Na
podlagi 32. člena Zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 76/08,
79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF) in 56. člena
Statuta Občine Podčetrtek (Uradni list RS, št. 54/10 in 17/16) je
Nadzorni odbor Občine Podčetrtek na 9. seji dne 27. 3. 2017 sprejel
|
|
P O S L
O V N I K |
o delu
Nadzornega odbora Občine Podčetrtek |
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
|
S tem
poslovnikom je urejena podrobnejša organizacija dela Nadzornega odbora
Občine Podčetrtek (v nadaljevanju: nadzorni odbor). |
2. člen
|
Nadzorni
odbor je samostojni organ Občine Podčetrtek in najvišji organ nadzora
javne porabe v Občini Podčetrtek. |
Sedež
nadzornega odbora je na sedežu Občine Podčetrtek, Trška cesta 59, p.
Podčetrtek. |
Nadzorni
odbor ima svoj žig, ki ima v sredini grb Občine Podčetrtek, nad grbom
krožni napis »OBČINA PODČETRTEK« in pod grbom krožni napis »NADZORNI
ODBOR«. |
II. PRISTOJNOSTI IN NALOGE NADZORNEGA
ODBORA
3. člen
|
V okviru
svoje pristojnosti nadzorni odbor: |
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine; |
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev;
|
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
|
Nadzor
vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja neposrednih
in posrednih uporabnikov občinskega proračuna in njihovih pooblaščenih
oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem in
ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih
sredstev. |
4. člen
|
Nadzorni
odbor kot organ občine deluje v okviru svojih pristojnosti samostojno.
|
III. JAVNOST DELA
5. člen
|
Delo
nadzornega odbora je javno, razen v primerih, ko tako določajo veljavni
predpisi. |
Sklepi
in dokončna poročila s priporočili in predlogi so informacije javnega
značaja, razen ko vsebujejo podatke, katere veljavni predpisi
opredeljujejo kot državne, uradne, poslovne ali druge tajnosti
nadzorovanih oseb oziroma organov. |
Osnutki
poročil niso informacije javnega značaja. |
Nadzorni
odbor lahko z večino glasov prisotnih članov odloči, da se javnost dela
omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov,
dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z veljavnimi
predpisi zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.
|
Nadzorni
odbor obvešča javnost o svojem delu tako, da svoja dokončna poročila s
priporočili in predlogi ukrepov objavlja na spletni strani Občine
Podčetrtek ali na drug ustrezen način, dostopen javnosti, če le-te ne
predstavljajo informacij zaupne narave. Javnost svojega dela zagotavlja
tudi s predložitvijo sklepov in dokončnih poročil s priporočili in
predlogi občinskemu svetu. |
Člani
nadzornega odbora so pri opravljanju svojega dela dolžni spoštovati
dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih
oseb. |
IV. PRAVICE IN DOLŽNOSTI PREDSEDNIKA TER
ČLANOV NADZORNEGA ODBORA
6. člen
|
Na prvi
(konstitutivni) seji, ki jo skliče župan, člani nadzornega odbora
izvolijo izmed sebe namestnika predsednika nadzornega odbora.
|
Nadzorni
odbor vodi, zastopa in predstavlja predsednik nadzornega odbora, ki ga
imenuje občinski svet. V njegovi odsotnosti ali v primeru odstopa, ga
nadomešča namestnik predsednika nadzornega odbora. |
7. člen
|
Naloge
predsednika nadzornega odbora so, da: |
– vodi
in organizira delo nadzornega odbora; |
– sklicuje in vodi seje; |
– predlaga dnevni red za seje nadzornega odbora; |
– predlaga člane, ki bodo opravili nadzor; |
– podpisuje sklepe, zapisnike, pooblastila in druge akte nadzornega
odbora; |
– skrbi
za izvajanje sklepov nadzornega odbora; |
– pripravi predlog letnega programa dela nadzornega odbora; |
– skrbi
za izvajanje določil tega poslovnika; |
– sodeluje z občinskim svetom, županom, delovnimi telesi sveta in
občinsko upravo; |
– po
potrebi sodeluje na sejah občinskega sveta, obvezno pa, kadar je na
dnevnem redu gradivo v zvezi s pristojnostjo nadzornega odbora.
