Na
podlagi 32., 35. in 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP, 38/10 –
ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08,
76/08, 100/08, 79/09, 14/10, 51/10, 84/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO
in 76/16 – odl. US), 2. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v
Mestni občini Kranj (Uradni list RS, št. 15/10, 55/11, 107/12, 72/16 in
56/17) ter 22. člena Statuta Mestne občine Kranj
(Uradni list RS, št. 30/17 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet
Mestne občine Kranj na 33. seji dne 20. 12. 2017 sprejel |
|
O D L O K |
o koncesiji za gospodarski javni službi obdelave določenih vrst
komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja
komunalnih odpadkov z območja Mestne občine Kranj |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(predmet odloka) |
|
(1) Ta odlok je koncesijski akt, s katerim se zaradi zagotovitve
sodelovanja pri skupnem izvajanju storitev obveznih gospodarskih javnih
služb določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje
obveznih gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih
odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih
odpadkov (v nadaljevanju: javni službi) ter ureja druga vprašanja v
zvezi z izvajanjem podeljene koncesije. |
(2) Izvajanje gospodarskih javnih služb iz prejšnjega odstavka se v
Mestni občini Kranj zaradi uresničitve skupnih ciljev zagotavljanja
storitev javnih služb iz prejšnjega odstavka z zaokrožitvijo, enotnostjo
in optimalno izkoriščenostjo Regionalnega centra za ravnanje z odpadki
(RCERO) kot infrastrukture predmetnih javnih služb, doseganja skupnih
ciljev na področju ponovne uporabe komunalnih odpadkov skladno z
Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter zaradi znižanja
stroškov storitev za uporabnike v javnem interesu, zagotavlja s
horizontalnim sodelovanjem občin z območja osrednje/zahodne Slovenije
ter koncesionarja iz petega odstavka tega člena pri skupnem opravljanju
nalog, potrebnih za izvajanje javnih služb. Podlaga za horizontalno
sodelovanje pri skupnem opravljanju nalog, potrebnih za izvajanje javnih
služb je Pogodba o pristopu Mestne občine Kranj k skupnemu ravnanju z
odpadki v Regijskem centru za ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO
Ljubljana. |
(3) Za naloge, ki jih bo v okviru horizontalnega sodelovanja pri
zagotavljanju izvajanja gospodarskih javnih služb iz prvega odstavka
izvajal koncesionar iz petega odstavka tega člena, podeli Mestna občina
Kranj koncesionarju koncesijo skladno s petim odstavkom tega člena. |
(4) Odlok se sprejema na podlagi vloge, podane skladno s 34. členom
Zakona o gospodarskih javnih službah. |
(5) Koncesija po tem odloku se podeli za obdobje 10 let neposredno
družbi SNAGA, d.o.o., Povšetova ulica 6, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju:
koncesionar) skladno s predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije
gospodarske javne službe. |
|
2. člen |
|
(pojmi in izrazi v odloku) |
|
(1) V tem odloku uporabljeni pojmi in izrazi pomenijo: |
1. »gospodarska javna služba« oziroma »javna služba« (v ednini oziroma
dvojini): sta obvezni gospodarski javni službi obdelave določenih vrst
komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja
komunalnih odpadkov; |
2. »koncedent«: je Mestna občina Kranj, (v nadaljevanju tudi občina); |
3. »občinski svet«: je Mestni svet Mestne občine Kranj; |
4. »koncesija«: je skupen izraz za koncesijo za izvajanje gospodarskih
javnih služb iz prvega člena; termin »koncesija« se uporablja zaradi
ureditve pravnega razmerja v zakonu, ki ureja gospodarske javne službe,
čeprav Direktiva o koncesijah tako koncesijo izključuje iz
osebne/stvarne veljavnosti direktive; |
5. »določene vrste komunalnih odpadkov«: so mešani komunalni odpadki; |
6. »komunalni odpadki«: so mešani komunalni odpadki; |
7. »koncesionar«: je SNAGA, d.o.o., Povšetova ulica 6, 1000 Ljubljana; |
8. »izvajalec javne službe«: je koncesionar po tem odloku; |
9. »povzročitelj odpadkov«: je oseba, katere delovanje ali dejavnost
povzroča nastajanje odpadkov oziroma oseba, ki izvaja predobdelavo,
mešanje ali druge postopke, s katerimi se spremenijo lastnosti ali
sestava odpadkov; |
10. »uporabniki«: so vsi povzročitelji odpadkov. |
(2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga
določa zakon, ki ureja varstvo okolja, in drugi predpisi, ki urejajo
dejavnosti ravnanja z odpadki. |
|
II. VSEBINA IN OBSEG IZVAJANJA JAVNIH
SLUŽB |
|
3. člen |
|
(vsebina javnih služb) |
|
Vsebino in dejavnosti, ki jih zajemata gospodarski javni službi iz 1.
