške vrste in postal njegov idejni
 

              vodja za celotno Prekmurje. Organiziral je
 

              vrsto uspešnih akcij proti okupatorju. Zaradi
 

              izdaje so ga okupatorji zvabili v zasedo in ga
 

              usmrtili. Na mestu usmrtitve stoji spomenik.
 

 
 

Opis          Spomenik varujemo v njegovi avtentični
 

varstvenega   pričevalnosti, enako velja za njegovo
 

režima:       neposredno okolico.
 

Merilo:       1 : 2880
 

 
 

EŠD:          1255
 

Ime enote:    Bratonci – Znamenje
 

 

Lokacija:     Parc. št. severovzhodni del 908/4 k.o. Bratonci
 

Utemeljitev   Znamenje s »Hrvaškim Kristusom« je iz leta
 

razglasitve:  1724. Kip sedečega Kristusa, ki ga pred dežjem
 

              varuje polkrožna pločevinasta strešica, je
 

              postavljen na kamniti steber. Kristus ima na
 

              glavi trnjevo krono in si z desnico podpira
 

              glavo, z levico pa se opira na koleno. Na
 

              podstavku je napis 1724, 1963 in 1974.
 

 
 

Opis          Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
 

varstvenega   – varovanje kulturnih, umetnostnih,
 

režima:       arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot
 

              v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti
 

              ter varovanje vseh vedut na spomenik;
 

              – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v
 

              spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih
 

              spomeniških lastnosti;
 

              – prepoved predelav vseh sestavnih delov in
 

              likovnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot
 

              del spomenika;
 

              – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh
 

              neokrnjenih prvin arhitekture po načelu
 

              ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov,
 

              lege in materialov;
 

              – prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost,
 

              tlorise, gabarite kipa in arhitekturne člene,
 

              razen vzdrževalnih posegov;
 

              – omogočanje predstavitve celote in posameznih
 

              zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v
 

              meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne
 

              moti v njem odvijajoče se dejavnosti;
 

              – v območju spomenika je prepovedano posegati v
 

              prostor s postavljanjem objektov trajnega in
 

              začasnega značaja, vključno z nadzemno
 

              infrastrukturo ter nosilci reklam.
 

              Zavarovano območje je namenjeno:
 

              – trajni ohranitvi dosedanje namembnosti ter
 

              ohranitvi kulturnih, arhitekturnih,
 

              urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in
 

              krajinskih vrednot;
 

              – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
 

              – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in
 

              situ, tisku in drugih medijih;
 

              – učno demonstracijskem delu in znanstveno
 

              raziskovalnem delu;
 

              – opravljanju sakralnih obredov.
 

Merilo:       1 : 2880
 

 
 

EŠD:          1257
 

Ime enote:    Bratonci – Spominsko obeležje Štefanu Kuharju
 

 
 

Lokacija:     osrednji del par. št. 1242 k.o. Bratonci
 

Utemeljitev   Na pokopališču v Bratoncih stoji spomenik
 

razglasitve:  publicistu in zbiratelju narodnega blaga
 

              Štefanu Kuharju, ki je bil postavljen leta 1932
 

              ter izdelan pa načrtih arhitekta Jožeta
 

              Plečnika. Spomenik predstavlja stebrast kamnit
 

              spomenik na vrhu spomenika sta upodobljeni
 

              golobici. Na spomeniku je napis »V BOGI POČIVA
 

              ŠTEVAN KUHAR 29 JUL 1882 24 SEP 1915 V
 

              BRATONCIH GOREČI NABIRALEC NARODNEGA BLAGA I
 

              DELAVEC PRI TISKI SLOVENSKE KRAJINE 1932«. Na
 

              kripti spomenika je križ z upodobljeno podobo
 

              Kristusa.
 

              Zaradi širokega opusa in pomembnosti
 

              Plečnikovih del, katere del je tudi ta
 

              spomenik, varujemo nagrobnik kot spomenik
 

              lokalnega pomena.
 

 
 

Opis          Spomenik varujemo v njegovi avtentični
 

varstvenega   pričevalnosti.
 

režima:
 

 
 

Merilo:       1 : 2880
 

 
 

EŠD:          1259
 

Ime enote:    Lipovci – Kip matere Karla Jakoba
 

 
 

Lokacija:     vzhodni del parc. št. 2718, k.o. Lipovci
 

Utemeljitev   Nagrobnik matere slikarja Karla Jakoba ima
 

razglasitve:  obliko stoječe kmečke žene, izdelan je iz
 

              kamna, na podstavku ima napis. Avtor nagrobnika
 

              je kipar Franc Kuhar leta 1922. Franc Feri
 

              Kuhar je pomemben prekmurski kipar, ki je
 

              ustvaril celo vrsto kvalitetnih likovnih del.
 

              Bogato kiparjevo ustvarjalno pot je prekinila
 

              vojna in smrt v taborišču. Veliko zbirko
 

              njegovih najpomembnejših del hrani muzej
 

              Pokrajinski muzej v Murski Soboti.
 

