Na podlagi 3. člena
Zakona o zavodih
(Uradni list RS, št. 12/91, 45I/94, 8/96, 18/98 in 36/00 – ZPDZC, 127/06
– ZJZP), prvega odstavka 26. člena in 135. člena
Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo
(Uradni list RS, št. 96/02) in 20. člena
Zakona o knjižničarstvu
(Uradni list RS, št. 87/01) so Občinski svet Občine Slovenska Bistrica v
skladu z 10. členom
Statuta Občine Slovenska Bistrica
(Uradni list RS, št. 34/95, 72/99, 65/02 in 43/07) na 23. redni seji dne
8. 3. 2010, Občinski svet Občine Makole v skladu s 16. členom
Statuta Občine Makole
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/07) na 25. redni seji dne 23. 2.
2010, Občinski svet Občine Oplotnica v skladu s svojim 16. členom
Statuta Občine Oplotnica (Uradni list RS, št. 29/99, 1/02 in 38/03) na
16. redni seji dne 8. 4. 2010 in Občinski svet Občine Poljčane v skladu
z 8. členom
Statuta Občine Poljčane
(Uradni list RS, št. 5/07) na 27. redni seji dne 16. 3. 2010 sprejeli |
O D L O K |
o ustanovitvi javnega
zavoda Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica |
I. UVODNA DOLOČILA |
1. člen |
S tem odlokom Občina
Slovenska Bistrica, Občina Makole, Občina Oplotnica in Občina Poljčane
(v nadaljevanju: soustanovitelji) ustanavljajo javni zavod Knjižnica
Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica (v nadaljevanju: zavod) za izvajanje
javne službe na področju knjižnične dejavnosti. |
Ustanoviteljske
pravice in obveznosti uresničujejo občinski sveti Občine Slovenska
Bistrica, Občine Oplotnica Občine Poljčane in Občine Makole po ključu:
|
– Občina Slovenska
Bistrica – 67,17%, |
– Občina Oplotnica –
11,69%, |
– Občina Poljčane –
14,31%, |
– Občina Makole –
6,83%. |
2. člen |
V aktu uporabljeni in
zapisani izrazi v slovnični obliki za moški spol, se uporabljajo kot
nevtralni za ženski in moški spol. |
3. člen |
S tem odlokom se
ureja status, organiziranost zavoda in vsebina dela zavoda, dejavnost
zavoda, vrste gradiva, organi zavoda, knjigovodstvo in finančno
poslovanje zavoda, premoženje, viri in način pridobivanja sredstev za
delo zavoda, nastopanje v pravnem prometu, varovanje poslovne tajnosti,
splošni akti zavoda, medsebojne pravice in obveznosti ter način
določanja deležev občin pri sofinanciranju. |
II.
STATUSNE DOLOČBE |
1. Ime, sedež in
pravni status zavoda |
4. člen |
Ime zavoda je
Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica. |
Skrajšano ime zavoda
je: KJV Slovenska Bistrica. |
Sedež zavoda je na
naslovu: Trg svobode 16, 2310 Slovenska Bistrica. |
Zavod lahko spremeni
ime in sedež po predhodnem soglasju vseh soustanoviteljev. |
V pravnem prometu
mora zavod uporabljati polno ime zavoda. |
Zavod je vpisan v
sodni register pri Okrožnem sodišču Maribor pod vložno številko
1/00580/00 in v Razvidu knjižnic, ki ga vodi Narodna in univerzitetna
knjižnica Ljubljana pod vpisno številko 211. |
5. člen |
Zavod je naslednik
Matične knjižnice občine Slovenska Bistrica, ki je bila ustanovljena 8.
