Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008 - ZVO-1B, 108/2009, 80/2010 - ZUPUDPP, 43/2011 - ZKZ-C, 57/2012, 57/2012 - ZUPUDPP-A, 109/2012,35/2013 - Skl. US, 76/2014 - Odl. US,  39. Člena Zakona o kmetijskih zemljiščih-ZKZ-C ( Uradni list RS št.43/11) in 16. člena Statuta Občine Kranjska Gora-UPB 1 (Uradno glasilo slovenskih občin  št. 43/2014) je Občinski svet Občine Kranjska Gora na svoji 2. seji, dne 26.11.2014 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA OBMOČJE KMETIJE HLEBANJA

V SREDNJEM VRHU

I.         Splošne določbe

1. člen

 (podlaga za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje kmetije Hlebanja v Srednjem vrhu

S tem odlokom se v skladu z dolgoročnim družbenim planom občine Jesenice za obdobje 1986 – 1995/2000 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 20/86, 2/88 in 2/90), odlokom o družbenem planu občine Jesenice za obdobje 1986 – 1990 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 8/88, 6/89 in Uradni list RS, št. 28/90, 31/90, 20/94) ter odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine Jesenice za občino Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 30/96, 46/96, 58/98, 61/99, 49/00, 58/01 in 99/01) in skladno s Zakonom o kmetijskih zemljiščih (Ur.list RS, št. 59/1996, 31/1998, 1/1999, 54/2000, 68/2000, 27/2002, 67/2002, 110/2002, 8/2003, 110/2002, 36/2003, 55/2003, 43/2011, 71/2011, 58/2012) sprejme občinski podrobni prostorski načrt OPPN za območje kmetije Hlebanja v Srednjem vrhu (v nadaljevanju OPPN).

2. člen

(vsebina OPPN)

OPPN obsega besedilni del v obliki odloka in grafični del, poleg tega pa še obrazložitev in utemeljitev Odloka, seznam smernic nosilcev urejanja prostora in njihovo obrazložitev ter strokovne podloge.

OPPN v Odloku določa merila in pogoje za arhitekturne, krajinske in prostorske ureditve, etapnost izvedbe, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varstvo narave in naravnih virov ter ohranjanje narave, za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, določa vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora in dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev.

II.       Ureditveno območje

3. člen

(območje OPPN)

S prostorskim planom Občine Kranjska Gora je obravnavano območje določeno kot območje najboljših kmetijskih površin, nekateri obstoječi objekti pa so v območjih razpršene gradnje.

Skladno z 39. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih je na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe možno načrtovati kmetijske objekte, ki so neposredno namenjeni kmetijski dejavnosti.

Obravnavano območje zajema naslednja zemljišča s parc. št. (v celoti ali njihove dele): 336/1, 336/2, 336/3 in 335, vse k.o. Gozd.

Skupna površina območja urejanja meri 5.400 m² in obsega naslednja zemljišča oz. njihove dele (vse k.o. Gozd):

Vir: GURS, Prostor (Prostorski portal)

4. člen

(funkcija ureditvenega območja)

Območje predstavlja kmetijska zemljišča okoli obstoječe kmetije v Srednjem vrhu.

Obstoječi objekti, ki jih investitor uporablja, so postali premajhni in nefunkcionalni, zato bi jih investitor rad rekonstruiral in postavil nove objekte.

Predvideni objekti se namenijo izključno kmetijstvu in dopolnilnim dejavnostim na kmetiji.

5. člen

V območju so dopustne naslednje vrste gradenj:

·      odstranitve

·      nove gradnje

·      rekonstrukcije

·      spremembe namembnosti znotraj dopustnih namembnosti

·      prizidave, nadzidave

·      rekonstrukcije

·      gradnja komunalne in prometne infrastrukture, vključno s priključki

V območju je dopustno graditi gradbeno inženirske objekte in sicer tiste, ki po CC-SI sodijo v:

·      razred 21120:        lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste

·      oddelek 22:           cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi

6. člen

Skladno z 39. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih je na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe možno načrtovati kmetijske objekte, ki so neposredno namenjeni kmetijski dejavnosti in so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov uvrščeni v naslednje skupine:

·      12711: stavbe za rastlinsko pridelavo

·      12712: stavbe za rejo živali

·      12713: stavbe za spravilo pridelka

Dopustna je gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov, ki ne predstavljajo stavb (gradbeno inženirski objekti – npr. komunalni priključki, utrjeno dvorišče, oporni zid..., ki niso uvrščeni v zgoraj navedeno klasifikacijo) in gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov, ki predstavljajo stavbe in ustrezajo zgoraj navedeni klasifikaciji, po velikosti pa se uvrščajo med nezahtevne ali enostavne stavbe (npr. objekti za rejo živali, pomožni kmetijsko – gozdarski objekti, objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost).