|
8. člen
|
Člani
nadzornega odbora imajo dolžnost udeleževati se sej nadzornega odbora in
opravljati nadzore ter druge naloge, za katere jih pooblasti oziroma
zadolži nadzorni odbor. |
Če se
član nadzornega odbora ne more udeležiti seje, mora o tem in o razlogih
za to obvestiti tajnika nadzornega odbora najpozneje do začetka seje. Če
zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti tajnika
nadzornega odbora o razlogih svoje odsotnosti do začetka seje, mora to
opraviti takoj, ko je mogoče. |
Članstvo
v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve, z dnem poteka mandata
članom občinskega sveta ali z dnem odstopa člana iz nadzornega odbora.
Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.
|
9. člen
|
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora
zagotavljata župan in občinska uprava. |
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga
na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem
sklene župan. |
Vsak
član nadzornega odbora ima pravico zahtevati in dobiti podatke od
občine, ki jih potrebuje pri opravljanju svojih nalog, če teh podatkov
na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor. |
Sredstva
za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na
podlagi izdelanega letnega programa dela. |
10. člen
|
Članom
nadzornega odbora pripada nadomestilo za udeležbo na seji nadzornega
odbora, na seji občinskega sveta, ko se obravnavajo vprašanja iz njihove
pristojnosti oziroma njihovega področja dela in so nanjo vabljeni kot
poročevalci ter za opravljen posamezen nadzor v skladu s sprejetim
Pravilnikom o plačah in plačilih občinskih funkcionarjev in nagradah
članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih
organov ter o povračilih stroškov v Občini Podčetrtek. |
11. člen
|
Nadzorni
odbor imenuje za svoje mandatno obdobje na predlog župana tajnika
nadzornega odbora, ki je delavec občinske uprave. |
Tajnik
opravlja naslednje naloge: |
– skrbi
za pripravo gradiva za seje nadzornega odbora; |
– pripravlja vabila in opravlja organizacijsko tehnična opravila za
sklic in potek seje; |
– sestavlja zapisnike sej nadzornega odbora in skrbi za pisno odpravo
sklepov in drugih aktov nadzornega odbora; |
– vodi
evidenco aktivnosti članov; |
– vzpostavlja stik z občinsko upravo in drugimi porabniki proračunskih
sredstev v zvezi z delom nadzornega odbora; |
– skrbi
za arhiviranje dokumentacije nadzornega odbora; |
– obvešča člane nadzornega odbora o izobraževanjih; |
– obvešča člane nadzornega odbora o sprejemu in spremembah aktov občine
in o spremembah zakonodaje, pomembne za delo nadzornega odbora.
|
V. NAČRTOVANJE DELA NADZORNEGA ODBORA
Letni program dela
12. člen
|
Nadzorni
odbor samostojno določa svoj letni program dela, ki ga tudi finančno
ovrednoti. Letni program dela nadzorni odbor predloži županu do priprave
proračuna za prihodnje leto. |
Med
letom lahko nadzorni odbor program dela spremeni ali dopolni.
|
VI. NAČIN ODLOČANJA NADZORNEGA ODBORA
Seje
13. člen
|
Nadzorni
odbor sprejema odločitve na sejah, ki jih sklicuje predsednik nadzornega
odbora na lastno pobudo ali na pobudo večine vseh članov nadzornega
odbora, v skladu s sprejetim programom dela ali na pobudo občinskega
sveta ali župana. Če predsednik v 15 dneh po podani pobudi ne skliče
seje, jo lahko skliče namestnik predsednika. Sejo lahko skliče tudi član
s pisno podporo večine vseh članov nadzornega odbora. |
Izjemoma
se lahko skliče izredna seja nadzornega odbora za obravnavanje in
odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje.
