Na podlagi 32. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) in 33. člena Statuta Občine Rogašovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 29/18) je Nadzorni odbor Občine Rogašovci na 15. seji dne 23.10.2018 sprejel

POSLOVNIK

NADZORNEGA ODBORA OBČINE ROGAŠOVCI

I. Splošne določbe

1. člen

Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela Nadzornega odbora Občine Rogašovci (v nadaljevanju: nadzorni odbor)

Status, sestavo, javnost dela in način sodelovanja nadzornega odbora z občinskimi organi opredeljujejo določbe od 30. člena do 45. člena Statuta Občine Rogašovci.

2. člen

Nadzorni odbor je pri svojem delu neodvisen in ni vezan na nikogaršnja navodila.

Nadzorni odbor opravlja svoje naloge pošteno, strokovno, vestno in nepristransko

3. člen

Nadzorni odbor pri svojem delu uporablja infrastrukturo in sredstva Občine Rogašovci (v nadaljnjem besedilu: občina).

Pri svojem delu uporablja nadzorni odbor enak žig kot župan občine, s tem, da je v notranji krožnici namesto naziva »župan« naziv »nadzorni odbor«. Glede uporabe in shranjevanja se uporabljajo določila poslovnika občinskega sveta za žig župana.

Strokovno in administrativno podporo za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.

4. člen

Delo nadzornega odbora je javno. Morebitne omejitve javnosti opredeljuje ta poslovnik. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno in ga objavi na spletni strani občine.

II. Organizacija in pristojnosti

5. člen

Nadzorni odbor zastopa in predstavlja predsednik nadzornega odbora, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika. Funkcija predsednika in člana  nadzornega odbora se opravlja nepoklicno.

6. člen

Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor:

·   opravlja nadzor nad ravnanjem s premoženjem občine;

·   nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev;

·   nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.

Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem in ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev.

7. člen

Naloga predsednika je, da:

·   vodi in organizira delo odbora,

·   predlaga dnevni red sej ter sklicuje in vodi seje odbora,

·   podpisuje sklepe, poročila, zapisnike in druge akte odbora,

·   skrbi za izvajanje sprejetih sklepov,

·   sodeluje z organi občine, občinsko upravo ter drugimi organi občine, opredeljenimi v statutu občine,

·   s sodelovanjem članov nadzornega odbora izdela predlog potrebnih sredstev za delo nadzornega odbora,

·   opravlja naloge, opredeljene v ostalih državnih in občinskih predpisih.

8. člen

Nadzorni odbor opravlja svoje naloge na sejah. Za opravljanje nalog nadzornega odbora se šteje tudi delovanje članov pri izvajanju sklepov o izvedbi nadzora, ne glede na to, kje se ta sklep teritorialno izvaja.

Nadzorni odbor deluje na podlagi tega poslovnika. Za vprašanja, ki niso urejena s tem poslovnikom, se uporabljajo statut občine ter predpisi o lokalni samoupravi.

Za vsa vprašanja, ki niso urejena s tem poslovnikom in se nanašajo na metode in standarde nadzora, se uporabljajo predpisi, ki urejajo ta vprašanja za delo Računskega sodišča Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: računsko sodišče).

III.  Način dela nadzornega odbora

9. člen

Delo in seje nadzornega odbora organizira in vodi predsednik nadzornega odbora ali podpredsednik.

Seje NO so lahko redne in izredne.

10. člen

Predlog dnevnega reda poda predsednik skupaj z vabilom za sejo.

Predloge glede dnevnega reda lahko poda vsak član nadzornega odbora, in sicer do odločanja o dnevnem redu. O predlogih predsednika in o predlogih članov glede dnevnega reda odloča nadzorni odbor s sprejetjem dnevnega reda seje.

11. člen

Vabilo za sklic seje nadzornega odbora s predlaganim dnevnim redom se posreduje članom praviloma sedem dni pred datumom seje.

Rok iz prvega odstavka tega člena se lahko skrajša v primeru nujnih zadev ali na pobudo katerega od članov, na podlagi presoje predsednika.