februarja 1965 na podlagi odloka št. 021-21/64 Skupščine občine. Pred
tem je od 11. februarja 1946 delovala Ljudska knjižnica v Slovenski
Bistrici. Leta 1984 se je Matična knjižnica preimenovala v Knjižnico
Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica – ob 150-letnici rojstva narodnega
buditelja dr. Josipa Vošnjaka. |
6. člen |
Zavod je pravna oseba
s pravicami, obveznostmi in odgovornostjo v pravnem prometu, kot jih
določa zakon in ta odlok. |
Zavod je pravna oseba
s popolno odgovornostjo in odgovarja za svoje obveznosti z vsem
premoženjem, s katerim razpolaga. |
Organizacijske enote
nimajo pooblastil v pravnem prometu. Zanje opravlja pravne posle zavod,
zastopa ter predstavlja pa jih direktor zavoda. |
2. Zastopanje in
predstavljanje zavoda |
7. člen |
Zavod zastopa in
predstavlja direktor knjižnice. Direktor zastopa in predstavlja zavod
brez omejitev. |
Med začasno
odsotnostjo nadomešča direktorja delavec zavoda, ki ga za nadomeščanje
pooblasti direktor. |
Direktor lahko za
zastopanje ali predstavljanje v posameznih zadevah pooblasti tudi druge
delavce. |
8. člen |
Za zavod podpisujejo
direktor in delavci, ki so pooblaščeni za zastopanje, vsak v mejah
pooblastil in poslov, ki jih opravlja. |
V odnosih z banko
podpisujejo zavod direktor, računovodja in podpisniki z deponiranimi
podpisi pri banki, ki jih določi in pooblasti direktor. Direktor določi
tudi pooblaščence, ki posredujejo podatke s kvalificiranim digitalnim
potrdilom. |
Direktor s
pooblastilom določi delavce zavoda, ki so pooblaščeni, da podpisujejo za
zavod v odnosih, ki niso navedeni v tem odloku. |
3. Pečat zavoda |
9. člen |
Zavod ima in
uporablja okrogli pečat, premera 30 mm z grbom Republike Slovenije v
sredini in na zunanjem obodu je izpisano: Knjižnica Josipa Vošnjaka
Slovenska Bistrica. |
Zavod ima in
uporablja tudi pečat okrogle oblike premera 20 mm z enako vsebino kot
pečat iz prvega odstavka tega člena. |
Pečat iz prvega
odstavka tega člena uporablja zavod v pravnem prometu za žigosanje vseh
aktov, dokumentov in dopisov, ki jih pošilja organom, organizacijam,
društvom, občanom in uporabnikom. |
Pečat iz drugega
odstavka tega člena uporablja zavod za žigosanje specifične
dokumentacije in gradiva. |
Knjižnica uporablja
tudi posebne pečate za označevanje pripadnosti gradiva. |
Število posameznih
pečatov, njihovo uporabo, način varovanja in uničevanja ter delavce, ki
so zanje odgovorni, določi direktor. |
III. ORGANIZIRANOST
IN DEJAVNOST ZAVODA |
10. člen |
Zavod je organiziran
kot osrednja splošna knjižnica za območje Občine Slovenska Bistrica,
Občine Makole, Občine Oplotnica in Občine Poljčane. |
11. člen |
V sestavi zavoda
delujejo: |
– Osrednja Knjižnica
Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica, Trg svobode 16, 2310 Slovenska
Bistrica in |
– dislocirane
organizacijske enote (krajevne knjižnice in stalna izposojevališča) ter
mobilne enote (potujoča knjižnica, kolekcijska izposojevališča).
|
Organizacijska
struktura osrednje knjižnice in njenih enot je določena v Statutu,
Pravilniku o splošnih pogojih poslovanja Knjižnice Josipa Vošnjaka in
Pravilniku o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest
zavoda. |
Javni zavod lahko
spremeni delovni čas enote s soglasjem ustanovitelja na katerem območju
je ta enota. |
12. člen |
Zavod organizira v
zainteresiranih občinah svoje stalne enote in izposojevališča, svojo
dejavnost pa dopolnjuje po pogodbi tudi z bibliobusom. |
Občina
soustanoviteljica lahko izloči enoto na svojem območju iz javnega zavoda
in samostojno zagotovi izvajanje in opravljanje knjižnične dejavnosti na
svojem območju v skladu z veljavno pozitivno zakonodajo. |
13. člen |
Zavod se lahko zaradi
usklajevanja strokovnih, poslovnih in razvojnih interesov povezuje v
zvezo ali druga strokovna združenja. |
14. člen |
Delo zavoda je javno.
Javnost dela zavod zagotavlja z obveščanjem o svojem delu, z
informacijami o dopolnjevanju knjižničnega gradiva ter s poročili o
dejavnosti in opravljenem delu. |
15. člen |
Dejavnost zavoda se v
skladu z Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o standardni
klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 17/08), uvršča v R/91.011
– Dejavnost knjižnic, v okviru katere: |
– zbira, obdeluje,
hrani in posreduje knjižnično gradivo, |
– zagotavlja dostop
do knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij, |
– izdeluje knjižnične
kataloge, podatkovne zbirke in druge informacijske vire, |
– posreduje
bibliografske in druge informacijske proizvode in storitve, |
– sodeluje v
medknjižnični izposoji in posredovanju informacij, |
– pridobiva in
izobražuje uporabnike, |
– informacijsko
opismenjuje, |
– varuje knjižnično
gradivo, ki je kulturni spomenik, |
– opravlja drugo
bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo, |
– sodeluje v
vseživljenjskem izobraževanju, |
– zbira, obdeluje,
varuje in posreduje domoznansko gradivo, |
– zagotavlja
dostopnost in uporabo gradiv javnih oblasti, ki so splošno dostopna na
elektronskih medijih, |
– organizira posebne
oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so namenjene
spodbujanju bralne kulture, |
– organizira posebne
oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle s posebnimi potrebami,
|
– organizira kulturne
prireditve in razstave, |
– v soglasju z
ustanoviteljicami izvaja knjižničarsko dejavnost tudi za druge občine na
podlagi pogodbe, |
– vzdržuje stike s
sorodnimi zavodi doma in v tujini, |
– izmenjuje
knjižnične prireditve in razstave, |
– pripravlja in
izdeluje vrste publikacij v knjižni in neknjižni obliki, |
– organizira,
pripravo in izvedbo kongresov, posvetovanj, seminarjev, predavanj,
proslav in drugih prireditev komercialne narave, |
– oddajanje dvoran in
drugih prostorov, |
– posojanje tehnične
opreme in nudenje tehničnih storitev, |
– nudenje pogodbenih
storitev v okviru registrirane dejavnosti, |
– knjižničarsko
dejavnost bibliobusa. |
Dejavnost zavoda se
šteje kot javna služba, katero izvajanje je v javnem interesu.
