Na podlagi 16.
člena
Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 6/10 – uradno
prečiščeno besedilo in 3/12) in 101. člena
Poslovnika občinskega sveta (Uradni vestnik občine Ormož, št. 6/10 –
uradno prečiščeno besedilo in 3/12) je Občinski svet občine Ormož, na
12. redni seji, dne 12. 3. 2012 potrdil uradno prečiščeno besedilo
Poslovnika občinskega sveta, ki obsega: |
- Poslovnik
občinskega sveta (Uradni vestnik občine Ormož, št. 13/99, z dne
16.11.1999) |
- Spremembe
in dopolnitve Poslovnika občinskega sveta (Uradni vestnik občine
Ormož, št. 3/01, z dne 30.3.2001) |
- Spremembe
Poslovnika občinskega sveta Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št.
24/06, z dne 19.12.2006) |
- Spremembe
Poslovnika občinskega sveta občine (Uradni vestnik občine Ormož, št.
8/07 z dne 29.3.2007) |
- Spremembe
in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta (Uradni vestnik občine
Ormož, št. 2/10 z dne 15.3.2010) |
- Spremembe
in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta (Uradni vestnik občine
Ormož, št. 3/12 z dne 22.2.2012) |
|
Številka:
007-4/2012 07/9 |
Ormož, dne 12.
3. 2012 |
Alojz
Sok l.r.
|
ŽUPAN OBČINE
ORMOŽ |
|
|
P O S L O V N I
K |
OBČINSKEGA SVETA |
(Uradno
prečiščeno besedilo – UPB3) |
|
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
1. člen |
|
Ta poslovnik
ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet)
ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega sveta (v
nadaljevanju: člani). |
|
2. člen |
|
Določbe tega
poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles
občinskega sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko
v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih
teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
|
3. člen |
|
Občinski svet in
njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. |
|
4. člen |
|
Delo sveta in
njegovih delovnih teles je javno. |
Javnost dela se
lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih
podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z
zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne
ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali
uradna tajnost. |
Način
zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela občinskega
sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
|
5. člen |
|
Svet dela na
rednih in izrednih sejah. |
Redno sejo sveta
skliče župan najmanj štirikrat na leto. |
|
6. člen |
|
Svet predstavlja
župan, delovno telo občinskega sveta pa predsednik delovnega telesa. |
|
7. člen |
|
Svet uporablja
pečat občine, ki je določen s statutom občine ali odlokom, v katerega
notranjem krogu je ime občinskega organa “OBČINSKI SVET“. |
Svet uporablja
pečat na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah
ter na dopisih. |
Pečat sveta
uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. |
Pečat sveta
hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor občinske uprave. |
|
II.
KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA
|
|
8. člen |
|
Občinski svet se
konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica
mandatov članov sveta. |
Prvo sejo
novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan 20 dni po izvolitvi članov,
vendar ne kasneje kot 15 dni po izvedbi drugega kroga volitev župana. Če
seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne
komisije. |
Zaradi priprave
na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili
izvoljeni svetniki. |
|
9. člen |
|
Prvo sejo vodi
najstarejši član občinskega sveta oziroma član, ki ga na predlog
najstarejšega člana določi občinski svet. |
Na prvi seji
svet izmed navzočih članov najprej imenuje tričlansko mandatno komisijo.
Člane komisije predlaga župan, lahko pa tudi vsak član. Svet glasuje
najprej o županovem predlogu, če ta ni izglasovan pa o predlogih članov
po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani
komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča. |
Mandatna
komisija na podlagi poročila in potrdil o izvolitvi volilne komisije
pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane občinskega sveta,
predlaga občinskemu svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za
člane občinskega sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga
potrditev mandatov za člane. |
Mandatna
komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi
župana predlaga občinskemu svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah
drugih kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur. |
|
10. člen |
|
Mandate članov
občinskega sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi
njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in
upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list. |
Svet odloči
skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu
pa odloča posebej. |
Član občinskega
sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega
mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil
tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma
kandidatne liste. |
Svet na podlagi
poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi
poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah
kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. |
|
11. člen |
|
Ko se svet
konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni
člani občinskega sveta in novi župan, mandat dotedanjim članom
občinskega sveta in županu pa preneha. |
S prenehanjem
mandata članov občinskega sveta preneha članstvo v stalnih in občasnih
delovnih telesih občinskega sveta. |
|
12. člen |
|
Ko je svet
konstituiran, imenuje najprej izmed svojih članov komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Komisija
mora v 30 dneh pregledati članstvo v občinskih organih in delovnih
telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih
ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina ter pripraviti poročilo
in predloge za imenovanje novih članov. |
|
III. PRAVICE IN
DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA |
|
1. Splošne
določbe |
|
13. člen |
|
Pravice in
dolžnosti članov občinskega sveta so določene z zakonom, statutom občine
in tem poslovnikom. |
Člani občinskega
sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej in sodelovati pri
delu občinskega sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so.