Predsednik nadzornega odbora mora v predlog dnevnega reda vnesti točko, v okviru katere se pregleda in sprejme zapisnik prejšnje seje in pregleda in sprejme poročilo o izvrševanju sprejetih sklepov.

Z vabilom za sklic seje se posreduje tudi gradivo k posameznim točkam dnevnega reda.

Če je podan predlog za točko dnevnega reda iz drugega odstavka prejšnjega člena tega poslovnika, morebitno gradivo zagotovi član, ki predlaga točko dnevnega reda ob strokovni pomoči občinske uprave.

Če je podan predlog za točko dnevnega reda iz tretjega odstavka prejšnjega člena tega poslovnika, se skupaj s tem predlogom nadzornemu odboru posreduje tudi morebitno gradivo o zahtevi občinskega sveta ali župana.

12. člen

Predsednik lahko povabi na sejo pripravljavce gradiv, strokovne sodelavce občinske uprave, občinskega sveta in njegovih delovnih teles, nadzorovane osebe, ki so predmet nadzora, ter župana in občane.

13. člen

Nadzorni odbor je sklepčen, če je prisotna večina članov. Nadzorni odbor veljavno odloča z večino opredeljenih glasov.

14. člen

O seji nadzornega odbora se piše zapisnik. Zapisnik vodi strokovni delavec občinske uprave. V zapisnik se vnašajo:

·   zaporedna številka seje, kraj, datum, ura začetka in konca seje,

·   navedba prisotnih in opravičeno odsotnih članov ter navedba ostalih prisotnih na seji,

·   sprejet dnevni red,

·   poročilo o realizaciji sklepov prejšnje seje,

·   sklepe pri točkah dnevnega reda z navedbo, koliko glasov je bilo za, koliko proti, in na izrecno željo člana nadzornega odbora, da se pri opredelitvi za ali proti navede tudi njegovo ime,

·   morebitna ločena mnenja,

·   izjave in povzetki razprav članov, na njihovo zahtevo,

·   izjave in povzetki razprav ostalih prisotnih, če tako odloči nadzorni odbor na njihovo zahtevo,

Zapisnik podpišeta predsedujoči seje in zapisnikar.

15. člen

Po opravljeni razpravi k posameznim točkam dnevnega reda predsednik oblikuje predlog sklepa in ga da na glasovanje. Predlog sklepa lahko poda tudi kateri od članov nadzornega odbora, če se ne strinja s predsednikovim predlogom sklepa. V takem primeru se najprej glasuje o predlogu sklepa, ki ga je podal predsednik. Če je tak predlog sprejet, se o drugih predlogih sklepov glede iste zadeve ne glasuje. Če pa predlog predsednika ni sprejet, se glasuje o drugih predlogih sklepov po vrstnem redu predlaganja. Ko je sprejet eden od predlogov sklepov, se o ostalih, ki mu sledijo glede iste stvari, ne glasuje več.

Sklep je sprejet, ko prejme večino opredeljenih glasov. Glasuje se javno z dvigovanjem rok ali pa tajno, če tako sklene nadzorni odbor. Za način in postopek glasovanja se smiselno uporabljajo določila poslovnika občinskega sveta.

16. člen

Zapisnik in ostala gradiva za sejo nadzornega odbora se hranijo v arhivu občine. Zapisniki in sklepi se hranijo trajno, gradivo pa deset let.

Nagrajevanje članov nadzornega odbora se uredi z aktom občinskega sveta občine in planom dela nadzornega odbora za koledarsko leto ali določeno obdobje.

IV. Postopek nadzora

A) Oblike nadzora

17. člen

Nadzorni odbor opravlja svoje naloge v okviru letnega programa dela. V kolikor se med letom pojavi potreba po dodatno izvedenem nadzoru izven obstoječega programa dela, se le ta ustrezno dopolni tako, kot to določa 34. člen Statuta občine Rogašovci.