|
Druge dejavnosti, ki
so namenjene opravljanju dejavnosti, za katere je zavod ustanovljen
oziroma jih lahko opravlja z namenom racionalne rabe znanja in
premoženja, ki ga zavod uporablja v obsegu dovoljenim z zakoni in
drugimi predpisi, so določene v prilogi tega odloka, ki je njegov
sestavni del. |
Zavod lahko sklepa
pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti, ki je
vpisana v sodni register. |
Zavod lahko opravlja
tudi gospodarsko dejavnost, če je ta namenjena opravljanju knjižnične
dejavnosti kot javne službe. |
IV. VRSTE GRADIVA |
16. člen |
Zavod zbira vse vrste
knjižničnega gradiva: objavljene tiske, zvočne, strokovne, elektronske
ali kako drugače tehnično izdelane zapise, ki so namenjeni za potrebe
kulture, izobraževanja, raziskovanja in informiranja. |
Knjižnično gradivo so
tudi rokopisi in drugo neobjavljeno gradivo namenjeno potrebam iz
prejšnjega odstavka. |
V. ORGANI ZAVODA |
17. člen |
Organi zavoda so:
|
– direktor,
|
– svet zavoda. |
1. Direktor |
18. člen |
Direktor zavoda
organizira in vodi poslovanje ter strokovno delo zavoda. Je poslovni in
programski direktor. Predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za
zakonitost in strokovnost dela zavoda. |
Direktorja zavoda
imenuje svet zavoda z večino glasov vseh članov na podlagi javnega
razpisa. |
Svet zavoda si mora
pred imenovanjem direktorja pridobiti soglasje soustanoviteljev in
mnenje strokovnih delavcev zavoda. |
Mandat direktorja
traja pet let in je po preteku lahko ponovno imenovan. |
Na podlagi sklepa o
imenovanju direktorja sklene z njim pogodbo o zaposlitvi v imenu sveta
zavoda njegov predsednik. Delovno razmerje z direktorjem se sklene za
določen čas, za čas trajanja mandata. |
19. člen |
Svet zavoda si mora
pred imenovanjem ali razrešitvijo direktorja, pridobiti soglasje
soustanoviteljev, ki imajo v lasti več kot polovico ustanoviteljskega
deleža glede na število prebivalcev. Soglasja se nanaša na kandidata za
direktorja, ki ga predlaga svet zavoda izmed tistih prijavljenih, ki
izpolnjujejo pogoje. |
Če soustanovitelji in
strokovni delavci ne odgovorijo v roku 60 dni, se šteje, da so bila
soglasja podana oziroma mnenja pozitivna. Po pridobitvi soglasij in
mnenj svet zavoda imenuje direktorja z večino glasov vseh članov sveta. |
20. člen |
Naloge direktorja so:
|
– organizira delo
zavoda, |
– sprejema strateški
načrt, |
– sprejema program
dela s finančnim načrtom, |
– sprejema akt o
organizaciji dela po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v
zavodu, |
– sprejema akt o
sistemizaciji delovnih mest po predhodnem mnenju reprezentativnih
sindikatov v zavodu, |
– sprejema kadrovski
načrt, |
– sprejema načrt
nabav in odprodaje osnovnih sredstev ter investicijskega vzdrževanja,
|
– sprejema druge
akte, ki urejajo pomembna vprašanja v zvezi z delovanjem zavoda,
|
– poroča občinam
ustanoviteljicam in svetu o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na
delovanje zavoda, |
– pripravi letno
poročilo, |
– sklepa zavodsko
kolektivno pogodbo, če jo zavod ima in |
– druge naloge,
določene z ustanovitvenim aktom. |
K aktom iz druge,
tretje, četrte, pete, šeste, sedme in enajste alineje prejšnjega
odstavka daje soglasje svet zavoda. |
Direktor je dolžan o
svojih ugotovitvah v zvezi s strokovnim delom obveščati strokovni svet
zavoda ter sprejemati ukrepe za odpravo pomanjkljivosti in za napredek
strokovnega dela. |
Direktor je
samostojen pri opravljanju poslov iz svojega delovnega področja.
