Na podlagi
3. in 7. člena
Zakona
o gospodarskih javnih službah /ZGJS/
(Uradni
list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06), 149. člena
Zakona
o varstvu okolja /ZVO-1/
(Uradni
list RS, št. 39/06 – UPB1, 70/08, 108/09, 57/12, 92/13), 3. in 17. člena
Zakona
o prekrških /ZP/
(Uradni list RS, št. 29/11 – UPB-8, 21/13, 111/13),
Uredbe
o oskrbi s pitno vodo
(Uradni
list RS, št. 88/12), 14. člena
Statuta Občine Dobrepolje
(Uradni list RS, št. 28/08) je Občinski svet Občine Dobrepolje na 22.
redni seji dne 27. 2. 2014 sprejel |
O D L O K |
o načinu
opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v
Občini Dobrepolje |
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
1. člen |
(vsebina) |
(1) Ta
odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe
varstva okolja oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba) na
območju Občine Dobrepolje (v nadaljevanju: občina), ki obsega:
|
–
organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
|
–
opremljenost naselij z vodovodom, |
– javna
pooblastila izvajalca javne službe in načrtovanje vodovodov,
|
–
oskrbovalne standarde javne službe, |
– vire
financiranja in način oblikovanja cen storitev javne službe,
|
– evidence
uporabnikov, |
–
prekinitve dobave vode, |
– nadzor
nad izvajanjem javne službe in |
– kazenske
določbe. |
(2)
Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za
izvajanje javne službe je opredeljena v Pravilniku o tehnični izvedbi in
uporabi objektov in naprav javnih in zasebnih vodovodov na območju
Občine Dobrepolje. |
2. člen |
(uporaba
izrazov) |
V odloku
uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot
nevtralni za ženski in moški spol. |
3. člen |
(namen) |
S tem
odlokom se zagotavlja: |
– varno,
zanesljivo in skladno oskrbo s pitno vodo, |
–
zagotavljanje trajnostnega razvoja dejavnosti, virov financiranja in
nadzora nad izvajanjem javne službe. |
4. člen |
(pojmi) |
(1) Pojmi,
uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot pojmi, ki se uporabljajo
v veljavni uredbi o oskrbi s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: uredba).
|
(2) Za
vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe, ki niso posebej urejena s
tem odlokom, se uporabljajo predpisi s področja varstva okolja. |
5. člen |
(storitve
javne službe) |
S
storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo: |
– vseh
stanovanjskih, počitniških, poslovnih in drugih stavb, v katerih bivajo
ali se zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali,
|
– stavb
ali gradbenih inženirskih objektov, v katerih se opravljajo storitve
državnih in občinskih javnih služb, |
– za
pranje ali namakanje javnih površin, |
– za
oskrbo zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo in
|
– naprav
za splošno rabo vode na javnih površinah. |
6. člen |
(uporabniki storitev javne službe) |
(1)
Uporabniki javne službe so lastniki ali solastniki stavbe, dela stavbe
ali gradbenega inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod
in se zanj zagotavlja javna služba. |
(2) Če je
stavba, del stavbe ali gradbeni inženirski objekt v solastnini, lahko
obveznosti uporabnikov javne službe iz prejšnjega odstavka prevzame eden
od solastnikov, če je med njimi dosežen pisni dogovor. |
(3) V
večstanovanjskih stavbah, v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema
pitne vode po posameznih stanovanjskih enotah, obveznosti uporabnikov
javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev
stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja
upravljanje večstanovanjskih stavb. |
(4) V
primeru, da uporabnik stavbo, oziroma inženirski objekt ali del stavbe
ali inženirskega objekta ali zemljišča preda v najem, ob tem pa želi, da
najemnik plačuje storitve javne službe, je najemodajalec dolžan z
izvajalcem javne službe skleniti sporazum o načinu plačevanja stroškov
javne storitve in poroštvih. |
II.
ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE |
7. člen |
(območja
izvajanja oskrbe s pitno vodo) |
Občina
zagotavlja javno službo na njenem celotnem območju, razen na
poselitvenih območjih, kjer se izvaja lastna oskrba prebivalcev s pitno
vodo ali samooskrba objekta s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo
graditev objektov. |
8. člen |
(oblika
zagotavljanja javne službe) |
(1) Javno
službo iz 1. člena tega odloka opravlja Komunalno podjetje Grosuplje,
d.o.o. (v nadaljevanju: izvajalec javne službe). |
(2)
Izvajalec javne službe je upravljavec javnega vodovoda na celotnem
območju občine. |
(3)
Območja, kjer se opravlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe,
in območja, kjer se opravlja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo, so
določena in označena v topografski karti, ki je sestavni del tega odloka
kot Priloga št. 1. |
9. člen |
(vodno
dovoljenje za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda) |
(1) Za
rabo vode za oskrbo s pitno vodo mora vodno pravico v skladu s predpisi,
ki urejajo vode, pridobiti občina, kot to določa uredba. |
(2) Za
rabo vode iz vodnega vira, namenjenega lastni oskrbi prebivalcev, morajo
pridobiti vodno dovoljenje lastniki vseh stavb, ki se oskrbujejo s pitno
vodo. |
10. člen |
(evidence) |
Občina za
svoje območje zagotavlja vodenje evidence upravljavcev javnih ter
poročanje o standardih opremljenosti, kot to določa uredba. |
III.