7. člen

V območju so dopustne naslednje vrste dejavnosti:

·      kmetijstvo

·      dopolnilne dejavnosti na kmetiji

8. člen

(zmogljivost)

Zmogljivost posameznih objektov se določi z velikostjo (gabariti) objektov. Zmogljivost se prilagaja potrebam kmetije.

Predvideni so naslednji novi objekti:

·      hlev (s pripadajočo zbiralnico gnojevke)

·      sirarna

·      objekt za spravilo pridelka

Obstoječi objekti:

·      obstoječ hlev

·      obstoječa delavnica

·      sušilnica sadja

III.     Pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje

9. člen

(urbanistična zasnova)

Obravnavano območje predstavlja obstoječo kmetijo v Srednjem vrhu. Postavitev in oblikovanje objektov se mora prilagajati obstoječi kvalitetni pozidavi.

Deli zemljišč, na katerih ni predvidena gradnja, ostanejo zatravljeni oz. se uporabljajo kot travniki, pašniki ali vrt.

Lega in število objektov sta določena v grafičnem delu OPPN, možna so odstopanja v okviru toleranc, določenih v 39. in 40. členu tega odloka.

10. člen

(regulacijski elementi)

Gradbene meje in linije se ne določajo. Novopredvideni objekti morajo upoštevati predpisane odmike od sosednjih zemljišč.

11. člen

(indeks pozidanosti)

Indeks pozidanosti zemljišča ni predpisan.

V grafičnem delu so določena lega, velikost in največje število objektov. Lahko se izvede manj objektov, več ne.

12. člen

(merila in pogoji za arhitekturno oblikovanje)

Oblikovanje objektov:

Stanovanjski objekt je obstoječ, lociran severno od občinske ceste in ni predmet OPPN.

Obstoječ hlev ni več primeren za živino, saj je zelo star, pritličje je nizko in ni primerno za krave. Zato se predvidi nov hlev, v katerem bi bilo prostora za cca. 30 krav.

Nov hlev je predviden na V delu zemljišča, ob dovozni cesti. Teren je v tem delu zemljišča raven. Dimenzije novega objekta so max. 20.00 x 35.00 m, etažnost (K+)P+M.

Oblikovanje: podolgovat tloris, v razmerju vsaj 1:1,5. Del strehe mora biti dvokapnica z naklonom 35 - 45° (sleme, vzporedno z daljšo stranico objekta), del strehe je lahko enokapen, v minimalnem naklonu. Tako se prepreči previsok objekt.

Fasada naj bo delno ometana, delno lesena. Kritina dvokapnice mora biti sive barve (npr. naravno staran les ali skodle), kritina položnejše strešine ni predpisana, naj se prilagaja naklonu, a mora biti barvno usklajena z dvokapnico.

Zaradi skalnatega terena v tem delu zemljišča bo težko izvedljiva izvedba vkopane zbiralnice za gnojevko iz hleva. V ta namen je potrebno predvideti ob hlevu še nadtalno zbiralnico gnojevke. Ker gre za objekt, ki sledi potrebam in tehnologiji, ni predpisano posebno oblikovanje. Zbiralnica naj se izvede glede na potrebe in čimbolj nevpadljivo. Oblika, razmerje stranic in streha niso predpisani (streha ni obvezna, v primeru, da je, oblika in material nista predpisana).

Obstoječ hlev predstavlja star objekt, delno zidan, delno lesen, ki je bil na JV strani prizidan. Prizidek ni ustrezen, zato ga je potrebno sanirati in sicer uskladiti streho, ki trenutno predstavlja enokapno streho, pravokotno na streho osnovnega objekta. Prizidek naj se sanira tako, da bo predstavljal podaljšek obstoječega hleva, streho pa naj se podaljša v smeri obstoječe strehe hleva, s tem, da bi streha lahko bila nižja. Objekt hleva se lahko uporabi kot lopa za orodje in kmetijsko mehanizacijo (predvsem saniran prizidek) ali za spravilo pridelka.

Povečevanje objekta v smeri proti cesti ni dopustno.

