New Page 2
 

Na podlagi 39. in 43. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 29/90, 18/93, 47/93 in 71/93) 22. in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94 in 15/95) ter 16. člena statuta Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 11/99) je Občinski svet občine Moravske Toplice na seji dne 22. 6. 2000 sprejel

 

 

O D L O K

 

 

o zazidalnem načrtu za območje Močvar v Moravskih Toplicah

 

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

 

 

1. člen

 

 

S tem odlokom se ob upoštevanju sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Murska Sobota za območje Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 43/98), sprejme zazidalni načrt za območje Močvar v Moravskih Toplicah. Zazidalni načrt je izdelala ZEU – Družba za načrtovanje in inženiring, d.o.o. Murska Sobota pod številko 14/99-ZN/MT, maja leta 2000.

 

 

2. člen

 

 

Zazidalni načrt vsebuje tekstualne opise in grafične prikaze, ki se nanašajo na mejo območja, ter na lego, velikost, namen in oblikovanje objektov in naprav.

 

 

Tekstualni del obsega:

 

 

– splošni del s prilogami,

 

 

– obrazložitev predvidenih ureditev,

 

 

– seznam parcel v obravnavanem območju.

 

 

Grafični del obsega:

 

 

– prikaze iz sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planov M 1:5000,

 

 

– kopijo katastrskega načrta z območjem obdelave M 1:2500,

 

 

– situacijo obstoječega stanja M 1:1000,

 

 

– ureditveno situacijo,

 

 

– načrt parcelacije,

 

 

– zakoličbeno situacijo,

 

 

– situacijo komunalnih naprav,

 

 

– požarno varnost.

 

 

II. OBMOČJE OBDELAVE

 

 

3. člen

 

 

Ureditveno območje zazidalnega načrta obsega naslednje parcele ali dele parcel v k.o. Moravci:

 

 

3515/1 in 3515/2, 3680, 3721, 3682, 3534, 3535, 3536, 3537, 3538, 3539, 3540, 3541, 3542, 3543, 3544, 3720, 3683, 3684, 3719, 3559, 3558, 3556, 3555, 3554/1, 3554/2, 3053/1, 3049/1, 3052, 3048, 3044, 3040, 3557, 3024/1, 3023/1, 3008/1, 3009/1, 3006, 3007, 3004, 3003/2, 3686, 3553, 3552, 3549, 3548, 3685, 3546, 3545, 3547, 3019/1, 3020, 3015, 3218/3, 3219/1.

 

Območje sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta obsega zemljišče s parcelno številko 3515/1, k.o. Moravci.  
 

III. FUNKCIJA OBMOČJA

 

 

4. člen

 

 

Območje obdelave iz prejšnjega člena je deljeno na območja s pretežno funkcijo, in sicer:

 

 

A – območje z mešano funkcijo, kjer je predvidena gradnja poslovno-stanovanjskih in poslovnih objektov. Poslovna funkcija vključuje pisarne, predstavništva, trgovino, gostinstvo, rekreacijo, turizem in zdravstvo;

 

 

B – območje za mirne servisne in obrtne dejavnosti;

 

 

C – območje s stanovanjsko funkcijo, kjer je predvidena gradnja stanovanjskih objektov in stanovanjskih pritiklin (garaže, shrambe, ute, bazeni), ter ureditev turističnih sob;

 

 

D – območje za rekreacijo, ki vključuje ureditev Titanovega potoka in ureditev otroškega igrišča.

 

 

Del območja A, B ob Prečni ulici je namenjen znanim investitorjem, in sicer: Turizem Meteor d.o.o., Plese 9, Murska Sobota in Občini Moravske Toplice.

 

 

Delitev območij glede na funkcijo je razvidna iz grafičnih prilog.