OPREMLJENOST NASELIJ Z VODOVODOM |
11. člen |
(opremljenost naselij) |
(1)
Kriterije za območja poselitve, ki morajo biti opremljena z javnim
vodovodom ter izjeme pri opremljenosti območij poselitve z javnim
vodovodom, določa uredba. |
(2)
Predvidena nova poselitvena območja morajo biti pred začetkom uporabe
stavb opremljena z javnim vodovodom. |
12. člen |
(lastna
oskrba s pitno vodo) |
(1) Lastna
oskrba s pitno vodo se lahko izvaja na območjih poselitve in za
posamezne stavbe ali gradbene inženirske objekte, kjer občina ne
zagotavlja javne službe. |
(2) Lastna
oskrba prebivalcev s pitno vodo ni dovoljena v stavbi, ki leži znotraj
območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba. |
(3) Lastni
viri pitne vode se lahko ohranjajo in uporabljajo z namenom
zagotavljanja rezervnih zmogljivosti in za preprečevanje prekomerne
uporabe pitne vode, vendar le za potrebe zalivanja, izplakovanja in
napajanja domačih živali. |
13. člen |
(obveznost
priključitve na javni vodovod) |
(1) Stavba
ali gradbeni inženirski objekt, ki leži znotraj območja javnega
vodovoda, kjer se izvaja javna služba, morata biti priključena na javni
vodovod. |
(2) Na
javni vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski
objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne
vode z obračunskim vodomerom. |
(3) V
večstanovanjskih stavbah mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne
vode za celotno stavbo, za posamezne dele stanovanjske oziroma poslovne
stavbe mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z ločenimi
obračunskimi vodomeri. |
(4)
Merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenem inženirskem objektu
mora biti zagotovljeno pred odjemnim mestom, do katerega lahko dostopa
izvajalec javne službe. |
(5) Če se
v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju,
kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, rabi
pitna voda, mora lastnik stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta
zaradi oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo priključka stavbe na
sekundarni vodovod, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
|
–
oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega
vodovoda je večja od 200 m ali |
– je
izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na
javni vodovod, povezana z nesorazmernimi stroški, o čemer odloči
pristojni občinski organ za gospodarske javne službe. |
(6)
Izvajalec javne službe je v primeru, da razmere ne dovoljujejo novih
priključitev ali povečanja odjema, dolžan uporabnika seznaniti o
razmerah in pogojih, pod katerimi bi bilo to mogoče. |
(7) Z
globo 1.500 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, če
ravna v nasprotju s petim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba
pa z globo 500 evrov. |
(8) Z
globo 750 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – samostojni podjetnik
posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost če ravna v
nasprotju s petim odstavkom tega člena. |
(9) Z
globo 500 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – fizična oseba, ki
ravna v nasprotju s petim odstavkom tega člena. |
14. člen |
(začasni
priključki) |
(1)
Izvajalec javne službe je dolžan na zahtevo uporabnika izvesti začasni
vodovodni priključek za potrebe graditve objekta. Zahtevi za izvedbo
začasnega vodovodnega priključka mora biti priloženo pravnomočno
gradbeno dovoljenje ali dovoljenje za izvedbo pripravljalnih del ali
potrdilo o vložitvi za gradbeno dovoljenje. |
(2)
Začasni priključek lahko obratuje največ dve leti. V tem času si mora
uporabnik zagotoviti stalni priključek na način in pod pogoji, ki
opredeljujejo izgradnjo vodovodnega priključka, sicer mu izvajalec javne
službe začasni priključek ukine. V tem primeru je uporabnik dolžan
izvajalcu javne službe plačati vse stroške, ki so nastali z ukinitvijo
priključka. |
15. člen |
(postopek
za priključitev objekta na vodovod) |
(1)
Izgradnja vodovodnega priključka se izvede na podlagi pisne vloge
investitorja in izpolnitve naslednjih pogojev: |
– da je
izdano soglasje izvajalca javne službe k priključitvi objekta,
|
– da so
izpolnjeni vsi pogoji iz soglasja upravljavca. |
(2)
Investitor je dolžan vlogo za izdelavo hišnega vodovodnega priključka
podati najmanj osem dni pred izvedbo del. |
(3)
Montažna dela pri izgradnji vodovodnega priključka izvede izvajalec
javne službe ali drugi za tovrstna dela usposobljeni izvajalec, pri
čemer mora investitor dopustiti nadzorstvo izvajalca javne službe nad
montažnimi deli. Dela se morajo izvajati po projektni dokumentaciji in
po določbah tehničnega pravilnika. |
(4) Po
zaključku del mora izvajalec javne službe pečatiti merilno napravo,
investitor pa mora izvajalcu javne službe v primeru, da montažnih del
pri izgradnji vodovodnega priključka ni izvedel izvajalec javne službe,
predati dokazilo o zanesljivosti strojnih inštalacij priključka,
geodetski načrt hišnega priključka s certifikatom ter jamstvo za
izvedena dela. |
IV. JAVNA
POOBLASTILA IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE IN NAČRTOVANJE VODOVODA |
16. člen |
(upravni
postopki – javna pooblastila) |
(1)
Izvajalec javne službe izdaja potrdila, smernice za načrtovanje
predvidene prostorske ureditve (v nadaljnjem besedilu: smernice), mnenja
k dopolnjenim predlogom prostorskega akta (v nadaljnjem besedilu:
mnenja), projektne pogoje, ter soglasja k projektnim rešitvam (v
nadaljnjem besedilu: soglasja), pri čemer mora investitor v vlogi
predložiti: |
Za
smernice in mnenja: |
–
dokumentacijo, ki jo določa Zakon o prostorskem načrtovanju;
|
Za
projektne pogoje: |
–
dokumentacijo (IDZ) s prilogami, ki jo določa Zakon o graditvi objektov,
|
–
geodetski načrt v merilu 1:500 z vrisanimi komunalnimi vodi ter vsemi
objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji. |
Za
soglasja k projektnim rešitvam: |
– projekt
za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom vodovodnega priključka;
|
–
situacijo z vrisanim objektom in zunanjo ureditvijo v merilu 1:500.