Izredno sejo lahko skliče predsednik nadzornega odbora, namestnik
predsednika v primeru njegove odsotnosti ali katerikoli član s pisno
podporo večine vseh članov nadzornega odbora. |
V
zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen
sklic. Zahtevi mora biti predloženo gradivo, o katerem naj nadzorni
odbor odloča. |
Vabilo in gradivo
14. člen
|
V vabilu
za sejo nadzornega odbora mora biti naveden predlog dnevnega reda.
|
Vabilu
mora biti predloženo: |
– zapisnik zadnje seje nadzornega odbora, če gre za vabilo na redno
sejo; |
– gradivo za posamezne predlagane točke dnevnega reda. |
Izjemoma, kadar so za to podani utemeljeni razlogi, se lahko gradivo k
posameznim točkam vroči članom nadzornega odbora pred samim začetkom
seje. |
Vabilo
za redno sejo se z gradivom pošlje članom nadzornega odbora praviloma
vsaj sedem dni pred datumom seje. |
Vabilo
za izredno sejo mora biti z gradivom poslano članom nadzornega odbora
vsaj tri dni pred sejo. |
Vabilo
in gradivo se dostavi članom nadzornega odbora v elektronski obliki (po
e-pošti) ali v obliki redne pošte na dogovorjeni naslov. |
Sklepčnost in odločanje
15. člen
|
Na
začetku seje nadzornega odbora predsednik nadzornega odbora obvesti
navzoče člane nadzornega odbora o upravičenih odsotnostih. Predsednik
nadzornega odbora nato ugotovi, ali je nadzorni odbor sklepčen. Če je
nadzorni odbor nesklepčen, predsednik nadzornega odbora počaka 15 minut
in nato ponovno ugotavlja sklepčnost. Če nadzorni odbor še vedno ni
sklepčen, predsednik nadzornega odbora sejo preloži. |
Nadzorni
odbor veljavno odloča, če je na seji navzoča večina članov nadzornega
odbora. Odločitev oziroma sklep je sprejet, če zanj glasuje večina
navzočih članov nadzornega odbora. |
Glasovanje na sejah nadzornega odbora je javno in poteka z dvigom rok.
|
O
posameznem sklepu lahko nadzorni odbor glasuje tudi tajno, če o tem na
predlog člana nadzornega odbora odloči z večino glasov navzočih članov.
|
Določitev dnevnega reda
16. člen
|
Predlog
dnevnega reda seje določi predsednik, pobude za uvrstitev konkretne
zadeve na dnevni red pa lahko poda vsak član nadzornega odbora, občinski
svet ali župan. |
Na
dnevni red seje je obvezno potrebno uvrstiti potrditev zapisnika
prejšnje seje in točko Razno. |
Na
dnevni red se lahko uvrsti dodatna točka, če je zanjo pripravljeno
gradivo za vse člane nadzornega odbora. O tem nadzorni odbor glasuje na
začetku seje. |
Z
dnevnega reda se lahko umakne točka, za katero gradivo ni dovolj
temeljito pripravljeno ali pa ni prisotnega poročevalca. O tem nadzorni
odbor glasuje na začetku seje ali med samo obravnavo te točke.
|
Nadzorni
odbor o predlaganem dnevnem redu glasuje na sami seji nadzornega odbora
pred obravnavo ostalih točk dnevnega reda. |
Seja
poteka po točkah dnevnega reda. |
Potrditev zapisnika zadnje seje
17. člen
|
Na
začetku seje predsednik nadzornega odbora člane seznani s sklepi zadnje
seje nadzornega odbora, tajnik nadzornega odbora pa poroča o realizaciji
sklepov prejšnje seje, nakar nadzorni odbor odloča o potrditvi zapisnika
prejšnje seje. Člani imajo pravico dati pripombe k zapisniku v pisni ali
ustni obliki, ki se zabeležijo v zapisniku seje. |
Zapisnik
je sprejet, če nanj ni bilo pripomb ali je bil sprejet po dopolnilih.
|
Obravnava točk dnevnega reda
18. člen
|
Na
začetku vsake obravnavane točke dnevnega reda predsednik nadzornega
odbora poda kratko obrazložitev, nato pa preda besedo članu nadzornega
odbora – poročevalcu oziroma predlagatelju posamezne točke dnevnega reda
in nato še morebitnim vabljenim na sejo za to točko dnevnega reda. Sledi
razprava, vrstni red razpravljavcev določa predsednik nadzornega odbora.