|
Direktor je za svoje
delo odgovoren svetu zavoda. Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z
javnimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarstvenika. |
Pri izvrševanju svoje
funkcije ima direktor v delovnem procesu pravico in dolžnost določati in
odrejati dela in naloge posameznim delavcem ali skupini delavcev za
izvršitev določenih zadev v skladu z določbami splošnih aktov zavoda.
|
V pravnem prometu
zastopa in predstavlja zavod direktor neomejeno in je pooblaščen za
sklepanje pogodb v okviru potrjenega finančnega načrta (letnega
izvedbenega načrta), razen: |
– pogodb o
investicijah, za katere je potreben sklep sveta zavoda, |
– pogodb, ki se
nanašajo na nepremičnine, ki jih ima zavod v upravljanju, za katere je
potrebno soglasje lastnika. |
21. člen |
Za direktorja je
lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje še
naslednje pogoje: |
– univerzitetna ali
visoka strokovna izobrazba humanistične ali družboslovne smeri,
|
– opravljen strokovni
izpit iz bibliotekarstva, |
– pet let delovnih
izkušenj od tega najmanj tri leta na področju knjižnične dejavnosti,
|
– aktivno znanje
enega svetovnega jezika, |
Kandidati za
direktorja morajo v prijavi na razpis predložiti načrt vodenja in
poslovanja zavoda. |
22. člen |
Direktor sklene
delovno razmerje za določen čas, za čas trajanja mandata. |
Delavca, ki je bil
pred imenovanjem za direktorja zaposlen v istem zavodu za nedoločen čas,
se po prenehanju funkcije premesti v skladu s sistemizacijo delovnih
mest in kadrovskim načrtom na prosto delovno mesto, ki ustreza njegovi
strokovni izobrazbi in za katero izpolnjuje predpisane pogoje.
|
Pravice in dolžnosti
delodajalca v razmerju do direktorja zavoda, izvaja svet zavoda, ki
sklepa pogodbe o zaposlitvi. |
23. člen |
Direktor je lahko
razrešen pred potekom časa, za katerega je imenovan. |
Svet zavoda razreši
direktorja: |
– če direktor sam
zahteva razrešitev, |
– če nastopi kateri
od razlogov, ko po predpisih iz delovnih razmerij preneha delovno
razmerje po samem zakonu, |
– če direktor pri
svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali
neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z
njimi, |
– če direktor s
svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo, ali
če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo
ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda,
|
– zaradi bistvenih
sprememb kot sta bistveno spremenjena dejavnost, zaradi katere je zavod
ustanovljen ali zaradi prenosa ustanoviteljstva. |
Svet zavoda je dolžan
seznaniti direktorja o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se
o njih v roku 60 dni izjasni. |
24. člen |
Če direktorju
predčasno preneha mandat, oziroma če nihče izmed prijavljenih kandidatov
za direktorja ni imenovan, svet zavoda imenuje vršilca dolžnosti
direktorja izmed strokovnih delavcev knjižnice, oziroma izmed
prijavljenih kandidatov, vendar največ za eno leto. |
25. člen |
Zoper odločitev o
razrešitvi ima prizadeti pravico zahtevati sodno varstvo, če meni, da je
bil kršen za razrešitev določen postopek in da je kršitev lahko bistveno
vplivala na odločitev ali da niso podani razlogi za razrešitev iz
predhodnega člena. |
Zahteva za sodno
varstvo se vloži v petnajstih dneh po prejemu odločitve o razrešitvi pri
pristojnem sodišču. |
2. Svet zavoda |
26. člen |
Javni zavod upravlja
svet zavoda. |
Svet zavoda sestavlja
devet članov: |
– pet predstavnikov
ustanoviteljev, ki jih izmed strokovnjakov s področja dela javnega
zavoda, financ in pravnih zadev imenujejo ustanovitelji, in sicer:
|
– Občina Slovenska
Bistrica dva predstavnika, |
– Občina Makole,
Občina Oplotnica in Občina Poljčane, vsaka po enega predstavnika;
|
– dva predstavnika
delavcev zavoda, ki sta izvoljena izmed vseh zaposlenih in |
– dva predstavnika
aktivnih uporabnikov zavoda oziroma zainteresirane javnosti, ki ju
imenuje skupni organ za izvrševanje ustanoviteljskih pravic in
obveznosti. |
27. člen |
Predstavnike
ustanoviteljev imenujejo občinski sveti posameznih občin. |
Mandat članov sveta
traja štiri leta. Za člana sveta zavoda je lahko ista oseba izvoljena
največ dvakrat zapored. |
28. člen |
Prvo konstitutivno
sejo sveta zavoda skliče direktor v roku 30 dni po imenovanju oziroma po
izvolitvi predstavnikov delavcev in prejemu sporočil o imenovanih
predstavnikih. |
Svetu zavoda začne
teči mandat z dnem konstituiranja. Na konstitutivni seji člani izmed
sebe izvolijo predsednika in namestnika predsednika sveta. |
29. člen |
Svet zavoda sklepa
veljavno in sprejema odločitve iz svoje pristojnosti, če je na seji
navzoča večina članov sveta. |
Seje sklicuje in vodi
predsednik sveta, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. |
Seje sveta se
sklicujejo po potrebi. |
Seje sklicuje in vodi
predsednik, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. |
Predsednik sveta mora
sklicati sejo, če to zahteva direktor, občine ustanoviteljice oziroma
njihovi predstavniki. Če predsednik sveta odkloni sklic, skliče sejo
direktor zavoda. |
Svet sprejema
odločitve z večino glasov vseh članov. |
Člani sveta glasujejo
javno z dviganjem rok, razen če se ne odločijo, da o posameznem predlogu
odločitve glasujejo tajno. |
30. člen |
Predsednik sveta 90
dni pred iztekom mandata članov sveta, pozove občine ustanoviteljice za
imenovanje novih predstavnikov v svet. |
31. člen |
Svet zavoda ima
naslednje naloge: |
– nadzira zakonitost
dela in poslovanja zavoda, |
– spremlja, analizira
in ocenjuje delovanje zavoda, |
– obravnava vprašanja
s področja strokovnega dela zavoda in daje direktorju mnenja, predloge
in pobude za reševanje teh vprašanj, |
– predlaga
ustanoviteljem revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi tudi notranji
revizor ustanovitelja, |
– imenuje in
razrešuje direktorja, |
– ocenjuje delo
direktorja, |
– daje soglasje k
strateškemu načrtu, programu dela, finančnemu načrtu, sistemizaciji
delovnih mest, organizaciji dela, kadrovskemu načrtu, načrtu nabav in k
zavodski kolektivni pogodbi, pogodbam o investicijah, ter nadzira
njihovo izvajanje, |
– razpiše tajno
glasovanje strokovnih delavcev, |
– daje soglasje k
pravilniku o poslovanju zavoda, |
– daje soglasje k
cenam javnih kulturnih dobrin, |
– odloča o varstvu
pravic delavcev kot drugostopenjski organ, |
– sklepa pogodbo o
zaposlitvi z direktorjem, |
– potrjuje letno
poročilo zavoda, |
– opravlja druge
naslove v skladu z zakoni in s tem odlokom, |
– opravlja dela in
naloge strokovnega sveta. |
Način dela sveta
določa poslovnik o delu sveta zavoda, ki ga na predlog direktorja
sprejme svet zavoda. |
VI. KNJIGOVODSTVO IN
FINANČNO POSLOVANJE ZAVODA |
32. člen |
Zavod vodi
knjigovodstvo in knjigovodske evidence po načelih in pravilih, ki jih
določa zakon. |
Za pravilno in
zakonito vodenje knjigovodstva in knjigovodskih evidenc odgovarjata
računovodja in direktor zavoda. |
VII. PREMOŽENJE |
33. člen |
Premoženje, s katerim
upravlja zavod je last občin ustanoviteljic. Občina je lastnica tistega
premoženja, ki se nahaja na območju občine. |
Za upravljanje s
premoženjem je zavod odgovoren vsaki od občin glede na delež premoženja.