|
Za
soglasja k priključitvi v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja:
|
– projekt
IDZ ali PGD, |
– projekt
vodovodnega priključka, |
– projekt
interne vodovodne instalacije. |
Za
soglasja za priključitev obstoječih stavb oziroma drugih inženirskih
objektov: |
– gradbeno
dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti objekta ali inženirskega
objekta oziroma kopija katastrskega prikaza z vrisanim objektom,
|
– projekt
vodovodnega priključka ali risba priključka, |
– projekt
interne vodovodne inštalacije ali potrdilo izvajalca javne službe o
pregledu interne inštalacije, |
– pogodbo
o služnosti ali soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal
vodovodni priključek oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,
|
– dokazilo
o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode. |
Za
soglasja za začasni priključek: |
–
situacijo v merilu 1:1000 oziroma 1:500 ali risbo priključka;
|
– opis
dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode in času trajanja
priključka; |
– pogodbo
o služnosti ali soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal začasni
vodovodni priključek; |
– dokazilo
o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode; |
– dokument
o lastništvu in dovoljenje za poseg v prostor. |
Za
soglasja za ukinitev priključka: |
– potrdilo
pristojnega organa o odstranitvi stavbe ali spremembi namembnosti
stavbe. |
Za
soglasje k spremembam: |
– projekte
in opise, ki se nanašajo na spremembe. |
(2) Za
potrdila, strokovne ocene, smernice ter tehnične podatke iz katastra, ki
jih izda izvajalec javne službe na zahtevo investitorja oziroma
projektanta iz prvega odstavka tega člena, izvajalec javne službe
zaračuna materialne stroške po ceniku izvajalca javne službe. |
17. člen |
(gradnja
novega vodovoda) |
(1)
Investitorji in načrtovalci novih vodovodov, lastniki vodovodov in
upravljavci vodovodov morajo zagotavljati gospodarno in varno rabo pitne
vode, pri čemer morajo kot prednostno zagotavljati prednostno povečanje
območja obratujočega javnega vodovoda, obnovo oziroma rekonstrukcijo
obratujočega javnega vodovoda, s katero se poveča njegova zmogljivost,
povečanje zmogljivosti zajetij za pitno vodo obratujočega javnega
vodovoda ali njihova nadomestitev z drugimi obstoječimi zajetji za pitno
vodo oziroma priključitev na nov ali obratujoč transportni vodovod kot
skrajno možnost. |
(2) Ob
zagotavljanju novih zajetij za pitno vodo se ta prednostno usmerjajo na
neonesnažene vodne vire in vodne vire, ki jih je lažje in gospodarneje
varovati. |
18. člen |
(prednostna raba vode iz vodovoda) |
Pri
načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov se
upošteva, da ima raba vode za oskrbo s pitno vodo prednost pred rabo
vode za druge namene, kot to določa uredba. |
19. člen |
(rezervne
zmogljivosti in varno obratovanje vodovoda) |
(1) Javni
vodovodi morajo imeti zagotovljena rezervna zajetja za pitno vodo, s
katerimi se povečuje zanesljivost in varnost obratovanja javnega
vodovoda, Izvajalec javne službe lahko nadomesti rezervna zajetja za
pitno vodo z dovažanjem pitne vode za javne vodovode, ki oskrbujejo s
pitno vodo prebivalce s stalnim prebivališčem, pri čemer mora za vsakega
prebivalca zagotoviti najmanj nujni obseg porabe pitne vode.
|
(2) Za
nujni obseg porabe pitne vode se šteje zagotavljanje pitne vode za pitje
in osnovno higieno prebivalstva ter nujne dejavnosti za delo in
življenje na območju javnega vodovoda, v količini najmanj 10
l/osebo/dan. |
(3)
Uporabnikom se priporoča izvajanje potrebnih ukrepov za ohranjanje
lastnih virov pitne vode. |
20. člen |
(zmanjševanje vodnih izgub vodovoda) |
(1)
Izvajalec javne službe mora letno spremljati stanje vodnih izgub v
vodovodnem omrežju ter v primeru, ko vodne izgube onemogočajo normalno
oskrbo, pripraviti program ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub.
|
(2) Za
potrebe izdelave programa ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub mora
izvajalec javne službe ugotavljati vodne količine, ki so načrpane,
transportirane, porabljene in izgubljene iz javnega vodovoda, in
izdelati vodno bilanco. S stalnimi aktivnostmi za zmanjševanje vodnih
izgub mora zagotoviti najmanjše vodne izgube, ki ne smejo preseči 25 %
količin celotne odvzete vode iz vodnega vira. |
V.
OSKRBOVALNI STANDARDI JAVNE SLUŽBE |
21. člen |
(obseg
storitev javne službe) |
V okviru
storitev javne službe mora izvajalec javne službe na celotnem
oskrbovalnem območju zagotoviti: |
– oskrbo s
pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi
in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo; |
–
obveščanje uporabnikov o izvajanju javne službe, o njihovih obveznostih
in izvajanju javne službe; |
– redno
vzdrževanje javnega vodovoda in zaračunavanje storitve javne službe
uporabnikom storitev; |
– redno
vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih omrežij za
gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari;
|
– redno
tekoče in investicijsko vzdrževanje priključkov na javni vodovod;
|
–
vzdrževanje, overjanje in menjanje glavnih obračunskih vodomerov;
|
– vodenje
evidenc o: |
– javnih
vodovodih, s katerimi upravlja, in območjih javnih vodovodov;
|
–
uporabnikih storitev javne službe; |
–
priključkih na javni vodovod in odjemnih mestih; |
– zajetjih
za pitno vodo in rezervnih zajetjih za pitno vodo; |
– vodnih
pravicah za zajetja iz prejšnje točke; |
– vodni
bilanci javnega vodovoda; |
–
vzdrževanju in čiščenju javne infrastrukture, namenjene izvajanju javne
službe; |
– stroških
in cenah obveznih storitev javne službe. |
–
poročanje ministrstvu, kot to določajo uredbe; |
– izdelavo
programa oskrbe s pitno vodo; |
–
izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih s predpisi, ki
urejajo pitno vodo; |
–
monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno
vodo; |
–
monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode po pogojih
vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring iz zajetja za
pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se
ta odvzema iz javnega vodovoda po pogojih iz vodnega dovoljenja ali
koncesije; |
–
označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov po
predpisih, ki urejajo vodovarstvena območja; |
– občasno
hidravlično modeliranje javnega vodovoda; |
– izdelavo
programa ukrepov ob izrednih dogodkih na javnem vodovodu po predpisih,
ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; |
– izdelavo
programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja;
|
– redno
preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v
katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda in
|
–
priključevanje novih uporabnikov javne službe. |
22. člen |
(obveznosti uporabnika) |
(1)
Obveznosti uporabnika so: |
– redno
vzdrževanje internega omrežja znotraj stavbe in internega omrežja do
odjemnega mesta, ki predstavlja spoj interne vodovodne napeljave z
obračunskim vodomerom; |
– zaščita
odjemnega mesta in vodomera pred zmrzovanjem in odjem pitne vode le
preko vodomerne naprave; |
–
izvajalcu javne službe omogočiti dostop do odjemnega mesta zaradi popisa
vodomera in zamenjave vodomera. V primeru odsotnosti uporabnika
izvajalec pusti obvestilo o nadaljnjih postopkih; |
–
izvajalcu javne službe omogočiti pregled ustreznosti priključka stavbe
in interne vodovodne inštalacije; |
–
izvajalcu javne službe omogočiti vzorčenje pitne vode na katerikoli pipi
internega vodovodnega omrežja; |
–
obveščanje izvajalca javne službe o okvarah na javnem vodovodu in
priključku stavbe, ter omogočanje izvedbe odprave okvare in obnove;
|
– pisno
obveščanje izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva in
spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvzem
in obračun vode; |
– redno
plačevanje storitev javne službe izvajalcu javne službe; |
– urejanje
medsebojnih delitev stroškov v večstanovanjskih stavbah; |
–
izvrševanje varčevalnih in ostalih ukrepov v primeru višje sile ali
upravičene prekinitve dobave pitne vode; |
–
priključitev stavbe na javno vodovodno omrežje ob upoštevanju pogojev iz
soglasja izvajalca javne službe ter ostalih določb tega odloka.