 

 

5. člen

 

 

Poleg gradnje objektov so predvidene še naslednje ureditve:

 

 

– dovozne poti in parkirišča,

 

 

– ureditev odvodnje s kmetijskih in utrjenih površin,

 

 

– komunalna oprema,

 

 

– zazelenitev javnih površin,

 

 

– ureditev dostopov do kmetijskih zemljišč,

 

 

– ureditev cestnih priključkov,

 

  – nadhod med hotelskimi objekti.  
 

Koeficient zazidave na parc. št. 3515/1 in na parc. št. 3515/2 (razmerje med bruto etažno površino objekta in parcelo) v območjih A in B ne sme biti večji od 0,6, v območju C pa ne sme biti večji od 0,4.

 

5.a člen 

Ne glede na določbe tega poglavja (III. FUNKCIJA OBMOČJA) je na območju sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta dopustna ureditev travnatega nogometnega igrišča, pripadajoče infrastrukture in pomožnih objektov (vrste objektov glede na namen: objekti prometne infrastrukture, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, drugi gradbeni inženirski objekti, vsi nezahtevni in enostavni objekti razen objektov za rejo živali in pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov).

 
 

IV. URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA

 

 

6. člen

 

 

Območje obdelave je razdeljeno na posamezne komplekse, glede na dejavnosti iz 4. člena, ki so deljeni na posamezne parcele. Območje ureditve ob potoku, otroško igrišče in javne poti se odmerijo po zarisu v grafičnih prilogah. Posamezne parcele se lahko združijo v večje enote, ali se dodatno razdelijo na manjše enote ob pogoju, da nove parcele zagotavljajo vzdrževanje in funkcioniranje objektov.

 

 

7. člen

 

 

Pri lociranju novih objektov je potrebno upoštevati ulične gradbene linije, kot so prikazane v grafičnih prilogah.

 

 

8. člen

 

 

Odmiki objektov od parcelnih mej so razvidni iz grafičnih prilog in se lahko spremenijo ob spremenjeni parcelaciji ob pogoju, da ostane odmik med sosednjima objektoma tolikšen, kolikor znaša maksimalna višina enega od mejnih objektov.

 

 

9. člen

 

 

Pomožne objekte in pritikline je možno locirati kjerkoli na parceli ob upoštevanju območja zazidljivosti, ki so prikazana v grafičnih prilogah.

 

 

10. člen

 

 

Funkcionalno zemljišče k posameznim objektom predstavlja zemljišče pod vsemi objekti povečano za 1 m v vse smeri, dovozna pot širine 3 m ter parkirna mesta. K funkcionalnemu zemljišču se prištejejo tudi pokrite in nepokrite terase.

 

 

11. člen

 

 

Glede na dejavnosti v objektih je v okviru posamezne parcele, ki pripada objektu, potrebno zagotoviti naslednje število parkirnih mest:

 

 
-----------------------------------------------------------------
Dejavnost                    Število parkirnih mest (PM) na enoto
-----------------------------------------------------------------
večstanovanjski objekti      1 PM za stanovanje
poslovni prostori (pisarne)  1 PM na 30 m2 neto površine
prodajni prostori            1 PM na 30 m2 koristne površine
gostinski objekti            1 PM na 8 sedežev
gostišča s prenočišči        1 PM na 2 ležišči
obrtne delavnice, servisi    1 PM na 2 zaposlena

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------

 

 

 

12. člen

 

 

Parkirišča in manipulativne površine ob poslovnih objektih morajo biti locirano tako, da imajo le po en priključek na javno cesto. Površine sosednjih parcel imajo lahko skupne priključke.

 

 

Uvoz na parcelo je lahko kjerkoli vzdolž parcelne meje ob ulici, odvisno od funkcionalne zasnove objekta.

 

 

13. člen

 

 

Vse površine za pešce in kolesarje morajo biti višinsko ločene od prometnih površin za 10 do 15 cm. Ob prehodu višin morajo biti urejene ustrezne klančine za vozičke širine najmanj 90 cm.