18. člen

Redni nadzor se opravlja na podlagi sprejetega letnega programa nadzora. V letni program nadzora se vključujeta obvezni nadzor in fakultativni nadzor.

Letni program nadzora se praviloma pripravlja ob koncu leta za naslednje leto. Spremembe letnega programa nadzora se lahko sprejmejo kadarkoli med letom.

B) Izvedba nadzora

19. člen

Nadzor se prične z vročitvijo sklepa o nadzoru nadzorovani osebi.

Nadzorovana oseba je tista fizična ali pravna oseba, glede katere je nadzorni odbor pričel postopek nadzora.

V pristojnosti nadzornega odbora je, da lahko v krog nadzorovanih oseb uvrsti:

·   občino

·   javne zavode, javne sklade in javna podjetja oziroma druge fizične in pravne osebe, ki na območju občine ali za občino in občane občine opravljajo storitve javnega značaja in ki so jim za opravljanje teh storitev v proračunu občine namenjena proračunska sredstva.

·   vse druge pravne in fizične osebe (društva, zveze, organizacije, gospodarske družbe ipd.), ki prejemajo iz občinskega proračuna kakršnekoli transfere ali dotacije za del, ki se nanaša na nadzor porabe teh sredstev v smislu 6. člena tega poslovnika.

20. člen

Člani nadzornega odbora ne smejo odločati o zadevi, pri kateri so z odgovorno osebo ali predstavniki proračunskega porabnika v sorodstvenih zvezah do prvega kolena. Prav tako član nadzornega odbora ne more sodelovati ali odločati v postopku nadzora, če je član organa upravljanja v javnem zavodu ali javnem podjetju, v katerem se opravlja nadzor ali če opravlja kakšno pogodbeno delo za proračunskega porabnika, pri katerem se opravlja leto pred opravljanjem nadzora.

21. člen

Nadzorni odbor izda na predlog predsednika nadzornega odbora pred izvedbo nadzora sklep o izvedbi nadzora.

V sklepu se navedejo:

·   opredelitev vsebine nadzora,

·   čas in kraj izvedbe nadzora,

·   navedba nadzorovane osebe,

·   navedba člana nadzornega odbora, ki je pristojen za izvedbo nadzora (pristojni član).

Če nadzorovana oseba šteje, da ne gre za nadzor iz pristojnosti nadzornega odbora, lahko poda ugovor v roku 8 dni od vročitve na nadzorni odbor.

Pristojni član, ki je bil s sklepom zadolžen za izvedbo nadzora, poroča o utemeljenosti ugovora. Če ugovor ni utemeljen, nadzorni odbor sklep potrdi, s čimer postane tak sklep dokončen. Če pa je ugovor utemeljen, izda sklep o ustavitvi nadzora. V tem primeru nadzorni odbor nadzora ne opravi. Lahko pa po lastni presoji zaprosi računsko sodišče, da v takem primeru uvrsti nadzorovano osebo v izvedbo revizije s strani računskega sodišča.

22. člen

V postopku izvedbe nadzora  ima pristojni član pravice in pristojnosti v skladu s statutom občine in predpisi o lokalni samoupravi.

V postopku nadzora so odgovorne osebe nadzorovane osebe dolžne pristojnemu članu nadzornega odbora predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Pristojni član ima pravico zahtevati vse podatke, ki so potrebni za izvedbo nadzora. Poleg tega lahko zaprosi za pomoč pri izvedbi nadzora katerega od drugih članov nadzornega odbora, ki so mu v tem primeru pomoč dolžni zagotoviti. Občinski organi imajo posebno dolžnost, da zagotovijo podatke, ki jih od njih zahteva pristojni član glede izvedbe nadzora.

Lahko pa v postopku nadzora pritegne k sodelovanju zunanje neodvisne strokovnjake posameznih strok. Strokovne naloge nadzora lahko opravi strokovnjak, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet Pogodbo s strokovnjakom sklepa župan. Nadzorni odbor ni vezan na mnenje zunanjega strokovnjaka.