|
(2) Z
globo 1500 evrov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik
posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v
nasprotju s prvo do sedmo alinejo ter deseto in enajsto alinejo tretjega
odstavka tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 500 evrov.
|
(3) Z
globo 500 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju
s prvo do sedmo alinejo ter deseto in enajsto alinejo tretjega odstavka
tega člena. |
(4) Z
globo 400 evrov se kaznuje za prekršek upravnik večstanovanjske stavbe,
ki ravna v nasprotju z deveto alinejo tretjega odstavka tega člena. |
23. člen |
(prenos
novozgrajenih vodovodov na občino) |
(1) Kadar
je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajeno vodovodno
omrežje s pripadajočimi objekti obratovalo kot javni vodovod, je
investitor novozgrajenih vodovodnih objektov in omrežja dolžan po
končani gradnji s pogodbo le-te predati v last in posest občini.
|
(2) Za
prevzem objektov in omrežij vodovoda iz prvega odstavka tega člena mora
biti občini predana naslednja dokumentacija: |
– gradbeno
ali drugo veljavno dovoljenje; |
– projekt
izvedenih del; |
– elaborat
geodetskega načrta za vpis v kataster in potrdilo o vpisu v kataster
GJI; |
– zapisnik
o opravljenih preskusih tesnosti cevovodov; |
– poročilo
o skladnosti in zdravstveni ustreznosti vodovodnega omrežja in pitne
vode, ter meritve hidrantnega omrežja; |
– zapisnik
o uspešnem tehničnem pregledu; |
– uporabno
dovoljenje; |
–
jamstvene izjave; |
– overjene
služnostne pogodbe ali pogodbe o pravici dostopa do omrežja in objektov
javnega vodovoda zaradi obratovanja in investicijskega vzdrževanja;
|
– seznam
uporabnikov s podatki o vodomerih. |
(3) Za
prevzem obstoječih zasebnih vodovodov se potrebna dokumentacija določi s
pogodbo o prenosu. |
24. člen |
(kataster
javnega vodovoda) |
(1)
Vodenje katastra javnega vodovoda se zagotavlja z zbirnim katastrom
gospodarske javne infrastrukture, ki je zbirni kataster o omrežjih in
objektih gospodarske javne infrastrukture, ki ga vodi Geodetska uprava
Republike Slovenije na podlagi predpisov, ki urejajo prostorsko
načrtovanje, ter obratnim katastrom, ki ga v okviru javne službe
zagotavlja izvajalec javne službe. |
(2) V
obratnem katastru javnega vodovoda se vodijo podatki o objektih in
opremi sekundarnega, primarnega in transportnega vodovoda in hidrantnih
omrežjih in hidrantih, če so oskrbovani iz vodovodov, priključkih na
javni vodovod in odjemnih mestih. |
25. člen |
(zagotovitev prehoda) |
(1) Za
zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja priključka stavbe ali
gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod mora lastnik
nepremičnine, preko katere je potreben prehod za dostop do javnega
vodovoda, dovoliti prehod upravljavcu javnega vodovoda. |
(2)
Lastniku nepremičnine iz prvega odstavka tega člena, mora upravljavec
javnega vodovoda, v primeru prehoda, na nepremičnini vzpostaviti prvotno
stanje. |
26. člen |
(uporaba
javnih hidrantov) |
(1)
Hidranti na javnem omrežju so objekti in naprave, namenjeni
zagotavljanju požarne varnosti, zato morajo biti vedno dostopni in v
brezhibnem stanju. Podatke o hidrantih vodi izvajalec javne službe v
registru hidrantov. Povzročitelj škode na hidrantu odgovarja za škodo,
ki je nastala na hidrantu po njegovi krivdi. |
(2)
Hidranti se smejo uporabljati za gašenje požarov, za potrebe vaj za
preprečevanje požara in za druge intervencije ob naravnih in drugih
nesrečah brez poprejšnjega soglasja izvajalca javne službe. V tem
primeru mora uporabnik hidrantov naknadno obvestiti izvajalca javne
službe o uporabi hidranta, trajanju uporabe hidranta in o količini
odvzete vode. Odvzem vode iz hidrantov za druge potrebe je dovoljen le s
soglasjem upravljavca in se izvede po navodilu izvajalca javne službe.