|
S knjižničnim
gradivom samostojno upravlja in razpolaga zavod in je fizično deljivo
glede na vložena sredstva posamezne občine. V primeru izločitve enote
postane knjižni fond posamezne občine njena last. |
VIII. VIRI IN NAČIN
PRIDOBIVANJA SREDSTEV ZA DELO ZAVODA |
34. člen |
Zavod pridobiva
sredstva za delo oziroma za izvajanje dejavnosti: |
a) iz javnih virov za
opravljanje javne službe: |
– iz sredstev
državnega proračuna za sofinanciranje nakupa knjig in računalniške
opreme, |
– iz sredstev
proračunov občin ustanoviteljic za materialne stroške in stroške dela,
|
– iz sredstev
proračunov občin ustanoviteljic za nakup knjig in drugega knjižničnega
gradiva, |
– iz sredstev
proračunov občin ustanoviteljic za financiranje ostalih izposojevališč v
občinah in bibliobusa oziroma za zagotavljanje knjižnične mreže;
|
b) iz nejavnih virov
za opravljanje javne službe: |
– z zaračunavanjem
nekaterih dodatnih stroškov storitev v skladu s 5. členom Uredbe o
osnovnih storitvah knjižnic (Uradni list RS, št. 29/03), če je to
predvideno v sprejetem finančnem načrtu (članarina, zamudnina …);
|
c) iz dejavnosti na
trgu, ki niso javna služba: |
– iz sredstev drugih
uporabnikov, |
– donacijami, darili
in iz drugih zakonitih virov, na način in pod pogoji določenimi z
zakonom, |
– z oddajanjem
prostorov za potrebe razstav, seminarjev, srečanj in podobno,
|
– iz sredstev
pridobljenih na projektnih razpisih. |
35. člen |
Sredstva za izvajanje
javne službe zagotavljajo občine ustanoviteljice in drugi pogodbeni
partnerji na podlagi pogodbe ter na podlagi usklajenega programa dela in
finančnega načrta, pripravljenih skladno s pogoji iz 36. člena Zakona o
knjižničarstvu, h katerima so podale občine ustanoviteljice soglasje. |
36. člen |
V primeru, da
posamezna občina ustanoviteljica ali pogodbeni partner ne izpolnjuje
svojih obveznosti do zavoda po tem odloku, mora zavod o tem obvestiti
ostale občine ustanoviteljice in Ministrstvo za kulturo. |
37. člen |
O načinu razpolaganja
presežka prihodkov nad odhodki odloča na predlog direktorja svet. Ta
sredstva se uporabljajo le za opravljanje in razvoj dejavnosti zavoda.
|
Sredstva od prodaje
proizvodov in storitev ustvarjenih na trgu, lahko zavod deli v skladu z
zakonodajo in sprejetim finančnim načrtom, vendar le za razvoj
dejavnosti zavoda. |
38. člen |
Knjižnica samostojno
gospodari s prihodki, ki jih ustvari z opravljanjem svoje dejavnosti.
|
Knjižnica v svojem
knjigovodstvu, v skladu z zakonom, ločeno izkazuje prihodke in odhodke
po posameznih ustanoviteljih ter ločeno za gospodarske dejavnosti.
|
Del presežka
prihodkov nad odhodki, ki ga knjižnica ustvari z opravljanjem
gospodarske dejavnosti na trgu, lahko knjižnica uporabi s soglasjem
ustanoviteljev tudi za povečanje dela mase plač za nagrajevanje delovne
uspešnosti delavcev knjižnice. |
39. člen |
O načinu pokrivanja
morebitnega primanjkljaja odločajo na predlog direktorja, po predhodnem
soglasju sveta zavoda, občine ustanoviteljice in pogodbene partnerice,
ki so pokrile svoje obveznosti v skladu s sprejetim finančnim načrtom
zavoda. |
IX. NASTOPANJE V
PRAVNEM PROMETU |
40. člen |
Zavod je pravna oseba
in nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z
vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun.
|
Za svoje obveznosti
odgovarja z vsemi finančnimi sredstvi, s katerimi upravlja. |
X. VAROVANJE POSLOVNE
TAJNOSTI |
41. člen |
Za poslovno tajnost
štejejo podatki in listine, katerih nepooblaščena objava ali
posredovanje bi škodovala interesom ali ugledu zavoda. |
42. člen |
Za poslovno tajnost
se štejejo podatki in listine: |
– osebni podatki o
članih knjižnice, |
– podatki in
dokumenti, ki so s predpisi določeni za poslovno tajnost, |
– podatki in listine,
ki jih svet določi za poslovno tajnost, |
– podatki in listine,
ki jih zavodu zaupno sporočijo pristojni organi ali druge organizacije
in |
– dokumenti v
knjižnici zaposlenih delavcev. |
Poleg listin so lahko
poslovna tajnost tudi predmeti, npr. nosilci zvoka ali slike, CD-romi,
računalniške baze podatkov, načrti, vzorci … |
43. člen |
Dokumente in podatke,
ki se štejejo za poslovno tajnost, morajo varovati vsi delavci zavoda.