 

13.a člen 

Ne glede na določbe tega poglavja (IV. URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA) je na območju sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta dopustno objekte graditi tako, da je najbolj izpostavljen del objekta od meje sosednjega zemljišča odmaknjen najmanj 1,00 m, s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča lahko tudi manj, ograja, podzemni objekt in objekt, ki nima višine, pa se lahko gradijo na oziroma do meje.

 
 

V. ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV

 

 

14. člen

 

 

Velikosti predvidenih objektov so omejene z odmiki in območjem zazidljivosti, ki je določeno za vsako parcelo in je razvidno iz grafičnih prilog.

 

 

15. člen

 

 

Tlorisna oblika objektov mora biti podolžna in zalomljena, praviloma vzporedna z obvezno gradbeno linijo, oziroma dovozno cesto. Pritikline in pomožni objekti, ki so lahko prizidki ali samostojni objekti, morajo slediti tlorisni obliki osnovnega objekta.

 

 

16. člen

 

 

Višina objektov s poslovno funkcijo je P + 1 + M, oziroma P + 2 + M. Višina pritličja mora omogočati poslovno funkcijo po namenu.

 

 

Višina servisnih in obrtnih objektov je P + 1, višina pritličja je prilagojena namenu.

 

 

Višina stanovanjskih objektov je P + 1, pritikline so pritlične.

 

 

Vsi našteti objekti se lahko v celoti ali delno podkleteni. Višina kolenčnega zidu pri izkoriščenem podstrešju (M) ne sme presegati višine 1,5 m nad pritlično ploščo. Klet je lahko vkopana v celoti ali do polovice.

 

 

Višina objektov na parceli 3515/2 je K + P + 2 oziroma K + P + 3 + M.

 
 

17. člen

 

 

Kota pritličja pri vseh objektih mora biti ob cesti največ 0,30 nad dovozno cesto. Pri stanovanjskih objektih in vhodih v stanovanjske dele je kota pritličja nad dvignjeno kletjo lahko največ 1,50 nad urejenim dvoriščem.

 

 

18. člen

 

 

Strehe morajo biti enakostranične dvokapnice s smerjo slemena vzdolž daljše stranice, oziroma vzporedno z ulično gradbeno linijo.

 

 

Naklon strešine mora biti 25° do 45°. Kritina je opečna.

 

 

Strešna okna so možna v obliki frčad, ki so lahko izbočene od osnovnega naklona, ali pravokotne na osnovno streho.

 

 

19. člen

 

 

Razmerje okenskih in vhodnih površin na fasadi mora biti usklajeno z razmerjem fasade.

 

 

Fasadni opleski so svetli, podstavek (cokl) je temnejše barve. Možna je obdelava v kamnu. Obloge iz lesa morajo biti opleskane v lesnih barvah.

 

19.a člen 

Ne glede na določbe tega poglavja (V. ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV) je na območju sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta dopustno objekte graditi tako, da se velikost prilagodi kapacitetnim zahtevam in namenu, oblikovanje pa tehnološkim zahtevam in namenu.

 
 

VI. POGOJI ZA UREJANJE INFRASTRUKTURE

 

 

20. člen

 

 

Promet

 

 

Predvidene dovozne ceste in poti se uredijo po trasah, ki so razvidne iz grafičnih prilog.

 

 

Na parcelo št. 3006 je predviden priključek z glavne ceste II. reda. Prehod v območje zazidalnega načrta ni možen, razen za interventna vozila. Območje je dostopno z obstoječe ceste s parc. št. 3684, ki se uredi na novo.

 

 

Vse ceste in poti se uredijo v širinah, ki omogoča dvosmerni promet (najmanj 5 m). Površine cest so urejene protiprašno (asfalt).

 

 

Površine pločnikov in poti ob Titanovem potoku se obdelajo z betonskimi tlakovci.

 

 

Za dostop na kmetijska zemljišča je za stavbnimi parcelami ob odvodnem jarku urejena gramozirana dovozna pot širine 3 m.