|
(3) V
primeru suše oziroma v primeru intervencije enot za zaščito in reševanje
se smejo za odvzem vode izjemoma uporabljati tudi hidranti. Gasilska
društva in enote za zaščito in reševanje morajo pri odvzemu vode iz
hidrantov uporabljati predpisano tehnično opremo in izpolnjevati pogoje
za odvzem zdravstveno ustrezne vode in izvajalcu javne službe javiti
mesto in količino odvzema. Mesto odvzema, pogoje odvzema in način
plačila odvzete vode jim predpiše izvajalec javne službe v posebnem
soglasju. |
(4)
Uporabnik in plačnik javne službe oskrbe zunanjega hidrantnega omrežja
za gašenje požarov s pitno vodo, pranje cest in javnih površin ter
javnih vodnjakov in drugih javnih naprav, pri katerih se pitna voda
uporablja za javne namene, je občina. |
(5) Z
globo 1500 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, če
ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba
pa z globo 500 evrov. |
(6) Z
globo 750 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – samostojni podjetnik
posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost če ravna v
nasprotju z drugim odstavkom tega člena. |
(7) Z
globo 500 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – fizična oseba, ki
ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena. |
27. člen |
(varovanje
obstoječe infrastrukture) |
(1)
Vsakdo, ki na območju javnega vodovoda oziroma vodovodnega priključka
izvaja dela, ki lahko škodno vplivajo na vodovodne objekte in naprave,
je dolžan pred začetkom del pri izvajalcu javne službe naročiti podatke
o poteku vodovoda s pogoji za izvedbo del. |
(2) V
primeru nastalih poškodb vodovoda je povzročitelj škode dolžan nemudoma
obvestiti izvajalca javne službe o kraju, času in vrsti poškodbe, ter mu
naročiti popravilo in poravnati stroške popravila nastale poškodbe in
stroške odtečene vode. |
(3) Z
globo 1500 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, če
ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba
pa z globo 500 evrov. |
(4) Z
globo 750 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – samostojni podjetnik
posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost če ravna v
nasprotju z drugim odstavkom tega člena. |
(5) Z
globo 500 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – fizična oseba, ki
ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena. |
VI. VIRI
FINANCIRANJA IN NAČIN OBLIKOVANJA CEN STORITEV JAVNE SLUŽBE |
28. člen |
(viri
financiranja) |
(1) Javna
služba se financira iz: |
– cene
storitev javne službe, |
–
subvencije ali druge oblike proračuna Občine Dobrepolje, |
– drugih
virov. |
(2)
Predlog cene oblikuje izvajalec javne službe, potrdi pa ga pristojni
organ občine. |
29. člen |
(postavke
obračunskega sistema) |
Z
obračunskimi postavkami se določajo elementi za obračun oskrbe s pitno
vodo. To so: |
–
vodarina, ki je tisti del cene, ki krije stroške opravljanja javne
službe po porabi pitne vode na mesec (v EUR/m3); |
–
omrežnina, ki je tisti del cene, ki krije stroške javne infrastrukture
javne službe oskrbe s pitno vodo (v EUR/mesec za presek priključne cevi
v mm). |
30. člen |
(vodarina) |
Vodarina
se uporabniku zaračunava po porabi vode. Poraba vode (m3) je na vodomeru
registrirana porabljena količina pitne vode v obračunskem obdobju.
Obračun za porabljeno količino vode se izvede na osnovi odčitane razlike
stanja vodomera na začetku in ob koncu obračunskega obdobja. |
31. člen |
(omrežnina) |
(1)
Omrežnina se za infrastrukturo javne službe, s katero se izvajajo
posamezne storitve, določi na letni ravni in se uporabnikom obračuna
glede na zmogljivost priključkov, določeno s premerom vodomera. Faktor
omrežnine za posamezne vodomere je določen z Uredbo o metodologiji cen
za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb
varstva okolja (v nadaljevanju: Uredba o metodologiji cen komunalnih
storitev) oziroma z drugimi zakonskimi predpisi s področja določitve cen
komunalnih storitev. |
(2)
Omrežnina se za posamezni obračunski vodomer izračuna tako, da se vsota
vseh stroškov omrežnine deli z vsoto faktorjev omrežnine na obračunskih
vodomerih. Tako dobljeni količnik se nato pomnoži s faktorjem omrežnine
glede na premer posameznega obračunskega vodomera. |
(3) Če je
stavba opremljena s kombiniranim obračunskim vodomerom, se za tak
vodomer upošteva faktor, določen za vodomer z višjim pretokom.
|
(4) Če
stavba, za katero se opravljajo storitve javne službe oskrbe s pitno
vodo, nima obračunskega vodomera, se omrežnina obračuna glede na
zmogljivost cevi priključka, določeno s premerom cevi priključka, po
predpisih s področja določitve cen komunalnih storitev. |
(5) V
večstanovanjskih stavbah, v katerih posamezne stanovanjske oziroma
poslovne enote nimajo obračunskih vodomerov, se za vsako enoto obračuna
omrežnina za priključek s faktorjem omrežnine 1, določenim v skladu s
predpisi s področja določitve cen komunalnih storitev. |
(6) V
večstanovanjskih stavbah, v katerih imajo posamezne stanovanjske oziroma
poslovne enote več obračunski vodomerov, se za vsako enoto obračuna
omrežnina za priključek s faktorjem omrežnine 1, določenim v skladu s
predpisi s področja določitve cen komunalnih storitev. |
32. člen |
(uporaba
vodomerov) |
(1) Glavni
obračunski vodomer je sestavni del vodovodnega priključka in je namenjen
merjenju porabe pitne vode. Vgrajen mora biti v jaških izven stavbe ali
inženirskega objekta, pri daljših priključkih čim bližje javnemu
vodovodu, pri čemer razdalja med glavnim obračunskim vodomerom in mestom
priključitve na javni vodovod praviloma ne sme preseči 50 m. Velikost in
mesto vgraditve glavnega obračunskega vodomera sta razvidna iz
dokumentacije za izdajo soglasja za priključitev na vodovodno omrežje.
|
(2) V
večstanovanjskih, poslovnih in proizvodnih objektih so v interni
instalaciji lahko nameščeni tudi interni vodomeri, ki uporabniku,
upravniku oziroma izvajalcu javne službe služijo za merjenje porabe vode
po posameznih enotah in za nadzor skupne porabe. Če meritve po internih
vodomerih služijo razdeljevanju stroškov storitev, morajo biti interni
vodomeri redno overjeni, kot je določeno za glavne obračunske vodomere.