|
Omejitev razprave
19. člen
|
Trajanje
razprave glede posamezne točke dnevnega reda seje nadzornega odbora
praviloma ni časovno omejeno. |
Nadzorni
odbor lahko na predlog predsednika nadzornega odbora ali na zahtevo
člana nadzornega odbora odloči, da se o isti zadevi razpravlja le enkrat
ali da se razprava časovno omeji. |
Preložitev razprave
20. člen
|
Če
nadzorni odbor v zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če
nadzorni odbor sklene, da še ni pogojev za končno odločanje, se
dokončanje razprave in odločanje o zadevi lahko preloži na eno izmed
naslednjih sej nadzornega odbora. |
Zaključek razprave
21. člen
|
Predsednik nadzornega odbora oblikuje po opravljeni razpravi o posamezni
točki dnevnega reda predlog sklepa in ga da na glasovanje. |
Če je na
podlagi razprave potrebno pripraviti predloge odločitev ali stališč, se
razprava lahko prekine in se nadaljuje po predložitvi teh predlogov
oziroma stališč na isti ali na naslednji seji. |
Predsednik nadzornega odbora praviloma konča sejo, ko so bile
obravnavane vse točke dnevnega reda. |
Red na seji
22. člen
|
Za red
na seji skrbi predsednik nadzornega odbora. |
Na seji
nadzornega odbora sme govoriti tisti, ki mu da besedo predsednik
nadzornega odbora. Razpravljavec na seji nadzornega odbora sme govoriti
le o vprašanju, ki je na dnevnem redu seje nadzornega odbora in glede
katerega mu je predsednik nadzornega odbora dal besedo. Če se
razpravljavec ne drži dnevnega reda ali teme, glede katere je dobil
besedo, ga predsednik nadzornega odbora na to opomni. |
Če se
razpravljavec ne odzove na drugi opomin predsednika nadzornega odbora,
mu le-ta lahko besedo odvzame. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec
poda ugovor. O ugovoru odloči nadzorni odbor. |
Predsednik nadzornega odbora lahko razpravljavca ali drugega prisotnega,
ki kljub odvzemu besede krši red in mir na seji, odstrani s seje. Zoper
odstranitev s seje lahko razpravljavec ali drug prisotni ugovarja. O
ugovoru odloči nadzorni odbor. |
Če
predsednik nadzornega odbora z rednimi sredstvi ne more ohraniti reda na
seji nadzornega odbora, jo prekine in preloži. |
Vsi
ukrepi se zapišejo v zapisnik seje nadzornega odbora. |
Zapisnik seje
23. člen
|
Zapisnik
seje nadzornega odbora obvezno vsebuje: |
– zaporedno številko seje, datum in kraj ter čas začetka in zaključka
seje ali njene prekinitve; |
– navedbo prisotnih članov, odsotnih članov (opravičeno ali
neopravičeno); |
– prisotnost vabljenih na seji, odsotnih vabljenih, ostalih morebitnih
prisotnih; |
– ugotovitev sklepčnosti in sprejeti dnevni red; |
– poročilo o realizaciji sklepov prejšnje seje in potrditev zapisnika;
|
– potek
seje z navedbo poročevalcev ter kratkim povzetkom razprave; |
– izjave
članov nadzornega odbora, za katere so zahtevali, da se vnesejo v
zapisnik; |
– morebitna ločena mnenja pri glasovanju o predlaganih sklepih (ločeno
mnenje pripravi član nadzornega odbora, ki se ne strinja s skupnim
mnenjem ali želi to mnenje še posebej poudariti); |
– sklepe
nadzornega odbora. |
Sprejeti
sklepi nadzornega odbora morajo biti oblikovani tako, da je v njih na