 

 

21. člen

 

 

Kanalizacija

 

 

Vsi predvideni objekti se morajo priključiti na kanalizacijsko omrežje, ki poteka v dovoznih cestah. Meteorne vode z utrjenih prometnih površin so speljane v meteorno kanalizacijo in preko lovilcev maščob v Titanov potok. Meteorne vode s streh so speljane v teren ali v Titanov potok preko meteorne kanalizacije.

 

 

22. člen

 

 

Vodovod

 

 

Vsi predvideni objekti se priključijo na obstoječe krajevno omrežje.

 

 

V območju obdelave se izvede hidrantna mreža, ki poteka vzdolž dovoznih cest.

 

 

23. člen

 

 

Elektrika

 

Predvideni objekti ob obodnih ulicah (Kranjčeva, Dolga) se priključijo na obstoječe električno omrežje, ostali pa na novo zemeljsko omrežje, napajano iz TP, ki se ustrezno razširi.  Za oskrbo območja sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta z električno energijo se razširi obstoječe interno električno omrežje. Priključna moč ostaja nespremenjena.

 

 

Ob vseh dovoznih cestah in ob parkiriščih se uredi javna razsvetljava. Razsvetljava se uredi tudi vzdolž poti ob Titanovem potoku.

 

 

24. člen

 

 

Sistemi zvez

 

 

Telefonski, televizijski ali drugi komunikacijski kabli se polagajo glede na potrebe v dovoznih cestah na podlagi posebnih strokovnih podlag.

 

 

25. člen

 

 

Ogrevanje

 

 

Ogrevanje bo individualno iz lastnih kotlovnic v objektih. Kurilni medij je lahko kurilno olje, hranjeno v cisternah znotraj ali zunaj objekta ali plin hranjen v zunanjih plinskih rezervoarjih. Lokacija rezervoarjev na posamezni parceli se določi v posebni strokovni podlagi ob soglasju pristojnega inšpektorata.

 

 

26. člen

 

 

Odpadki

 

 

Predvideno je ločeno zbiranje odpadkov po posamezni parceli v tipskih posodah. Odvoz je urejen na krajevno običajen način.

 

 

27. člen

 

 

Vodnogospodarske ureditve

 

 

Za stavbnimi parcelami je za odvodnjo s kmetijskih zemljišč (parc. št. 3535, 3536, 3537, 3538, 3539) in zgornjega dela naselja predviden nadomestni jarek, speljan v Titanov potok.

 

 

Zaradi dviga prečne dovozne ceste (od Dolge do Delavske ulice) se zgradi nadomestni most čez Titanov potok.

 

 

Širina obeh mostov čez Titanov potok mora zagotavljati dvosmerni promet in obojestranski prehod za kolesarje in pešce (najmanj 5 + 2 x 1,5 m).

 

 

Višina obeh mostov mora zagotavljati pretok Q(100) (ca. 2 m nad dnom).

 

 

VII. MERILA IN POGOJI ZA UREDITEV ZELENIH IN OSTALIH TALNIH POVRŠIN

 

 

28. člen

 

 

Kot osrednja zelena površina se uredi obojestranski pas ob Titanovem potoku. Posegi v vodno zemljišče niso predvideni. Na vsaki strani je predvidena tlakovana pešpot širine 2 m z obojestranskim drevoredom srednjenizkega listnatega drevja. Z enakim drevjem se obsadijo tudi vsa parkirišča.

 

 

Za premostitev Titanovega potoka je ob otroškem igrišču predvidena ureditev brvi širine 3 m z varnostno ograjo.

 

 

Otroško igrišče se uredi po posebnem načrtu.

 

 

29. člen

 

 

Neutrjene površine znotraj parcel se zazelenijo. Zasadi se sadno ali okrasno listnato drevje in grmičevje.

 

 

30. člen

 

 

Utrjene površine, namenjene pešcem in kolesarjem morajo biti tlakovane. Tlakovci so lahko kombinirani različnih oblik in barv.