Prostor, v katerem so vgrajeni interni vodomeri, mora biti del skupnih
površin večstanovanjske stavbe in vedno dostopen uporabnikom in
pooblaščenim delavcem upravljavca vodovoda. Vodomeri v interni
inštalaciji niso javna infrastruktura, zato za njih odgovarjajo
uporabniki. |
(3) Vsak
vodomer mora biti pregledan in overjen po predpisih za standardizacijo
in meroslovje. Glavne obračunske vodomere namešča, zamenjuje, vzdržuje
in odčitava izključno izvajalec javne službe, ki skrbi tudi za
pravočasno overjanje vodomerov. Zamenjava, vzdrževanje in odčitavanje
internih vodomerov je stvar pogodbe oziroma dogovora med izvajalcem
javne službe in upravnikom večstanovanjske stavbe oziroma lastniki
stanovanj večstanovanjske stavbe. V tem primeru izvajalec javne službe
imetnikom internih vodomerov izvaja mesečni obračun stroškov kot posebno
storitev. |
(4)
Uporabnik je dolžan nadzirati vodomerna mesta ter skrbeti za zaščito
vodomerov pred poškodbami in zmrzaljo. Uporabnik ne sme izvajati
nikakršnih aktivnosti, ki bi kakorkoli vplivale na pravilnost delovanja
vodomera. |
(5)
Uporabnik lahko od izvajalca javne službe zahteva nadzor točnosti
vodomera. Če vodomer deluje v mejah predpisane točnosti, nosi stroške
kontrole uporabnik, v nasprotnem primeru pa izvajalec javne službe. |
33. člen |
(določanje
količin porabljene vode) |
(1)
Količina porabljene vode iz javnega vodovodnega omrežja se meri v m3 po
stanju odčitanem na vodomeru. Stanje na vodomeru se odčitava praviloma
na vsakih šest mesecev za gospodinjstva, za večje odjemalce (industrijo
in večstanovanjske stavbe) pa vsak mesec. Znotraj obračunskega obdobja
uporabnik mesečno plačuje akontacije za predvideno porabo vode, ki je
enaka povprečni porabi vode posameznega uporabnika v pretekli poletni
ali zimski sezoni. Za poletno sezono štejejo meseci od aprila do
vključno septembra. Izvajalec javne službe lahko določi tudi drugače.
|
(2) Višino
akontacije praviloma določi izvajalec javne službe, uporabnik pa ima
pravico zahtevati spremembo višine akontacije. |
(3) V
večstanovanjskih stavbah, v katerih se poraba pitne vode za posamezne
stanovanjske enote ne meri z obračunskimi vodomeri, se normirana poraba
določi za priključek s faktorjem omrežnine 1 po predpisih s področja
določitve cen komunalnih storitev. |
(4) V
primeru, da izvajalec javne službe ali uporabnik ugotovi, da je vodomer
v okvari in ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se za čas od
zadnjega odčitka do ugotovitve okvare vodomera poraba pitne vode
obračuna v višini uporabnikove povprečne porabe v pretekli poletni ali
zimski sezoni oziroma v preteklem letu. |
(5) Če se
poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, se vodarina
obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom
priključka, ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 1,2 m3
na dan za vodomer s faktorjem omrežnine 1. Za druge premere priključka
se normirana poraba določi sorazmerno z upoštevanjem faktorjev omrežnine
po predpisih s področja določitve cen komunalnih storitev. |
(6) Za
stavbe, ki imajo obračunski vodomer, se normirana poraba določi na
podlagi premera vodomera ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki
znaša 1,2 m3 pitne vode na dan za vodomer s faktorjem omrežnine 1. Za
druge vodomere se normirana poraba določi sorazmerno z upoštevanjem
faktorjev omrežnine po predpisih s področja določitve cen komunalnih
storitev. |
(7) Poraba
pitne vode, ki je v obračunskem obdobju iz prvega odstavka tega člena
večja od normirane porabe, je prekomerna poraba pitne vode, ki se
obračuna tako, da se vodarina za prekomerni del poviša za 50 odstotkov.
Za nestanovanjske stavbe, stanovanjske stavbe za posebne namene,
gradbene inženirske objekte, in kadar izvajalec javne službe z
zapisnikom ugotovi okvaro na interni vodovodni napeljavi stavbe, se
prekomerna poraba pitne vode ne obračunava. |
(8)
Količina porabljene vode pri nedovoljenem odvzemu brez vodomera, se
določi na osnovi predpisane količine iz uredbe o okoljskih dajatvah. Pri
nedovoljenem odvzemu vode se uporabniku obračuna porabljena voda za
celotno obdobje obstoja nedovoljenega priključka oziroma najmanj za
obdobje enega leta po zadnji veljavni ceni s predpisanimi dajatvami.
|
(9)
Uporabnik brez predhodnega dogovora z izvajalcem javne službe ne sme
odvzemati pitne vode iz javnega hidranta. Za posamezen nedovoljen odvzem
vode iz javnega hidranta se kršitelju zaračuna porabljena voda po zadnji
veljavni ceni s predpisanimi dajatvami v višini 72 m3, kar predstavlja
predpisano količino za zagotavljanje požarne varnosti. |
VII.