člena, določajo zakon, podzakonski predpisi in odlok, ki ureja ravnanje
s komunalnimi odpadki v Mestni občini Kranj. |
|
4. člen |
|
(ločeni računovodski izkazi) |
|
Koncesionar mora zagotoviti ločene računovodske izkaze za dejavnost
obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov, odlaganje ostankov
predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov in druge dejavnosti v
skladu s slovenskimi računovodskimi standardi. |
|
5. člen |
|
(območje izvajanja koncesioniranih
gospodarskih javnih služb) |
|
(1) Koncesionirani gospodarski javni službi iz 1. člena tega odloka se
zagotavljata za celotno območje občine Mestne občine Kranj. |
(2) Uporabniki imajo pravico do uporabe storitev javnih služb na
pregleden in nepristranski način pod pogoji, določenimi z zakonom, ki
ureja varstvo okolja in na njegovi podlagi sprejetih predpisov. |
(3) Storitve javnih služb so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod
enakimi pogoji. Uporaba storitev javnih služb je v obsegu, ki ga
določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih
služb, za uporabnike obvezna. |
|
6. člen |
|
(objekti in naprave, potrebni za
izvajanje javnih služb) |
|
Objekti in naprave, potrebni za izvajanje javnih služb, so Regijski
center za ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO LJUBLJANA (v
nadaljevanju: RCERO), vključno z odlagališčem z objekti, napravami in
omrežjem za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih
odpadkov na lokaciji Barje v Ljubljani, skladno s predpisi o
odlagališčih, in drugi objekti in naprave za obdelavo določenih vrst
komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja
komunalnih odpadkov ter v lasti oziroma v upravljanju Snage d.o.o. ali
občin podpisnic Sporazuma o zagotavljanju izvajanja gospodarskih javnih
služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov
predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. |
|
III. OBVEZNOSTI IN JAVNA POOBLASTILA
KONCESIONARJA V OKVIRU IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB |
|
7. člen |
|
(obveznosti koncesionarja) |
|
Dolžnosti koncesionarja so zlasti: |
– v
javnem interesu kvalitetno, pravočasno in v ustreznem obsegu opravljati
javni službi, v skladu z zakonom in drugimi predpisi, v skladu z odloki
ter koncesijsko pogodbo; |
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde,
povezane z izvajanjem javnih služb, zlasti pa v tem okviru skrbeti za
ekološko usmerjeno ravnanje z odpadki; |
– izvajati javni službi skladno s programom za obvladovanje kakovosti
poslovanja, ki ga na podlagi javnega pooblastila izdela vsako leto do
konca novembra za naslednje leto; |
– zagotoviti ustrezno zavarovanje nevarnih ali zdravju škodljivih
odpadkov ter odpraviti napake na objektih in napravah, ki utegnejo
povzročiti večjo škodo na okolju ali zdravju ljudi najkasneje v roku 12
ur od ugotovitve napake oziroma prejema obvestila uporabnikov
(interventno izvajanje javnih služb); |
– uporabljati objekte, naprave in druga sredstva za izvajanje javne
službe kot dober gospodar, jih tekoče vzdrževati in odpraviti morebitne
napake, okvare in pomanjkljivosti, ki neposredno ne ogrožajo varstva
okolja ali zdravja ljudi v roku 14 dni od ugotovitve oziroma prejema
obvestila uporabnikov; |
– pripravljati (letne in dolgoročne) programe za izvajanje javnih služb
in kalkulacije prihodkov in odhodkov dejavnosti in najmanj enkrat letno
koncedentu poročati o izvajanju javnih služb ter na podlagi pooblastila
oblikovati cene storitev javnih služb; |
– svetovati in pomagati koncendentu pri pripravi razvojnih in
investicijskih načrtov ter projektov za pridobivanje finančnih sredstev
v okviru javnih razpisov ter drugih virov; |
– voditi vse predpisane evidence in katastre, obveščati pristojne organe
o kršitvah, ažurno odgovarjati na pritožbe in/ali pobude uporabnikov,
omogočati nemoten nadzor v zvezi z izvajanjem koncesije in skrbeti za
tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javnih služb. |
|
IV. FINANCIRANJE JAVNIH SLUŽB |
|
8. člen |
|
(viri financiranja) |
|
(1) Javni službi se financirata: |
– s
ceno storitev javnih služb, |
– iz
sredstev, zbranih od prodaje frakcij, sposobnih ponovne snovne ali
energetske uporabe, |
– iz
okoljske dajatve, |
– iz
proračuna, |
– iz
drugih virov. |
(2) Cena storitev javnih služb se oblikuje skladno s predpisom, ki
določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih
gospodarskih javnih služb varstva okolja. |
(3) Koncesionar ima na podlagi tega odloka pooblastilo za oblikovanje
cen storitev javne službe. |
(4) Predlagana cena ne sme biti višja od cene storitev, ki je določena
za uporabnike na območju Mestne občine Ljubljana, ki je investitor
RCERO, povečana za pet odstotkov. |
(5) Organ, ki v imenu koncedenta po tem odloku sprejme cene, določa
zakon ali odlok. |
(6) Kolikor ni drugače določeno s predpisi, je za občine, ki so članice
Sveta RCERO, po pooblastilu iz tega odloka, pristojni organ za potrditev
cene Svet RCERO. |
(7) Podrobnosti v zvezi z obračunom javne službe obdelave določenih vrst
komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja
komunalnih odpadkov se lahko uredijo s tarifnim pravilnikom za javno
službo zbiranja komunalnih odpadkov, ki ga sprejme občina, v kolikor ni
urejeno z drugim veljavnim aktom. |
(8) Izvajalec gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst
komunalnih odpadkov in koncesionar se s posebno pogodbo dogovorita, da
bo obračun v imenu in za račun koncesionarja opravljal zbiralec
komunalnih odpadkov. |
|
9. člen |
|
(koncesijska dajatev) |
|
Koncesionar koncedentu ne plačuje koncesijske dajatve. |
|
V. KONCESIJA |
|
10. člen |
|
(sklenitev koncesijske pogodbe) |
|
(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s
sklenitvijo koncesijske pogodbe z Mestno občino Kranj. |
(2) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan. |
|
11. člen |
|
(koncesijska pogodba) |
|
S
koncesijsko pogodbo se uredijo naloge in dejavnosti koncesionarja,
njegova odgovornost in pravice ter obveznosti do koncedenta in
uporabnikov. S to pogodbo se uredijo tudi vsa vprašanja v zvezi z
uporabo objektov in naprav za izvajanje javnih služb. |
|
12. člen |
|
(koncesionarjev pravni monopol) |
|
(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju
občine: |
– izključno pravico opravljati javni službi iz 1. člena tega odloka, |
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno
opravljanje javnih služb, v skladu s predpisi in v javnem interesu. |
(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1.
člena, mora dejavnosti opravljati v svojem imenu in za svoj račun. |
|
13. člen |
|
(trajanje in podaljšanje koncesijske
pogodbe) |
|
(1) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 10 let. |
(2) Koncesijsko razmerje in izvajanje koncesije prične teči skladno z
dnem sklenitve koncesijske pogodbe in se zaključi zadnji dan
koledarskega leta v katerem se izteče 10 let od sklenitve koncesijske
pogodbe. |
(3) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov,
določenih z zakonom. |
|
14. člen |
|
(razmerje med koncesijskim aktom in
koncesijsko pogodbo) |
|
Koncesijska pogodba, ki je v nasprotju s tem odlokom, je v tem delu
neveljavna. |
|
15. člen |
|
(razmerje do podizvajalcev) |
|
Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko
pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter
tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun. |
|
VI. NADZOR |
|
16. člen |
|
(nadzor nad izvajanjem javnih služb) |
|
(1) Nadzor nad izvajanjem javnih služb izvaja pristojni organ oziroma
služba občinske uprave. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z
izvajanjem javnih služb, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja. |
(2) Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila v zvezi z
izvajanjem javnih služb pooblasti pristojno strokovno službo, zavod
oziroma drugo institucijo. |
(3) Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje
pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno
odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki
izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe. |
|
17. člen |
|
(inšpekcijski nadzor) |
|
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi Medobčinski
inšpektorat Kranj, ki je na območju Mestne občine Kranj pristojen za
vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki
imajo takšno pristojnost po samem zakonu. |
|
18. člen |
|
(finančni nadzor) |
|
(1) Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja notranja
finančna revizija. Koncedent ima pravico, da najame zunanjega revizorja
za preveritev dela poslovanja, ki se nanaša na opravljanje koncesije.
Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega
nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo. |
(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje
poslovne prostore, pregled objektov in naprav, ki so predmet koncesije
ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v
kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo
nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila. |
(3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega
nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in navesti vzrok
nenapovedanega nadzora. |
(4) Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma
najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira
opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le
v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s
pooblastilom koncedenta. |
(5) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika
koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec. |
|
VII. RAZMERJA KONCESIONARJA DO
UPORABNIKOV IN KONCEDENTA |
|
19. člen |
|
(izvajanje javnih služb) |
|
(1) Uporabniku storitve javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih
odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih
odpadkov obračunava stroške storitev koncesionar. |
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena, koncesionar
pooblasti izvajalca gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst
komunalnih odpadkov, da v njegovem imenu in za njegov račun obračunava
te storitve. |
(3) V primeru realizacije drugega odstavka tega člena pripada izvajalcu
gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov
nadomestilo upravičenih stroškov, ki zajema stroške obračuna, pošiljanja
računov, plačilnega prometa, izterjave, kot tudi sodne stroške in odpise
terjatev ter druge tovrstne stroške in znaša 5 % od vrednosti prevzetih
odpadkov za sprejeto količino odpadkov. O spremembi višine nadomestila
odloči Svet RCERO, kolikor ni drugače določeno s predpisi ali drugimi
veljavnimi akti, s potrditvijo elaborata in z uveljavitvijo cene, za
katero je v kalkulaciji cene predvidena postavka tega nadomestila za vse
občine v enakem deležu od plačanih računov. |
|
20. člen |
|
(obveščanje o statusnih spremembah) |
|
(1) Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni
spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture. Če
koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb
prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno
spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe ali pogoji podelitve
koncesije, lahko koncedent na način in pod pogoji kot je to določeno v
tem odloku, koncesijsko pogodbo razdre. |
(2) Pogoj za obstoj koncesijskega razmerja je, da poslovni delež v
koncesionarju in poslovni delež v družbi JAVNI HOLDING Ljubljana,
d.o.o., Verovškova ulica 70, 1000 Ljubljana, ki ima v lasti stoodstotni
poslovni delež koncesionarja, razen v primeru določenim z zakonom, ni
prenesen na osebo zasebnega prava. |
|
21. člen |
|
(obveščanje koncedenta) |
|
Koncesionar mora pisno sporočati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in
okoliščinah, ki bi lahko vplivale na izvajanje javne službe, kot so: |
– postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja
v zvezi s koncesijo; |
– stavke in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju
javnih služb; |
– poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane
dejavnosti; |
– v
vseh primerih višje sile. |
|
22. člen |
|
(odgovornost koncesionarja) |
|
(1) Za izvajanje javnih služb je, ne glede na določbe prejšnjih členov,
odgovoren koncesionar kot izvajalec javnih služb. |
(2) Koncesionar kot izvajalec javnih služb je v skladu z zakonom
odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z
upravljanjem javnih služb povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali
pogodbeni (pod)izvajalci Mestni občini Kranj, uporabnikom ali tretjim
osebam. |
(3) Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe, dolžan iz
naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge
nevarnosti), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z
najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s koncesijsko pogodbo
– zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo z nerednim ali nevestnim
opravljanjem javnih služb ali v zvezi z opravljanjem javnih služb
povzročijo pri njem zaposlene osebe ali pogodbeni (pod)izvajalci Mestni
občini Kranj, uporabnikom ali tretjim osebam). |
|
23. člen |
|
(dolžnosti in pravice koncedenta) |
|
(1) Dolžnosti koncedenta so, da zagotavlja pogoje za izvajanje vseh
storitev, predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja
gospodarskih javnih služb ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem
odloku. |
(2) Pravice koncedenta so zlasti: |
– nadzor nad izvajanjem gospodarskih javnih služb in finančni nadzor; |
– druge pravice, določene s predpisi, tem odlokom in koncesijsko
pogodbo. |
|
24. člen |
|
(pristojnosti župana in občinske
uprave) |
|
(1) Če ni drugače določeno (napr. glede inšpekcije …) je pristojni organ
po tem odloku organ občinske uprave, pristojen za gospodarski javni
službi, ki sta predmet tega odloka. |
(2) O pritožbah zoper ravnanja pristojnega organa v razmerjih do
koncesionarja in uporabnikov odloča župan. |
|
25. člen |
|
(pravice uporabnikov) |
|
(1) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti pravico: |
– do
trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev, |
– pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev, |
– uporabljati storitve javnih služb pod pogoji, določenimi z zakonom, s
tem odlokom in z drugimi predpisi. |