 
 

Opis          Spomenik varujemo v njegovi avtentični
 

varstvenega   pričevalnosti, enako velja za njegovo
 

režima:       neposredno okolico.
 

 
 

Merilo:       1 : 2880
 

 
 

 
 

EŠD:          29581
 

Ime enote:    Beltinci – Slavicova kovačija
 

 
 

Ulica:        Na kamni
 

Lokacija:     vzhodni del parc. št. 1305 in 1306 k.o.
 

              Beltinci
 

Utemeljitev   V ulici Na kamni, v cestnem križišču, stoji
 

razglasitve:  značilna večja kovačija, ki datira v čas
 

              začetka 20. stoletja. Kovačija je grajena iz
 

              navadne opeke ter je neometana. Dvokapna opečna
 

              streha je podaljšana v nadstrešek, kjer so pod
 

              streho podkovali konje in popravljali vozove.
 

              Razen vhodnih vrat je originalno stavbno
 

              pohištvo v celoti ohranjeno. V kovačiji, ki ni
 

              v funkciji je ohranjeno ognjišče z mehom in vse
 

              pripadajoče kovaško orodje.
 

 
 

Opis          Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
 

varstvenega   – varovanje kulturnih, arhitekturnih,
 

režima:       zgodovinskih ter tehniških vrednot v celoti,
 

              njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter
 

              varovanje vseh vedut na spomenik;
 

              – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v
 

              spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih
 

              spomeniških lastnosti;
 

              – prepoved predelav vseh sestavnih delov in
 

              tehniških prvin objekta, ki so ovrednotene kot
 

              del spomenika;
 

              – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh
 

              neokrnjenih prvin arhitekture po načelu
 

              ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov,
 

              lege in materialov;
 

              – prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost,
 

              tlorise, in arhitekturne člene, razen
 

              vzdrževalnih posegov;
 

              – omogočanje predstavitve celote in posameznih
 

              zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v
 

              meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne
 

              moti v njem odvijajoče se dejavnosti;
 

              – v območju spomenika je prepovedano posegati v
 

              prostor s postavljanjem objektov trajnega in
 

              začasnega značaja, vključno z nadzemno
 

              infrastrukturo ter nosilci reklam.
 

              Zavarovano območje je namenjeno:
 

              – trajni ohranitvi dosedanje namembnosti ter
 

              ohranitvi kulturnih, arhitekturnih,
 

              zgodovinskih in tehniških vrednot;
 

              – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
 

              – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in
 

              situ, tisku in drugih medijih;
 

              – učno demonstracijskem delu in znanstveno
 

              raziskovalnem delu.
 

 
 

Merilo:       1 : 2880
 

 
 

5. člen
 

Meje območij kulturnih spomenikov in njihovih vplivnih območij so vrisane na digitalnem katastrskem načrtu v merilih 1 : 2880, in 1 : 2500, prav tako so prikazane v preglednem katastrskem načrtu v merilu 1 : 5000.
 

Izvirnike načrtov, ki so sestavni del tega odloka, hranita Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor in Občina Beltinci.
 

 
 

III. OZNAČEVANJE SPOMENIKOV
 

 
 

6. člen
 

Spomeniki se označijo v skladu s Pravilnikom o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov, razen arheoloških in naselbinskih spomenikov.
 

 
 

IV. IZVAJANJE ZAŠČITE
 

 
 

7. člen
 

Za vsako spremembo funkcije spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče in vplivno območje so potrebni predhodni kulturno-varstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturno-varstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
 

 
 

8. člen
 

Podrobnejše pogoje za raziskovanje, način vzdrževanja, pogoje za posege, fizično varovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti ter posamezne druge ukrepe določa Zakon o varstvu kulturne dediščine.
 

Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico na spomeniku le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.
 

 
 

9. člen
 

Na podlagi tretjega odstavka 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine, pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na posameznih parcelah, navedenih v aktu o razglasitvi.
 

 
 

V. NADZOR
 

 
 

10. člen
 

Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov in drugih aktov, ki se nanašajo na varstvo, opravlja inšpektor, pristojen za kulturno dediščino.
 

 
 

Vl. KAZENSKE DOLOČBE
 

 
 

11. člen
 

Za vse kršitve tega odloka se uporabljajo določbe od 125. do 128. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine.
 

 
 

VIl. KONČNE DOLOČBE
 

 
 

12. člen
 

Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati določbe Odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Murska Sobota (Uradne objave št. 8/91, 5/23), ki se nanašajo na nepremične kulturne ter zgodovinske spomenike na območju Občine Beltinci.
 

 
 

13. člen
 

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
 

 
 

Št. 032-01/2012-17/216/V
 

Beltinci, dne 10. julija 2012
 

 
 

                                                                                                                   Župan
 

                                                                                                                   Občine  Beltinci
 

dr. Matej Gomboši l.r.
   
 

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Beltinci (Uradni list Republike Slovenije, št. 27/2013) vsebuje naslednjeo prehodno in končno določbe:
                                                            5. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
   
Neuradno prečiščeno besedilo predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega občina ne jamči odškodninsko ali kako drugače (drugi odstavek 5. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/2016).