EVIDENCE UPORABNIKOV |
34. člen |
(evidence
uporabnikov) |
(1) Za
potrebe poslovanja izvajalec javne službe vodi in vzdržuje evidenco
uporabnikov. |
(2)
Osnovna evidenca uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje podatke:
|
– šifro
uporabnika; |
– ime,
priimek in naslov stalnega ali začasnega prebivališča nosilca
gospodinjstva (ulica, kraj, hišna številka, število oseb v
gospodinjstvu); |
– znesek
poravnanih in neporavnanih obveznosti; |
– datum
vnosa podatkov. |
(3)
Izvajalec javne službe lahko za posameznega uporabnika zbira tudi:
|
–
zaposlitev; |
– številko
osebnega računa; |
– davčno
številko; |
– delež
lastništva; |
– EMŠO.
|
(4)
Evidenca uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike vsebuje
naslednje podatke: |
– šifro
uporabnika in plačnika; |
– naziv
firme oziroma samostojnega podjetnika; |
– naslov;
|
– znesek
poravnanih in neporavnanih obveznosti; |
– datum
vnosa podatkov. |
(5)
Evidenca uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike lahko
vsebuje tudi naslednje podatke: |
– davčno
številko; |
–
transakcijski račun; |
– matično
številko. |
(6) Poleg
navedenih podatkov vsebujeta evidenci tudi naslednje podatke:
|
– podatke
o merilnih napravah in priključnem cevovodu; |
–
lastništvo nepremičnine. |
35. člen |
(dodatne
evidence v večstanovanjskih stavbah) |
(1)
Uporabniki ter upravniki večstanovanjskih stavb morajo upravljavca
pravočasno pisno obveščati o: |
–
statusnih in lastninskih spremembah, ki vplivajo na razmerje med
dobaviteljem in odjemalcem; |
– vseh
spremembah naslova za dostavo računov in drugih podatkih ter skrbeti, da
tudi njihov pravni naslednik vstopi v obstoječe razmerje. |
(2) Pisno
obvestilo iz predhodnega odstavka velja od prvega naslednjega
obračunskega obdobja in obsega: |
– ime,
priimek in novi naslov dotedanjega in novega odjemalca; |
– listino
o prenosu lastninske pravice; |
– številko
in naslov odjemnega mesta; |
–
podpisano izjavo novega uporabnika na obrazcu upravljavca, da vstopa v
že sklenjeno pogodbeno razmerje. |
(3) Do
prejema popolnega obvestila je za vse obveznosti zavezan dotedanji
uporabnik. |
36. člen |
(pridobivanje evidenc) |
Izvajalec
javne službe pridobiva evidence od uporabnikov, upravnikov, organov
lokalne skupnosti, državnih organov in služb, ustanovljenih na podlagi
Zakona o lokalni samoupravi in Zakona o javnih gospodarskih službah. |
37. člen |
(plačilo,
ugovor na račun in opominjanje) |
Uporabnik
mora plačati zaračunano storitev najpozneje v osemnajstih dneh od datuma
izstavitve računa, razen če zakon ne določa drugače. Po izteku roka
plačila, določenega v opominu, lahko izvajalec javne službe na stroške
uporabnika prekine dobavo vode, ter začne postopek izterjave po sodni
poti. Reklamacija uporabnika na prejeti račun mora biti pisna, podana v
roku osmih dni od datuma izstavitve računa. |
38. člen |
(izstavitev računa) |
(1) Če je
v stavbi več uporabnikov in je nameščen samo en glavni obračunski
vodomer, izvajalec javne službe lahko račun izstavi: |
–
upravniku večstanovanjske stavbe; v tem primeru upravnik razdeli stroške
na posamezne uporabnike znotraj stavbe in v celoti poravna račun
izvajalcu javne službe; |
– vsakemu
uporabniku posebej, če upravnik v njihovem imenu oziroma lastniki
stanovanj sklenejo pisni dogovor z izvajalcem javne službe glede načina
obračuna, ključa delitve, ki mora biti za vse uporabnike enoten in
plačila nastalih stroškov takšne delitve. |
(2) V
primeru, da se za ključ delitve porabljene pitne vode po glavnem
obračunskem vodomeru uporabljajo interni vodomeri, se razlika porabe med
glavnim obračunskem vodomerom in vsoto porabe internih vodomerov
obračuna vsem uporabnikom sorazmerno z njihovo interno porabo pitne
vode. |
(3)
Lastniki, ki oddajajo stanovanjske in druge prostore v najem, so dolžni
v najemni pogodbi z najemnikom določiti, kdo bo plačnik storitev javne
službe in ob prijavi ali spremembi najemnika en izvod pogodbe izročiti
izvajalcu javne službe. V primeru, da se najemodajalec in najemnik s
pogodbo ne dogovorita o plačilu storitev javne službe in najemodajalec
ne prijavi spremembe, ki vpliva na določitev plačnika storitev, je
zavezanec za plačilo storitve javne službe lastnik stanovanjskega ali
drugega prostora. |
(4) Če
uporabnik ne posreduje izvajalcu javne službe podatkov iz tega člena, je
dolžan poravnati stroške storitev po računu, ki je sestavljen iz
izvajalcu javne službe znanih oziroma pridobljenih podatkov. Za
ugotovitev pravilnega stanja podatkov evidenc uporabnikov lahko
izvajalec javne službe določi izvedenca. Stroški pridobivanja podatkov
in stroški izvedenega mnenja bremenijo uporabnika. Če je izvajalec javne
službe zaradi napačno danih podatkov utrpel škodo, mu jo je posamezni
povzročitelj dolžan povrniti. |
VIII.