(2) Uporabnik storitev javnih služb se lahko v zvezi z izvajanjem javnih
služb pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev
javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom. |
|
26. člen |
|
(dolžnosti uporabnikov) |
|
Uporabniki imajo do koncesionarja in koncedenta zlasti dolžnost: |
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje
storitev javnih služb, |
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javnih služb oziroma
sporočiti koncesionarju vsako spremembo. |
|
VIII. PRENOS KONCESIJE |
|
27. člen |
|
(oblika) |
|
(1) Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila
koncesija podeljena le ob soglasju koncendenta. Novi koncesionar sklene
s koncedentom novo koncesijsko pogodbo. |
(2) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika
koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki. |
|
IX. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA |
|
28. člen |
|
(načini prenehanja koncesijskega
razmerja) |
|
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha: |
– s
prenehanjem koncesijske pogodbe, |
– s
prenehanjem koncesionarja, |
– z
odvzemom koncesije, |
– z
odkupom koncesije. |
|
29. člen |
|
(prenehanje koncesijske pogodbe) |
|
(1) Koncesijska pogodba preneha: |
– po
preteku časa, za katerega je bila sklenjena, |
– z
enostranskim razdrtjem, |
– z
odstopom od koncesijske pogodbe, |
– s
sporazumno razvezo. |
(2) Ne glede na razloge prenehanja koncesijske pogodbe mora koncesionar
opravljati javno službo do izbora novega koncesionarja, vendar ne več
kot 1 leto po prenehanju koncesijske pogodbe. |
|
30. člen |
|
(potek roka koncesije) |
|
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila
koncesijska pogodba sklenjena. |
|
31. člen |
|
(razdrtje koncesijske pogodbe) |
|
(1) Koncesijska pogodba lahko z enostranskim koncedentovim razdrtjem
preneha v naslednjih primerih: |
– z
uvedbo postopka zaradi insolventnosti ali drugega postopka prisilnega
prenehanja ali likvidacijskega postopka pri koncesionarju; |
– če
je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve
predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje
koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati
nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije; |
– če
je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal
zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije; |
– če
koncesionar predpise ali koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja
škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam; |
– če
se z dokumentiranimi ugotovitvami nadzora ugotovi, da koncesionar v
bistvenem delu ni izpolnil svoje obveznosti iz koncesijske pogodbe. |
(2) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne
izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to
koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe. Koncesijska
pogodba se enostransko razdre po sodni poti. |
(3) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če
je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi
višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremostljivih okoliščin. |
(4) Koncesionar je dolžan koncedentu povrniti škodo, ki je koncedentu
nastala zaradi razdrtja koncesijske pogodbe. Prav tako je koncedent
dolžan kocesionarju povrniti škodo v primeru iz drugega odstavka tega
člena. |
|
32. člen |
|
(odstop od koncesijske pogodbe) |
|
(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe: |
– če
je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno, |
– če
druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v
njej določeno. |
(2) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje
koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu
oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja. |
|
33. člen |
|
(sporazumna razveza) |
|
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno
razvežeta koncesijsko pogodbo. |
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da
ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali
sistemskega značaja, drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, nadaljnje
opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče. |
|
34. člen |
|
(prenehanje koncesionarja) |
|
(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja. |
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in
koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na
tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije
na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev,
prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod
pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko
pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi. |
|
35. člen |
|
(odvzem koncesije) |
|
(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim
aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo
koncesionarju: |
– če
ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v roku, določenim s
koncesijsko pogodbo, |
– če
je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba
ali kot koncesionirana javna služba. |
(2) Koncesijsko razmerje preneha z dnem uveljavitve spremembe
koncesijskega akta. |
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi
takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih
nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. |
(4) V primeru odvzema iz druge alinee prvega odstavka je koncedent
dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino, v kolikor so za to
izpolnjeni pogoji po splošnih pravilih odškodninskega prava. |
|
36. člen |
|
(odkup koncesije) |
|
(1) Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj
učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi odkup koncesije.
Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet občine, ki mora hkrati
tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nove predpise o načinu
izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne
odločbe. Z odkupom koncesije koncedent na infrastrukturi, ki je v lasti
tretjih oseb, izven koncesionarja, ne more pridobiti lastninske ali
druge sorodne pravice. O nameravanem odkupu mora koncedent pisno
obvestiti koncesionarja vsaj 1 leto vnaprej. |
(2) Pogoji, način in obseg odkupa se določijo s koncesijsko pogodbo, pri
čemer znesek odkupa ne sme biti višji od ustvarjene razlike med
stroškovno ceno koncesionarja pred in po zaključku predčasno
prekinjenega koncesijskega razmerja, pomnoženo z izpadlimi količinami. |
|
X. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE |
|
37. člen |
|
(višja sila) |
|
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne,
nepremostljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi
koncesijske pogodbe in niso nastopile po volji pogodbenih strank (v
celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti
potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi
oblasti (npr. tehnični ali zakonodajni), pri katerih izvajanje javne
službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način,
ki ga predpisuje koncesijska pogodba. |
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati
koncesionirani javni službi tudi ob nepredvidljivih okoliščinah,
nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti nujnih ukrepov
za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale
javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. O
nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma
medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javnih služb v takih
pogojih. |
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena ima koncesionar pravico
zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi
opravljanja koncesioniranih javnih služb v nepredvidljivih okoliščinah. |
(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih in nepremostljivih
okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi občinski štab za
civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za
zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru lahko prevzame
občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov. |
|
38. člen |
|
(spremenjene okoliščine) |
|
(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki
bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni
meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično
pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja,
ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe. |
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za
enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih
okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti
o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim
okoliščinam je koncesionar dolžan v okviru objektivnih možnosti
opravljati koncesionirani javni službi iz koncesijske pogodbe. |
|
XI. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV |
|
39. člen |
|
(uporaba prava) |
|
Za
vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in
uporabniki storitev gospodarskih javnih služb se lahko dogovori
izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije. |
|
40. člen |
|
(prepoved prorogacije tujega sodišča ali
arbitraže) |
|
V
razmerjih med koncedentom in koncesionarjem ter razmerjih med
koncesionarjem in uporabniki storitev javnih služb ni dopustno
dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali
arbitraže. |
|
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
41. člen |
|
(odločba o izbiri koncesionarja) |
|
Ta
odlok, v katerem je določen koncesionar za izvajanje gospodarskih javnih
služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov
predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, je skladno z prvim
odstavkom 37. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list
RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 51/11 –
ORZGJS40) individualni akt o izbiri koncesionarja. Z uveljavitvijo
odloka nastane koncesijsko razmerje, ki se začne izvrševati v roku iz
drugega odstavka 13. člena tega odloka. |
|
42. člen |
|
(sklenitev koncesijske pogodbe) |
|
(1) Najkasneje v 3 mesecih po uveljavitvi tega odloka pošlje koncedent
koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar
podpisati v roku 14 dni od uskladitve njenega besedila. |
(2) Do sklenitve koncesijske pogodbe se kot podlaga za izvajanje
gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in
odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov
šteje obstoječa Pogodba o sofinanciranju nadgradnje regijskega centra za
ravnanje z odpadki Ljubljana RCERO Ljubljana z dne 21. 6. 2006 in
Pogodba o pristopu občin širše ljubljanske regije k sofinanciranju
nadgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO
Ljubljana z dne 15. 12. 2009 ter Pogodba o pristopu Mestne občine Kranj
k skupnemu ravnanju z odpadki v Regijskem centru za ravnanje z odpadki
Ljubljana – RCERO Ljubljana, z dne 13. 9. 2017. |
(3) V primeru nasprotja med pogodbami iz prejšnjega odstavka in predpisi
veljajo neposredno predpisi. |
|
43. člen |
|
(začetek veljavnosti odloka) |
|
Ta
odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 354-64/2017 |
Kranj, dne 20. decembra
2017 |
|
Župan |
Mestne občine Kranj |
Boštjan Trilar l.r. |