Ob sanaciji naj se za oblikovanje objekta upoštevajo pogoji pristojnega ZVKD.

Sirarna predstavlja nedokončan objekt na Z delu zemljišča. V objektu je poleg sirarne predvidena tudi kotlovnica. Objekt je ustrezen, potrebno ga je dokončati.

Tloris mora biti podolgovat, etažnost max. K+P+M. Osnovna streha dvokapna, v naklonu 35 - 45°. Del strehe se lahko izvede kot ravna pohodna streha, v nivoju ceste. Ravna streha mora zavzemati manjši del objekta (manj kot polovico).

Fasada je lahko ometana ali lesena ali kombinacija obeh materialov. Kritina sive barve.

Obstoječa delavnica, ki se nahaja na V strani zemljišča, se odstrani.

Objekt za shranjevanje pridelka: nov objekt, ki se locira južno od sirarne ali na mesto odstranjene delavnice. Dimenzije objekta cca. 10.00 x 14.00 m, etažnosti max. K+P+M.

Na JV strani zemljišča se nahaja obstoječa sušilnica sadja. Objekt je v zelo slabem stanju, zato bi ga bilo potrebno v celoti prenoviti v obstoječih gabaritih. Gabariti se lahko tudi povečajo, če se izkaže, da je objekt nekdaj bil večji.

Kolenčni zid objektov naj ne presega 120 cm. Izvedba kleti je možna, ni pa nujna. V primeru vkopane kleti, za klet ni predpisano razmerje stranic.

13. člen

Temelji:

Objekti morajo biti temeljeni pod globino zmrzovanja. V primeru, da bi se na nivoju dna pasovnih temeljev pojavile glinasto meljne zemljine, jih je potrebno odstraniti in nadomestiti s tamponom – kamnitim drobljenim materialom po plasteh. Kjer se naleti na samice apnenca in dolomita, jih je prav tako potrebno odstraniti in jih nadomestiti s tamponom.

Izkop za temelje posameznega objekta naj pregleda geomehanik in ob tem poda ustrezna dodatna navodila za temeljenje in gradnjo.

IV.      Merila in pogoji za parcelacijo

14. člen

(parcelacija)

Nova parcelacija ni predvidena. Možno je parceliranje obravnavanega zemljišča, ki pa mora zagotavljati predpisane odmike objektov od sosednjih zemljišč.

15. člen

(odmiki)

Odmiki morajo zagotavljati neovirano obratovanje in vzdrževanje objektov. Zagotovljena mora biti požarna varnost in sanitarni predpisi.

Objekti morajo biti od sosednjih zemljišč oddaljeni min. 4 m, merjeno od fasade objekta oziroma skladni z grafičnim delom OPPN (objekt sirarne je možno graditi ob cesti, s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča). S soglasjem lastnika sosednjega zemljišča so lahko odmiki tudi manjši.

Obstoječi odmiki so ponekod manjši od 4 m, le-ti naj se ne zmanjšajo.

Enostavni in nezahtevni objekti, ki ne predstavljajo stavb (gradbeno inženirski objekti) se lahko gradijo do parcelne meje. Enostavni in nezahtevni objekti, ki predstavljajo stavbe, naj bodo od sosednjih zemljišč oddaljeni 2 m, s soglasjem soseda pa so lahko tudi bližje meji.

16. člen

(zakoličba)

Zakoličba objektov je določena z dvema točkama v Gaus Kruegerjevem koordinatnem sistemu za vsak objekt. Točke zakoličbe določajo lego in smer objekta v prostoru.

Zakoličba se lahko spreminja v okviru dovoljenih toleranc.

17. člen

(krajinska ureditev)

Proste površine naj se v največji meri ozelenijo. Kjer je mogoče, naj se ohranja obstoječa drevesa in skupine dreves. Obstoječ sadovnjak naj se v največji možni meri ohrani.

Za premostitev višinskih razlik se uporabljajo blage ozelenjene brežine. Večje višinske razlike se lahko izvedejo tudi z opornimi zidovi. Oporni zidovi so lahko betonski, iz kamna v betonu ali obloženi s kamnom. Možna je postavitev opornih zidov na mejo. Ograje naj bodo žive meje, lesene ali žičnate ograje.

Možno je postavljati oporne zidove kot nezahtevne ali enostavne objekte ali kot manj zahtevne objekte.

V.        Etapnost izvedbe prostorske ureditve

18. člen

Gradnja se lahko izvaja postopno. Možna je gradnja posameznih objektov, vrstni red ni predpisan.