|
Delavec je dolžan
varovati poslovno tajnost tudi po prenehanju delovnega razmerja v
zavodu. |
Kršitev poslovne
tajnosti se šteje za hujšo kršitev delovnih obveznosti. |
Dokumenti in podatki,
določeni kot tajnost, se ne smejo sporočiti ali odstopiti drugim, razen
če je to z zakonom določeno. |
Če je za izvrševanje
dela zavoda nujno, se smejo podatki in dokumenti sporočiti pristojnim
organom. |
Osebni podatki
delavcev zavoda se smejo uporabljati samo za namene, za katere so
zbrani. Le s soglasjem delavca sme direktor posredovati podatke za drugo
rabo oziroma namene. |
Listine in podatke,
ki štejejo za poslovno tajnost, sme posredovati pooblaščenim organom le
direktor knjižnice. |
XI. SPLOŠNI AKTI
ZAVODA |
44. člen |
Knjižnica ima statut,
ki ga sprejme svet knjižnice v soglasju z ustanovitelji. |
S statutom se ureja:
|
– način odločanja
organov, |
– organi upravljanja
in njihove pristojnosti, |
– druga vprašanja,
pomembna za opravljanje dejavnosti zavod, v skladu z zakonom in tem
odlokom. |
45. člen |
– Zavod ima lahko
tudi druge splošne akte, določene s statutom knjižnice in zakonom, ki
urejajo zlasti: |
– organizacijo dela,
|
– sistemizacijo
delovnih mest, |
– računovodstvo in
finančno poslovanje, |
– postopek in način
volitev članov sveta zavoda, predstavnikov delavcev knjižnice.
|
Splošne akte
knjižnice s prejšnjega odstavka sprejema svet knjižnice ali direktor.
Razmejitev pristojnosti pri sprejemanju splošnih aktov se določi s
statutom. |
Statut in splošni
akti zavoda morajo biti v skladu s tem odlokom. |
XII. MEDSEBOJNE
PRAVICE IN OBVEZNOSTI |
46. člen |
Medsebojne pravice in
obveznosti ustanoviteljev se uredijo s pogodbo. Ustanovitelji
zagotavljajo sredstva iz proračunov z letno pogodbo o financiranju, na
podlagi usklajenega programa in finančnega načrta. |
Zavod je dolžan
ustanoviteljem vsako leto poročati najmanj dvakrat, in sicer ob polletju
in ob koncu leta, o delu in poslovanju zavoda in posredovati druge
podatke, ki so potrebni za izvrševanje ustanoviteljskih funkcij.
|
Ustanovitelji pa
lahko tudi v vmesnem času zahtevajo poročilo o delu in poslovanju
zavoda. |
47. člen |
Zavod mora od
ustanoviteljev: |
– pridobiti soglasje
k spremembi imena in sedeža zavoda, |
– pridobiti soglasje
k statutarnim spremembam, |
– pridobiti soglasje
k spremembi in razširitvi dejavnosti, |
– pridobit soglasje k
sistemizaciji delovnih mest, |
– pridobiti soglasje
k nagradi direktorja, |
– pridobiti soglasje
pred imenovanjem direktorja zavoda, |
– pridobiti soglasje
k predlogu za razporeditev presežka prihodkov nad odhodki, |
– pridobiti soglasje
k predlogu za način kritja primanjkljaja sredstev, |
– pridobiti druga
soglasja in mnenja, določena z zakonom in tem odlokom. |
Če ustanovitelji ne
odločijo o izdaji posameznega soglasja iz prejšnjega odstavka v roku 60
dni od vložitve zahtevka, se šteje, da so soglasje izdali. |
48. člen |
Občina Slovenska
Bistrica, Občina Makole, Občina Oplotnica in Občina Poljčane
ustanavljajo s tem odlokom skupni organ za izvrševanje ustanoviteljskih
pravic in obveznosti do zavoda po tem odloku. |
Skupni organ
sestavljajo župani Občine Slovenska Bistrica, Občine Makole, Občine
Oplotnica in Občine Poljčane. |
Sedež skupnega organa
je na sedežu Občine Slovenska Bistrica, Kolodvorska ulica 10, 2310
Slovenska Bistrica. |
Sejo skupnega organa
lahko skliče vsak član. |
Skupni organ ima
naslednje pristojnosti: |
– dela in naloge v
zvezi z izvrševanjem ustanoviteljskih pravic in obveznosti določene z
zakonom, |
– izdajanje soglasij
iz tega odloka, razen izdajanje soglasij: |
– v zvezi s spremembo
imena, sedeža in dejavnosti zavoda, |
– k imenovanju
predstavnikov ustanoviteljev v svet zavoda, |
– k imenovanju
direktorja zavoda, |
– v zvezi z prometom
z nepremičninami, ki so v lasti ustanoviteljev oziroma zavoda.
|
Strokovne naloge za
skupni organ opravlja občinska uprava Občine Slovenska Bistrica, župani
pa si lahko za potrebe izdajanja soglasij in mnenj imenujejo komisije in
druga delovna telesa. |
Skupni organ odloča
tako, da z odločitvijo soglaša večina županov. Kolikor o posamezni
odločitvi ne soglaša večina županov, o zadevi odločijo občinski sveti
vseh občin. |
Če tudi občinski
sveti ne sprejmejo večinske odločitve o posamezni zadevi, ustanovitelji
sestavijo arbitražno komisijo, katere odločitev obvelja za dokončno.