PREKINITEV DOBAVE VODE |
39. člen |
(prekinitev dobave vode uporabniku po uradni dolžnosti ali na zahtevo
uporabnika) |
(1)
Izvajalec javne lahko uporabniku prekine dobavo pitne vode v naslednjih
primerih: |
– če je
bil priključek na javno vodovodno omrežje izdelan brez soglasja oziroma
v nasprotju s soglasjem izvajalca javne službe ali brez nadzora ter
prevzema s strani upravljavca; |
– če
interna hišna instalacija uporabnika ni tehnično ustrezna in je zaradi
te instalacije ogrožena kakovost pitne vode v omrežju javnega vodovoda;
|
– če
uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev
drugega uporabnika na svoje interno omrežje; |
– če
notranje instalacije in naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode
drugim uporabnikom in uporabnik oviranja noče odstraniti; |
– če
uporabnik brez privolitve izvajalca javne službe odstrani pečatno plombo
(na vodomeru, hidrantu itd.) ali kako drugače spremeni način izvedbe
priključka; |
– če
uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe opravlja posege v naprave
in objekte, ki jih ima v upravljanju izvajalec javne službe;
|
– če
uporabnik krši navodila, priporočila in predpise o varčevanju z vodo v
izrednih primerih (redukcije); |
– če
uporabnik ne dopusti izvajalcu javne službe opravljati nujnih
vzdrževalnih del na javnem vodovodu in priključku stavbe; |
– če
uporabnik ne dovoli vgraditve ali zamenjave vodomera; |
– če
uporabnik neupravičeno onemogoča izvajalcu javne službe odčitavanje in
pregled vodomera ter hišne instalacije; |
– če
uporabnik kljub opominjanju več kot dvakrat zaporedoma ne plača računa
za dobavo vode; |
– če
uporabniki v večstanovanjski stavbi ne uredijo medsebojnih razmerij in
zaradi tega ne plačujejo porabljene vode; |
– če
uporabnik s svojim ravnanjem ogroža nemoteno in varno oskrbo s pitno
vodo drugih uporabnikov javne službe; |
– če
upravljavec ugotovi, da ima uporabnik tudi lastni vodni vir in le-ta ni
ločen od javnega vodovoda; |
– če
uporabniku preneha veljavnost začasnega priključka. |
(2) Dobava
vode se prekine do odprave vzroka za prekinitev. Za vnovično
vzpostavitev dobave vode mora uporabnik plačati vse nastale stroške
odklopa, priklopa ali poskusa odklopa po ceniku izvajalca javne službe.
|
(3) Na
zahtevo uporabnika, zaradi opustitve uporabe stavbe, je izvajalec javne
službe dolžan začasno prekiniti dobavo pitne vode uporabniku. Stroške
prekinitve dobave in vnovične priključitve pitne vode plača uporabnik po
ceniku izvajalca javne službe. |
40. člen |
(prekinitev dobave uporabnikom za krajši čas) |
(1)
Izvajalec javne službe ima pravico brez odškodninske odgovornosti do
uporabnika za čas do 12 ur prekiniti dobavo vode zaradi načrtovanih
vzdrževalnih ali investicijskih del na omrežju, odprave okvar ali zaradi
višje sile. Za načrtovana vzdrževalna in investicijska dela mora preko
svoje in občinske spletne strani ter preko lokalnih sredstev javnega
obveščanja obvestiti uporabnike o prekinitvi vode vsaj 1 dan pred
prekinitvijo dobave vode, oziroma takoj ko je to mogoče v primeru
prekinitve vode zaradi višje sile. |
(2) V
primeru prekinitve oskrbe s pitno vodo, daljše od 24 ur, mora izvajalec
javne službe zagotoviti pitno vodo za nujni obseg porabe. |
(3) V
izrednih primerih in na podlagi strokovnega mnenja pristojnih institucij
je izvajalec javne službe dolžan obveščati uporabnike o izvajanju
posebnih ukrepov glede uporabe vode. |
(4)
Uporabnik ima pravico od izvajalca javne službe zahtevati odškodnino za
dokazano škodo nastalo zaradi prekinitve dovajanja pitne vode, daljše od
24 ur, povzročene po krivdi izvajalca javne službe oziroma opustitve
vzdrževanja javnega vodovodnega omrežja. |
(5)
Upravljavec je dolžan po opravljenem rednem ali izrednem
(intervencijskem) delu vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje. |
41. člen |
(ukrepi ob
pomanjkanju vode) |
V primeru
pomanjkanja pitne vode v omrežju in posledično potrebe po redukciji
dobave pitne vode, župan na predlog izvajalca javne službe izda sklep o
varčevanju s pitno vodo, v katerem določi stopnjo varčevanja in
posameznim skupinam omeji uporabo vode. |
IX. NADZOR |
42. člen |
(inšpekcijski organ) |
(1)
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega odloka in vodenje
postopkov opravlja pristojni medobčinski inšpektorat in redarstvo.
|
(2) Organ
iz prvega odstavka tega člena je prekrškovni organ po tem odloku. |
X.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
43. člen |
(upravni
in inšpekcijski postopki, postopki o prekrških ter postopki za izdajo
soglasij) |
(1)
Upravni in inšpekcijski postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo
tega odloka, se dokončajo po dosedanjih predpisih. |
(2)
Postopki o prekrških, ki so bili storjeni pred začetkom uporabe tega
odloka, se dokončajo po dosedanjih predpisih, razen v primerih, ko je za
kršitelja ta odlok milejši. |
(3) Če so
bili projektni pogoji iz 16. člena tega odloka izdani pred uveljavitvijo
tega odloka, se postopki za izdajo soglasja končajo po dosedanjih
predpisih. |
44. člen |
(pogodbena
razmerja v več stanovanjskih stavbah) |
Do
sklenitve pisnega dogovora med upravnikom večstanovanjske stavbe in
izvajalcem javne službe, lahko izvajalec javne službe, kadar je v stavbi
več uporabnikov in je nameščen samo en glavni obračunski vodomer, račun
izstavi vsakemu uporabniku posebej, pri čemer uporablja uveljavljeni
ključ delitve, ki mora biti za vse uporabnike večstanovanjske stavbe
enoten. |
45. člen |
(prenehanje veljavnosti) |
(1) Z dnem
uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo na
območju Občine Dobrepolje (Uradni list RS, št. 118/08), razen določb o
obračunu in cenah komunalnih storitev, ki veljajo do sprejetja cen po
predpisu ki določa oblikovanje cen storitev obveznih občinskih
gospodarskih javnih služb varstva okolja. |
(2)
Pravilnik iz 1. člena tega odloka sprejme Občinski svet Občine
Dobrepolje na predlog izvajalca javne službe v roku enega leta po
uveljavitvi tega odloka. |
(3)
Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnih in
zasebnih vodovodov na območju Občine Dobrepolje se do sprejetja novega
uporablja še naprej, kolikor ni v nasprotju s tem odlokom. |
46. člen |
(veljavnost odloka) |
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
007-1/2014 |
Videm, dne
27. februarja 2014 |
|
Župan |
Občine Dobrepolje |
Janez Pavlin l.r. |
|