VI.      Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine

19. člen

Na obravnavanem območju in v okolici so naslednje registrirane enote kulturne dediščine:

·      EŠD 688: Srednji Vrh nad Martuljkom – Domačija Srednji vrh 9

·      EŠD 5453: Srednji Vrh nad Martuljkom – Hlebanjeva kapelica

·      EŠD 8241: Srednji Vrh nad Martuljkom – Kapela sv. Trojice

·      EŠD 9694: Srednji Vrh nad Martuljkom – Vas

Na območjih registrirane kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti, dediščino varujejo in ohranjajo, ne prizadenejo varovanih vrednot ali materialne substance, ki jo nosi.

Na območjih registrirane kulturne dediščine ni dovoljeno odstraniti (rušiti) registrirane kulturne dediščine (oz. izjemoma na podlagi soglasja Ministrstva za kulturo), posegati v prostor ali izvajati dejavnosti na način, ki bi prizadeli varovane vrednote območja ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki jo nosi.

Ob načrtovanju je potrebno upoštevati zahteve pristojnega zavoda in pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za posamezne objekte pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje.

20. člen

Ob zemeljskih delih je potrebno omogočiti dostop do zemljišč. O pričetku del je potrebno obvestiti Zavod za varstvo kulturne dediščine, OE Kranj, vsaj 10 dni pred pričetkom.

Vkolikor se ob gradnji objektov naleti na arheološke ostanke, je potrebno najdbe zavarovati nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi nemudoma obvestiti pristojni zavod.

VII.    Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave

21. člen

(narava)

Obravnavano območje sega v ekološko pomembno območje:

• - 21300 Kraravanke

V obravnavanem območju se ohranja ekstenzivni travniški sadovnjak oz. se po končanih posegih zasadi nov sadovnjak s starimi sortami sadnega drevja.

22. člen

Izvajalec gradbenih del mora med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.

Odlaganje odpadnega gradbenega, rušitvenega in izkopnega materiala na priobalna in vodna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov ni dovoljeno. Odpadke v času gradnje je potrebno odvažati na urejeno deponijo.

23. člen

(voda)

Posege v vode, vodna in priobalna zemljišča, zemljišča na varstvenih in ogroženih območjih ter kmetijska, gozdna in stavbna zemljišča je treba programirati, načrtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje vodni režim in stanje voda, da se ohranja naravne procese, omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda in ohranjanje naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov (5. člen ZV-1).

Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno z Zakonom o vodah in predpisi s področja varstva okolja:

·      Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur.l. RS, št. 47/05, 45/07, 79/09, 64/12)

·      Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur.l. RS, št. 98/07)

·      Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Ur.l. RS, št. 88/11, 8/12)

Urediti je potrebno odvajanje padavinskih in eventuelnih zalednih voda. Padavinske, drenažne in čiste zaledne vode naj se odvajajo oz. ponikajo, ne da bi prišlo do erodiranj, zamakanja in poplavljanja okoliških površin. Padavinske vode naj se prioritetno ponikajo, ponikovalnice naj bodo locirane izven povoznih manipulativnih površin.

Pri načrtovanju in izvedbi objektov je potrebno upoštevati:

·      Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov reje domačih živali (Ur.l. RS, št. 10/99, 7/00, 41/04-ZVO-1)

·      Uredba o mejnih vrednosti vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Ur.l.RS, št. 84/05, 662/08, 1133/09)

·      Uredba o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov (Ur.l. RS, št. 113/09, 5/13)

·      Pravilnik za izvajanje dobre prakse pri gnojenju (Ur.l. RS, št. 130/04, 5/13)

Gnojišče ali gnojnična jama naj bo urejena skladno s Strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Ur.l. SRS, št. 10/85, 98/07, 5/13)

24. člen

Obravnavano zemljišče se ne nahaja v območju vodovarstvenih pasov virov pitne vode ali na vodovarstvenih območjih, niti ne tangira poplavnih vodnih ali priobalnih zemljišč. 

Obravnavano zemljišče se nahaja na erozijskem območju in sicer v območju zahtevnih zaščitnih ukrepov. Glede na izdelano poročilo o geoloških razmerah, na obravnavanem območju niso potrebni posebni ukrepi glede erozije in je gradnja možna. Gradnja ne bo poslabšala stabilnosti terena oz. ne bo povzročila premikov zemeljskih mas.