|
Vsaka občina imenuje
po enega člana arbitražne komisije, petega pa imenuje strokovna služba
Ministrstva za kulturo, pristojna za knjižnično dejavnost. |
49. člen |
Ustanovitelji so
dolžni zavodu zagotavljati sredstva za njegovo delo v okviru
proračunskih sredstev po dinamiki, ki jo z zavodom dogovorijo.
|
V primeru, da
posamezen ustanovitelj, ne glede na razlog, ne zagotovi svojega dela
sredstev za poslovanje zavoda in to privede do motenj v poslovanju
zavoda, začasno preneha poslovanje enote zavoda na območju
ustanovitelja, ki ne zagotavlja sredstev za poslovanje zavoda. |
50. člen |
Med občine
ustanoviteljice oziroma občine pogodbenice, se finančna obveznost za
skupne stroške razdeli na podlagi Pravilnika o načinu določanja skupnih
stroškov osrednjih knjižnic, ki zagotavljajo knjižnično dejavnost v več
občinah, in stroškov krajevnih knjižic (Uradni list RS, št. 19/03).
|
Občine letno
zagotavljajo sredstva za sofinanciranje nakupa knjižničnega gradiva v
dvanajstinah in glede na število prebivalcev občine. |
Zavod je dolžan
voditi evidenco o letnem fondu knjižnega gradiva za vsako
ustanoviteljico posebej. |
Občine zagotavljajo
sredstva za skupne stroške in nakup gradiva v skladu s sprejetim
finančnim načrtom zavoda in glede na število prebivalcev. |
Skupni stroški
obsegajo predvsem materialne stroške in stroške dela, povezane z
izborom, nabavo in obdelavo knjižničnega gradiva, z uporabo referenčne
zbirke ter z delovanjem skupnih služb. |
XIII.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
51. člen |
Zavod je dolžan
uskladiti interne akte z določbami zakona in tega odloka v roku šestih
mesecev od uveljavitve tega odloka. |
52. člen |
Direktor zavoda,
imenovan pred uveljavitvijo tega odloka, opravlja funkcijo direktorja do
izteka mandata. |
Člani sveta zavoda,
imenovani pred uveljavitvijo tega odloka, opravljajo funkcijo člana do
izteka mandata. |
V roku treh mesecev
od uveljavitve tega odloka se v svet zavoda imenuje predstavnik Občine
Makole, Občine Poljčane in Občine Oplotnica. |
53. člen |
Skupni organ iz 48.
člena odloka se mora konstituirati v roku treh mesec od dneva
veljavnosti tega odloka. |
54. člen |
Z dnem uveljavitve
tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnice
Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 29/96). |
55. člen |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. V
objavo ga posreduje Občina Slovenska Bistrica, v roku petnajst dni
potem, ko ga v enakem besedilu sprejmejo občinski sveti vseh občin
ustanoviteljic. |
Št. 033-2/2010-23/5 |
Slovenska Bistrica,
dne 8. marca 2010 |
Županja |
Občine Slovenska
Bistrica |
Irena Majcen l.r.
|
|
Župan |
Občine Makole
|
Alojz Gorčenko l.r.
|
|
Župan |
Občine Oplotnica
|
Matjaž Orter l.r.
|
|
Župan |
Občine Poljčane
|
Stanislav Kovačič
l.r. |
|
|
PRILOGA Odloka
o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Josipa |
Vošnjaka
Slovenska Bistrica |
|
Druge
dejavnosti zavoda so: |
|
C/18.120 Drugo
tiskanje |
C/18.130
Priprava za tisk in objavo |
C/18.140
Knjigoveštvo in sorodne dejavnosti |
J/58.110
Izdajanje knjig |
J/58.140
Izdajanje revij in druge periodike |
J/58.190 Drugo
založništvo |
N/82.300
Organiziranje razstav, sejmov, srečanj |
P/85.520
Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in
umetnosti |
P/85.590
Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje |
R/90.040
Obratovanje objektov za kulturne prireditve |
R/91.030
Varstvo kulturne dediščine |
C/18.200
Razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa |
G/47.6
Trgovina na drobno z izdelki za kulturo, šport in zabavo |
G/47.78 Druga
trgovina na drobno z novim blagom |
G/47.79 druga
trgovina na drobno z rabljenim blagom |
G/47.990 Druga
trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic |
J/59.200 Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij |
J/62.010
Računalniško programiranje |
J/63.110
Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti |
J/63.120
Obratovanje spletnih portalov |
L/68.200
Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin |
M/72.200
Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in
humanistike |
N/77.220
Dajanje videokaset in plošč v najem |
N/82.190
Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške
dejavnosti |
R/90.010
Umetniško uprizarjanje |
R/90.020
Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje. |