 

 

31. člen

 

 

Drevesa, sajena na utrjenih površinah morajo imeti ob deblu perforirano površino v premeru vsaj 2 m. Ob parkiriščih in drugih manipulativnih površinah se drevesa fizično zavarujejo s kovinsko ograjo.

 

 

VIII. OSTALE UREDITVE IN POGOJI

 

 

32. člen

 

 

Posamezna parcela ali del parcele je lahko ograjena. Ograje so lahko transparentne (kovinske, žične), polne (zidane, lesene) ali žive. Višina ograje ne sme presegati 1,20 m. Ograja se postavi ali zasadi znotraj parcelne meje ali osno v mejo, če se tako sporazumeta oba soseda. Ograje ob cestah in dovoznih poteh so znotraj parcelne meje.

 

 

33. člen

 

 

Pri vseh zunanjih ureditvah in vseh dostopih do javnih objektov je potrebno pri premostitvi višinskih razlik urediti tudi ustrezne klančine za dostop invalidnim osebam.

 

 

34. člen

 

 

V okviru funkcionalnih zemljišč ob poslovnih, obrtno-servisnih objektih in drugih javnih objektih je potrebno na vsakih 20 parkirnih mest zagotoviti po eno parkirno mesto za invalide.

 

 

35. člen

 

 

Celotno območje obdelave je na podlagi uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju uvrščeno v III. območje varstva pred hrupom, zato v območju niso dopustne dejavnosti, ki bi presegale mejne ravni hrupa (podnevi 60 dBA, ponoči 50 dBA).

 

35.a člen 

Pri načrtovanju objektov se upošteva projektni pospešek tal 0.100 [g].

Površine, na katerih se bodo zbirale, skladiščile, prečrpavale, pretakale in mešale okolju škodljive snovi, se izvedejo tako, da bo preprečeno neposredno izpiranje ali odtekanje škodljivih snovi v površinske vode ali tla (neprepustnost, robniki, padci proti požiralnikom, kanalizacija ...).

Za zaščito pred požarom se zagotovi:

– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,

– potrebne odmike od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve,

– dovozne poti za gasilska vozila, dostopne poti za gasilce, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila v skladu z zahtevami standarda SIST DIN 14090 ali usklajeno z lokalno pristojno gasilsko enoto, kadar se jih ne da urediti v skladu s standardom SIST DIN 14090,

– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.

Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije. Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija.

Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z zmanjševanjem porabe tako, da se:

– izboljšuje toplotna izolacija objektov,

– spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje,

– pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih izolacijskih materialov ter tehnološke opreme,

– zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin) ali z biomaso.

Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, kjer se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo:

– decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,

– soproizvodnja,

– daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo,

– toplotne črpalke.

 
 

IX. FAZNOST IZVAJANJA IN ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ

 

 

36. člen

 

 

Zazidalni načrt se bo izvajal postopoma z izgradnjo infrastrukture v obodnih ulicah. Gradnja na parcelah brez infrastrukture je možna ob pogoju, da bo le-ta izgrajena do izdaje uporabnega dovoljenja za objekt, kar potrdi občina v soglasju k lokaciji.

 

 

Gradnja na parcelah št. 3043, 3039, 3035, 3031 in 3032/1 je možna z ureditvijo komunalnih priključkov z obstoječih parcel in dovoznimi priključki na Kranjčevo ulico.

 

 

37. člen

 

 

Do izgradnje objektov in infrastrukture ostanejo parcele v sedanji kmetijski rabi. Odmerjene parcele, na katerih se gradnje še ne bo pričela, se morajo redno vzdrževati (košnja trave).

 

 

X. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU ZAZIDALNEGA NAČRTA

 

 

38. člen

 

 

Pri izdelavi tehnične dokumentacije in izvedbi morata investitor in izvajalec upoštevati določila zazidalnega načrta.

 

 

Vse predvidene posege je potrebno izvesti tehnično neoporečno, ekološko sprejemljivo, varno in ekonomsko opravičljivo. Pri tem se ne smejo poslabšati razmere na sosednjih območjih.