Južni del območja OPPN se nahaja v plazovitem območju (lavinska nevarnost) in sicer v območju majhne nevarnosti. Posegi v omenjenem območju niso predvideni, zato se tudi ne predvidijo ukrepi.

VIII.  Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

25. člen

(obramba)

V obravnavanem območju ni posebnih zahtev glede obrambe.

26. člen

(požarna varnost)

Upoštevati je potrebno zahteve za varstvo pred požarom in vso veljavno zakonodajo s tega področja. Zagotoviti je potrebno ustrezne odmike od mej in med objekti z namenom, da se prepreči širjenje požara na sosednje objekte. Zagotoviti je potrebno hidrantno omrežje za zagotovitev vira vode za gašenje ter neovirane dostope in dovoze za intervencijska vozila.

Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu »zasnova požarne varnosti«, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu »študija požarne varnosti«.

27. člen

(potresna ogroženost)

Obravnavano zemljišče v celoti leži v coni, kjer je predpisan g = 0,175 po karti »Potresna nevarnost Slovenije – projektni pospeški tal« s povratno dobo 475 let. »G« pomeni projektni pospešek in je največja absolutna vrednost zapisa pospeška na prostem površju.

Gradbena konstrukcija objektov mora biti temu prilagojena.

IX.      Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

28. člen

Objekti se primerno komunalno opremijo. Uredijo se komunalni priključki, ki so za posamezen objekt, potrebni.

29. člen

Merila in pogoji za oskrbo s pitno vodo:

Novopredvidena objekta hlev in sirarna se priključita na javni vodovod za oskrbo s pitno vodo. Za vsak objekt se izvede svoj vodomerni jašek z vodomerom, ki je lociran na dostopnem mestu izven objekta. Javni vodovod DN 80 poteka po obstoječi občinski cesti.

Ob uvozu na obravnavano zemljišče se nahaja obstoječ hidrant, ki ga je ob gradnji hleva potrebno zamenjati z nadtalnim hidrantom in ga prestaviti proti vzhodu, tako da bo izven območja uvoza na obravnavano zemljišče in bo zagotavljal požarno vodo za vse obravnavane objekte.

Potrebno je povečati zmogljivost vodohrana (zagotavljanje pitne in požarne vode) in povečati cev javnega vodovoda (na DN 100). Vendar pa to ni pogoj za gradnjo objektov.

30. člen

Merila in pogoji za odvajanje odpadnih vod:

V obravnavanem območju javna kanalizacija še ni zgrajena. Zato se odvajanje fekalnih odplak iz objektov predvidi v skupno malo čistilno napravo. Za potrebe hleva se predvidi zbiralnica za gnojevko.

Meteorne vode se ponikajo ali drugače neškodljivo odvajajo.

31. člen

Merila in pogoji za oskrbo z električno energijo:

Novi objekti se lahko napajajo iz obstoječega NN elektro omrežja iz obstoječe omarice. Vkolikor bo prišlo do povečanja priključne moči, je potrebno preveriti dejanske razmere v NN omrežju in izdati novo soglasje za priključitev za posamezne objekte.

Pred pričetkom gradbenih del je investitor dolžan ustrezno zaščititi in po potrebi prestaviti obstoječe elektroenergetske vode.

V sklopu objektov (na strehe ali ograje) je možna postavitev sončnih elektrarn (fotovoltaika).

32. člen

Merila in pogoji za ogrevanje:

Objekti se ogrevajo individualno. Za ogrevanje objektov je možno uporabljati plin, kurilno olje, trda goriva, alternativne vire kot npr. toplotne črpalke, biomasa, izraba sončne energije in podobno.

33. člen

Merila in pogoji za oskrbo s telekomunikacijami in kabelskim omrežjem

V območju potekajo obstoječi telekomunikacijske naprave Telekoma Slovenije. Pred pričetkom del jih je potrebno označiti, po potrebi prestaviti in ustrezno zaščititi. Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami telekomunikacijskih naprav izvede Telekom Slovenije.

Najmanj 30 dni pred pričetkom gradnje je o tem potrebno obvestiti skrbniško službo Telekom Slovenije.

Gradbena dela v bližini obstoječih podzemnih telekomunikacijskih vodov je potrebno izvajati ročno.

Vkolikor bodo novopredvideni objekti priključeni na Telekom omrežje, je potrebno v fazi PGD pridobiti soglasje Telekom Slovenije in z njimi določiti točko priključitve.

34. člen

Javna razsvetljava:

Lahko se predvidi osvetlitev ceste v območju. V grafičnem delu zaenkrat ni predvidena.