nedvoumen način opredeljeno stališče nadzornega odbora do posamezne
zadeve, ki jo je nadzorni odbor obravnaval. |
Sklepi
morajo praviloma vsebovati rok, do katerega morajo biti izvršeni in
osebo, ki je zadolžena za njihovo uresničitev ter izid glasovanja o
posameznem sklepu. |
Zapisnik
podpišeta tajnik nadzornega odbora in predsednik nadzornega odbora
oziroma predsedujoči. Strokovna služba občinske uprave mora poleg
originala zapisnika hraniti tudi vsa gradiva, ki so bila predložena za
sejo nadzornega odbora. Zapisniki in gradiva se do konca mandata
nadzornega odbora hranijo pri strokovni službi občinske uprave, po
preteku mandata pa se predajo arhivu Občine Podčetrtek. |
Dopisna seja
24. člen
|
Predsednik nadzornega odbora lahko v primeru, ko to zahteva nujnost ali
ekonomičnost postopka in če nihče izmed članov temu ne nasprotuje,
skliče dopisno sejo nadzornega odbora. Dopisna seja se opravi na podlagi
v fizični ali elektronski obliki vročenega vabila (šteje se, da je
vabilo v elektronski obliki vročeno, ko naslovnik pošlje potrdilo o
prejemu le-tega) s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se
sprejme z osebnim telefonskim glasovanjem ali glasovanjem po elektronski
pošti. Glede na način izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok
trajanja dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje). |
Dopisna
seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom nadzornega
odbora, od katerih jih je vročitev potrdila več kot polovica. Šteje se,
da so vročitev potrdili člani, ki so glasovali. |
Predlog
sklepa, ki je predložen na dopisno sejo, je sprejet, če je za sklep
glasovala večina vseh članov nadzornega odbora, ki so do roka oddali
svoj glas. |
O
dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem
poslovnikom, vsebovati še potrdila o vročitvi vabil članom sveta oziroma
ugotovitev, koliko članov nadzornega odbora je glasovalo in kako so
glasovali. Potrditev zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo
redno sejo nadzornega odbora. |
VII. POSTOPEK NADZORA TER PRAVICE
IN OBVEZNOSTI UDELEŽENCEV NADZORA
25. člen
|
Nadzorni
odbor vodi postopek nadzora na podlagi določb tega poslovnika, zakonov
in drugih predpisov, ki urejajo javne finance v občini. Nadzorovana
oseba ali organ (v nadaljevanju: nadzorovana stranka) v postopku nadzora
je neposredni ali posredni uporabnik sredstev občinskega proračuna.
|
Za vsak
nadzor izda nadzorni odbor sklep o izvedbi nadzora, ki vsebuje
opredelitev vsebine nadzora, čas in kraj nadzora, navedbo oseb, ki bodo
nadzor opravile ter navedbo nadzorovane stranke. Sklep, ki ga podpiše
predsednik, se vroči županu, nadzorovani stranki in pooblaščenim članom
nadzornega odbora. |
Predsednik nadzornega odbora na podlagi sklepa iz prejšnjega odstavka
izda sklep o imenovanju pooblaščencev, ki bodo izvajali nadzor.
|
26. člen
|
V
postopku nadzora so nadzorovane stranke dolžne članom nadzornega odbora,
ki opravljajo nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati
v postopkih nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.