 

 

Investitor in izvajalci predvidenih objektov in naprav morajo pri izdelavi izvedbene dokumentacije in pri gradnji upoštevati soglasja pristojnih organov in organizacij, ki so sestavni del zazidalnega načrta.

 

 

39. člen

 

 

Poleg zahtev iz drugih določb tega odloka morajo investitorji posegov v prostor in izvajalci zazidalnega načrta upoštevati:

 

 

– plodno zemljo, ki bo odstranjena zaradi gradnje novih objektov, prometnih in manipulacijskih površin, je treba uporabiti za ureditev zelenih površin,

 

 

– odpraviti v najkrajšem možnem času vse morebitne škodljive posledice zaradi gradnje,

 

 

– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do zastojev,

 

 

– evidentirati stanje obstoječe infrastrukture pred pričetkom gradnje,

 

 

– zagotoviti zavarovanje gradbišča.

 

 

XI. ODSTOPANJA

 

 

40. člen

 

 

Sprememba namembnosti posameznih območij glede na funkcijo, definirano v 4. členu tega odloka je možna ob predhodni preverbi v posebni strokovni podlagi, na katero se pridobijo soglasja lastnikov sosednjih parcel določenega območja in soglasja pristojnih organov.

 

 

Sprememba parcelacije razvidne iz grafičnih prilog ni dopustna. Možna je le delitev, ali združitev že definiranih parcel ob upoštevanju odmikov iz 8. člena tega odloka.

 

 

Možna so odstopanja od podolžne tlorisne oblike objektov, če gre za gradnjo poslovnega ali obrtnega objekta. Odstopanja od podolžne ali lomljene oblike pri stanovanjskih objektih ni dopustno.

 

 

Dopustna so odstopanja od oblike in izvedbe strehe. Izjemoma so na večjih poslovnih objektih na območju A severno od prečne ulice možne strehe z manjšimi nakloni ter poljubno, naklonu prilagojeno kritino. Na večjih turističnih in javnih objektih so dopustne tudi ravne strehe.

 

 

Vsa odstopanja morajo biti definirana v posebnih strokovnih podlagah, na katera se pridobijo ustrezna dodatna soglasja.

 

 

Dopustne so povezave dveh ali več objektov z mostovi ali zaprtimi pasažami ali drugimi stavbnimi elementi, čeprav niso določene v grafičnem delu. Povezave se lahko izvede tudi nad prometnimi površinami ob upoštevanju minimalne višine prostega profila ceste 4,50 m in obojestranske razširitve prometnega profila za varnostno širino 0,50 m. Povezave se lahko izvede tudi do objektov izven območja zazidalnega načrt.

 
 

XII. KONČNE DOLOČBE

 

 

41. člen

 

 

Nadzor nad tem odlokom opravlja Inšpektorat za okolje in prostor.

 

 

42. člen

 

 

Zazidalni načrt je na vpogled občanom in organizacijam na sedežu Občine Moravske Toplice.

 

 

43. člen

 

 

S sprejetjem tega odloka prenehajo veljati določila odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 71/98), in sicer v delu, ki se nanaša na obravnavano območje.

 

 

44. člen

 

 

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.

 

     
 

Št. 015-03/00-12

 

 

Moravske Toplice, dne 22. junija 2000.

 

     
 

Župan

Občine Moravske Toplice

Franc Cipot, univ. dipl. org. ekon. l. r.

 
     
 

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za območje Močvar v Moravskih Toplicah (Uradni list Republike Slovenije, št. 50/2006) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

 
 

2. člen

 
  Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.  
     
 

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za območje Močvar v Moravskih Toplicah (Uradni list Republike Slovenije, št. 15/2015) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

 
 

3. člen

 
 

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 
 

 

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za območje Močvar v Moravskih Toplicah (Uradni list Republike Slovenije, št. 15/2015) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

13. člen 

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.