Če je bila pri nadzorovani osebi opravljena komercialna revizija, lahko pristojni član svoje poročilo opre na izsledke te revizije, če presodi da izraženo mnenje resnično in pošteno podpira stanje pri nadzorovani osebi.

23. člen

Po opravljenem nadzoru sestavi pristojni član nadzornega odbora osnutek poročila, ki mora vsebovati sestavine opredeljene v veljavnem Pravilniku o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine (Uradni list RS, št. 23/29).

24. člen

Med pomembnejšimi deli osnutka poročila in kasneje poročila je ugotovitveni del o razkritih napakah oziroma nepravilnostih pri nadzoru z navedbo predpisov, ki so bili kršeni.

25. člen

Osnutek poročila obravnava in sprejme nadzorni odbor in ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico, da v roku 15 dni od vročitve vloži odzivno poročilo nadzornemu odboru.

26. člen

Na podlagi osnutka poročila in vloženega odzivnega poročila nadzorovanega organa pripravi odbor poročilo s priporočili in predlogi. Poročilo je dokončni akt odbora in mora biti v naslovu poročila kot tako tudi navedeno.

Poročilo s priporočili in predlogi se pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču.

V smislu tega poslovnika se za dokončno poročilo šteje tudi poročilo, zoper katero ni bilo v roku iz prejšnjega člena tega poslovnika pravočasno oddano odzivno poročilo.

27. člen

Če nadzorni odbor ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri izvajanju nadzora nadzorovanih pravnih in drugih oseb, mora o teh kršitvah v 15 dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.

Kot hujše kršitve se štejejo zlasti:

·   poraba proračunskih sredstev v nasprotju z nameni, ki so bili določeni s proračunom,

·   oddaja javnih naročil v nasprotju z zakoni, ki urejajo javna naročila oziroma oddaja le teh brez izvedbe postopka javnega naročanja, pa bi ga za oddajo naročila bilo potrebno izvesti,

·   poraba sredstev iz državnega proračuna v nasprotju z določili zakona,

·   če uporabnik pri razpolaganju finančnim ali stvarnim premoženjem ravna v nasprotju z zakonodajo,

·   vsa dejanja, ki bi se lahko štela za kazniva

V primeru, da obstaja sum, da je nadzorovana oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je nadzorni odbor dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu nadzora.

Skupaj s prijavo mora navesti dokaze ter poskrbeti za njihovo zavarovanje. O prijavi je dolžan obvestiti občinski svet in župana.

28. člen

Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.

Občinski svet, župan, nadzorovana oseba in zadevni drugi organi porabniki občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.

29. člen

Nadzorni odbor je dolžan pri opravljanju svojih nalog varovati uradne in poslovne skrivnosti, s katerimi se je seznanil ali jih je razkril pri svojem delu.

30. člen

Delo nadzornega odbora je javno. Javnost se zagotavlja s pošiljanjem dokončnih poročil občinskemu svetu, županu ter objavljanjem na spletni strani občine.

Omejitev načela javnosti velja za dokumente z oznako uradna skrivnost. Za dokumente z oznako uradna skrivnost se vedno štejejo:

·   letni program nadzora,

·   osnutki poročil, ki jih sprejema nadzorni odbor.

Z letnim programom nadzora se seznanita občinski svet in župan. Le-ti so dolžni spoštovati tajno zaupno naravo letnega programa nadzora.

Poleg tega pa lahko predsednik nadzornega odbora v vsakem trenutku izključi javnost iz dela nadzornega odbora, če bi se s tem prizadele pravice in dolžnosti nadzorovanih pravnih in fizičnih oseb.

V.  Končni določbi

31. člen

Ta poslovnik sprejme nadzorni odbor in začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Spremembe poslovnika sprejme nadzorni odbor po enakem postopku, kot velja za njegov sprejem.

32. člen

Z začetkom veljavnosti tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Nadzornega odbora Občine Rogašovci (Uradni list RS, št. 94/2005).

Številka: 007-8/2018-1

Datum: 23. oktobra 2018