|
Člani
nadzornega odbora ne smejo odnašati izvirnikov dokumentov, ki so predmet
nadzora, iz upravne zgradbe, lahko pa si pridobijo fotokopije predmetnih
dokumentov razen tistih dokumentov, za katere drugače določajo veljavni
predpisi. |
27. člen
|
Po
opravljenem nadzoru pripravijo člani nadzornega odbora, ki so zadolženi
za nadzor, v skladu z veljavnimi predpisi osnutek poročila. |
Osnutek
poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Člani nadzornega odbora z
glasovanjem odločijo o sprejemu osnutka poročila, ki se vroči
nadzorovani osebi oziroma organu (v nadaljevanju nadzorovana stranka) v
roku 15 dni po sprejemu. |
28. člen
|
Osnutek
poročila mora vsebovati vse obvezne sestavine in obliko v skladu z
zakoni in predpisi, ki urejajo obvezne sestavine in obliko osnutka
poročila nadzornega odbora občine. |
Nadzorovana stranka ima pravico v roku 15 dni od prejema osnutka
poročila odgovoriti na posamezne navedbe oziroma pripraviti odzivno
poročilo. Odzivno poročilo mora vsebovati mnenja, pripombe in pojasnila
nadzorovane stranke za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila,
pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Nadzorni odbor mora o
odzivnem poročilu odločiti v 15 dneh od prejema le-tega. |
Na
podlagi osnutka poročila in odzivnega poročila nadzorovane stranke
pripravi nadzorni odbor poročilo s priporočili in predlogi. Poročilo s
priporočili in predlogi je dokončni akt nadzornega odbora, kar mora biti
jasno navedeno v njegovem naslovu. |
Če
nadzorovana stranka ne posreduje odzivnega poročila, postane osnutek
poročila dokončno poročilo s priporočili in predlogi. |
Dokončno
poročilo s priporočili in predlogi mora vsebovati enake sestavine kot
osnutek poročila ter priporočila in predloge. Vsebovati mora vse obvezne
sestavine in obliko v skladu z zakoni in predpisi, ki urejajo obvezne
sestavine in obliko poročila nadzornega odbora občine. Pri opisu
posamezne ugotovitve o nepravilnostih je treba navesti odgovore
nadzorovane stranke iz odzivnega poročila. V poročilu s priporočili in
predlogi mora biti razvidno, katera pojasnila iz odzivnega poročila
nadzorovane stranke je nadzorni odbor upošteval v posameznem
ugotovitvenem delu. |
29. člen
|
Poročilo
s priporočili in predlogi pošlje nadzorni odbor nadzorovani stranki,
občinskemu svetu, županu in po potrebi tudi Računskemu sodišču RS.
|
Nadzorovane stranke so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge
nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih
proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila s priporočili in
predlogi nadzornega odbora o opravljenem nadzoru, jih upoštevati v
skladu s svojimi pristojnostmi ter o tem poročati nadzornemu odboru.
|
30. člen
|
Če je
nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri
poslovanju občine, mora o teh kršitvah v 15 dneh od dokončnosti poročila
s priporočili in predlogi obvestiti pristojno ministrstvo in računsko
sodišče. |
V
primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je
nadzorovana stranka ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo
dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu
pregona. |
Nadzorni
odbor v primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena hkrati obvesti
tudi župana in občinski svet. |
31. člen
|
Kot
hujšo kršitev predpisov ali nepravilnost se šteje: |
– če
uporabnik prevzame obveznosti v breme proračuna (vključno s poroštvom)
ali izplača proračunska sredstva za namene, ki niso predvideni v
proračunu oziroma presegajo v proračunu zagotovljena sredstva oziroma
višino, ki jo določi občinski svet, in po oceni nadzornega odbora tak
primer povzroči oškodovanje rabe javnih sredstev; |
– sklenitev pogodbe o nakupu, izvedbi del ali storitev, ki se neposredno
ali posredno plačujejo iz proračuna, s ponudnikom, brez javnega razpisa,
pa bi bila izvedba javnega razpisa za pridobitev najugodnejšega
ponudnika, v skladu z veljavnimi predpisi, obvezna; |
– sklenitev pogodbe o nakupu, izvedbi del ali storitev, ki se neposredno
ali posredno plačujejo iz proračuna, s ponudnikom, ki ni bil kot
najugodnejši izbran v okviru predhodnega javnega razpisa za pridobitev