35. člen

Zbiranje in odvoz odpadkov:

Zagotovi se skupni prostor za ločeno zbiranje odpadkov. Ob objektu sirarne se zagotovi zbirno in prevzemno mesto za kovinsko in plastično embalažo ter mešane odpadke.

Sneg je možno odlagati na prostih površinah ob cesti, izven uvoza.

V času gradnje se gradbeni odpadki sproti odvažajo na najbližjo deponijo.

36. člen

(prometna ureditev)

Dostop, prometna ureditev:

Območje se nahaja ob občinski cesti, ki poteka skozi Srednji vrh. Dovozi na občinsko cesto naj se združejejo, kjer je to mogoče, lahko se uredijo tudi nova.

Zagotovi naj se ustrezna preglednost uvozov.

Odmiki novih objektov od občinske ceste morajo znašati vsaj 2 m.

37. člen

Za delovanje kmetije ni potrebna zagotovitev novih parkirnih mest. Parkirna mesta so na voljo na obstoječem dvorišču ob stanovanjskem objektu, ki se nahaja severno od občinske ceste. Zato za sirarno ni potrebno zagotavljati novih parkirnih mest.

Za hlev nova parkirna mesta niso potrebna.

X.        Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora

38. člen

Obravnavano območje ne bo povzročalo prekomernih vplivov na sosednje enote urejanja. Vplivi ne bodo presegali mejnih vrednosti, ki jih določa okoljska zakonodaja za posamezna področja, razen v primeru hrupa v času gradnje.

Zato je v času gradnje potrebno upoštevati naslednje omilitvene ukrepe:

·      gradbeni stroji ne smejo obratovati sočasno

·      tovorna vozila morajo biti v času nakladanja gradbenega materiala ugasnjena

·      gradbena dela lahko potekajo v dnevnem času med 6.00 in 18.00 uro

XI.      Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev

39. člen

(tolerance)

Objekti:

Dimenzije objektov lahko odstopajo od dimenzij določenih v grafičnem delu OPPN do +15 %, dimenzije so lahko tudi manjše od predpisanih.

Vkolikor se dimenzije objektov spreminjajo v okviru dovoljenih toleranc, morajo biti zagotovljeno predpisano oblikovanje oz. lahko od določill oblikovanja odstopajo, če je skladno s kulturnovarstvenimi pogoji in je pridobljeno soglasje pristojnega zavoda.

Objekte je možno projektirati tudi z manjšimi izzidki, ki pa tlorisno ne smejo presegati 15 % zazidane površine in morajo upoštevati minimalne predpisane odmike.

Kota pritličja +-0,00 lahko odstopa za +-0,50 m od določene, vendar kota pritličja ne sme biti višja kot 1,00 m nad koto terena pri vhodu.

Lega objekta in s tem zakoličba se lahko spreminjata (+-2,00 m), vendar morajo biti zagotovljeni minimalni predpisani odmiki. Objekte je možno tudi rotirati, a največ za 5°.

Oblikovanje:

Oblikovanje objektov lahko delno odstopa od predpisanega, če je za objekt pridobljeno soglasje ZVKD.

Komunalna infrastruktura:

Potek glavnega razvoda vseh komunalnih vodov lahko odstopa od razvoda, določenega v grafičnem delu OPPN, če se ugotovi, da je to tehnično in ekonomsko boljša rešitev. Ob zagotavljanju ustreznih medsebojnih odmikov se zaporedje komunalnih vodov lahko spremeni.

Priključki na komunalne vode za posamezne objekte lahko odstopajo od tistih, določenih v grafičnem delu OPPN.

40. člen

Odstopanja od tehničnih rešitev:

Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s to ureditvijo, če se v nadaljnem podrobnejšem proučevanju prometnih, geomehanskih, hidroloških in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo tehnične rešitve, ki so racionalnejše in primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljevarstveni pogoji.

XII.    Obveznosti investitorjev in lastnikov nepremičnin pri izgradnji komunalne opreme na območju OPPN

41. člen

(gradnja komunalne opreme)

Gradnjo komunalne in prometne infrastrukture zagotovi lastnik predmetnih zemljišč.

XIII.  Končne določbe

42. člen

Odlok je stalno na vpogled na Občini Kranjska Gora, na oddelku, ki je pristojen za urejanje prostora, na krajevni skupnosti Rute in na Upravni enoti Jesenice.

Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka:007-7/2014-1

Datum: 26.11.2014