najugodnejšega ponudnika, katerega izvedba je bila v skladu z veljavnimi
predpisi obvezna; |
– razpolaganje z občinskim premoženjem pod pošteno tržno vrednostjo, kot
jo za vsak posamezni primer ugotovi sodni cenilec ustrezne stroke;
|
– druge
kršitve, ki se po zakonu štejejo za prekrške oziroma imajo naravo
kaznivih dejanj; |
– ostala
dejanja, katerih škodna posledica v breme proračuna Občine Podčetrtek,
je po oceni nadzornega odbora znatna in so bila izvršena ali opuščena po
krivdi nadzorovane stranke. |
32. člen
|
O vsakem
nadzoru se vodi dosje, v katerega se vlaga vse beležke ter druge
veljavne listine, osnutek poročila, odzivno poročilo in poročilo s
priporočili in predlogi. |
VIII. KONFLIKT INTERESOV
33. člen
|
Nadzorni
odbor z glasovanjem izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v
primeru, če so podane okoliščine, ki zbujajo dvom o njegovi
nepristranskosti. Dolžnost člana nadzornega odbora je, da tako kot vsaka
druga uradna oseba, takoj, ko spozna, da obstajajo razlogi, ki vzbujajo
ali bi lahko vzbujali dvom v njegovo nepristranskost, sproži postopek
izločitve. |
Okoliščine iz prejšnjega odstavka tega člena so podane, če: |
– je
odgovorna oseba zakoniti zastopnik ali pooblaščenec nadzorovane stranke
s članom nadzornega odbora v sorodstvu ali če je z njo v zakonski ali
izvenzakonski skupnosti ali svaštvu do vštetega drugega kolena;
|
– je
član nadzornega odbora ali njegov družinski član ali zakonski oziroma
izvenzakonski partner lastnik ali solastnik (direktno ali indirektno)
nadzorovane stranke; |
– je
član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik
odgovorne osebe, zakonitega zastopnika ali pooblaščenca nadzorovane
stranke; |
– je
član nadzornega odbora zaposlen v javnem zavodu ali javnem podjetju
oziroma v nadzorovani pravni osebi, v kateri se opravlja nadzor ali če
opravlja kakšno pogodbeno delo za proračunskega uporabnika, pri katerem
se opravlja nadzor; |
– je
član nadzornega odbora ali njegov družinski član ali zakonski oziroma
izvenzakonski partner lastnik ali solastnik pravne osebe ali zavoda, ki
je registriran za opravljanje enake dejavnosti, kot je dejavnost
nadzorovane stranke. |
Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi
nadzorovana stranka. Zahtevo za izločitev mora vložiti nadzornemu
odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo
zahtevo za izločitev. |
O
izločitvi odloča nadzorni odbor. |
IX. ARHIV IN DOKUMENTACIJA
34. člen
|
Vpogled
v arhiv in dokumentarno gradivo dela nadzornega odbora imajo vsi člani
nadzornega odbora. |
Drugim
osebam je dovoljen dostop do informacije iz arhivskega ali
dokumentarnega gradiva v zvezi z delom nadzornega odbora, skladno z
določili veljavnih predpisov, ki urejajo dostop do informacij javnega
značaja. |
35. člen
|
Skladno
z aktom, ki ureja poslovanje javne uprave z dokumentarnim gradivom, je
za poslovanje z dokumentarnim gradivom in za arhiviranje dokumentarnega
gradiva nadzornega odbora, zadolžen tajnik nadzornega odbora.
|
Vso
pošto, ki prispe na naslov nadzornega odbora, mora tajnik nadzornega
odbora poslati predsedniku nadzornega odbora. |
X. KONČNE DOLOČBE
36. člen
|
Poslovnik o delu nadzornega odbora sprejme nadzorni odbor z večino
glasov vseh članov in začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
Obrazloženo pobudo za spremembo oziroma dopolnitev tega poslovnika lahko
poda vsak član nadzornega odbora. |
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme nadzorni odbor po enakem
postopku in z enako večino kot velja za sprejem poslovnika. |
37. člen
|
Za
vprašanja, ki niso urejena s tem poslovnikom, se uporabljajo določila
Zakona o lokalni samoupravi, Statuta Občine Podčetrtek in predpisi s
področja delovanja nadzornih odborov občin. V primeru nasprotujočih
oziroma nejasnih določil med statutom in tem poslovnikom se neposredno
uporabljajo določila Statuta Občine Podčetrtek. |
38. člen
|
Z
uveljavitvijo tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Nadzornega
odbora Občine Podčetrtek, št. 001-2008 z dne 5. 4. 2008. |
|
Št.
419-0001/2017 |
Podčetrtek, dne 29. marca 2017 |
|
Predsednica Nadzornega odbora |
Občine Podčetrtek |
Marjetka Hostnik l.r. |
|