Člani občinskega sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih
teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice
glasovanja. |
Član občinskega
sveta ima pravico: |
- predlagati
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna,
zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana, ter
obravnavo vprašanj iz njegove pristojnosti, |
- glasovati
o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev
občinskega sveta ter predlagati amandmaje teh predlogov, |
- sodelovati
pri oblikovanju dnevnih redov sej občinskega sveta, |
- predlagati
kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles občinskega sveta
in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih
ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma v katerih ima
občina v skladu z zakonom svoje predstavnike. |
|
Član občinskega
sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni
podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom,
drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
Član občinskega
sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije
ter v skladu z zakonom in posebnim aktom občinskega sveta do dela plače
za nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. |
|
14. člen |
|
Član občinskega
sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali
glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
Član občinskega
sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s
pravicami in dolžnostmi člana občinskega sveta, odškodninsko in
kazensko odgovoren. |
|
15. člen |
|
Svetniki se
imajo pravico povezovati v klube svetnikov. Svetnik je lahko član le
enega kluba svetnikov. |
Svetniki, ki so
bili izvoljeni z istoimenskih list imajo pravico ustanoviti le en klub
svetnikov. |
Klub svetnikov
iz prejšnjega odstavka tega člena lahko ustanovijo najmanj 3 svetniki. |
Svetniki
ustanovijo klub svetnikov najkasneje v 15 dneh po konstituiranju sveta,
vodja kluba svetnikov pa obvesti o ustanovitvi kluba župana in mu
predloži seznam članov z njihovimi podpisi. |
Če je bil z
liste kandidatov izvoljen en sam kandidat, ima ta status samostojnega
svetnika, v kolikor se ne poveže v svetniški klub. Status samostojnega
svetnika ima tudi svetnik, ki izstopi iz svetniškega kluba in se ne
priključi drugemu svetniškemu klubu. |
Zagotavljanje
sredstev za delo in financiranje svetniških klubov se uredi s posebnim
pravilnikom. |
|
2. Vprašanja in
pobude članov občinskega sveta |
|
16. člen |
|
Član občinskega
sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in
občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z
delom v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih. |
Občinski organi
iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov
občinskega sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član
občinskega sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma
posredovati pojasnila tudi v pisni obliki. |
Član občinskega
sveta ima pravico županu ali direktorju občinske uprave postaviti
vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za
sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti. |
|
17. člen |
|
Član občinskega
sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki najkasneje tri
dni pred sejo, ki jih lahko na seji ustno obrazloži. |
Na vsaki redni
seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja
in pobude članov. |
Vprašanja
oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova
vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje
pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta na to opozori in
člana občinskega sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno
dopolni. |
Obrazložitev
vprašanja ali pobude ne sme trajati več kot 3 minute. |
Pisno
postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega
je naslovljeno. |
Pri obravnavi
vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan in
direktor občinske uprave. Če sta župan ali direktor občinske uprave
zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in
pobude. |
Na seji se
odgovarja na vprašanja in pobude, ki so bila oddana najkasneje tri dni
pred sejo občinskega sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejšo
proučitev, pregled dokumentacije ali pridobitev pojasnil oz. odgovor od
drugih organov oziroma inštitucij, lahko župan ali direktor občinske
uprave oziroma njun namestnik odgovori na naslednji seji oz. v roku 30
dni. |
Župan ali
direktor občinske uprave oziroma njun namestnik lahko na posamezna
vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na
vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor
mora biti vsem članom občinskega sveta praviloma posredovan s sklicem
naslednje redne seje. |
|
18. člen |
|
Če član
občinskega sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma
pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen,
lahko predlaga občinskemu svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer
odloči svet z glasovanjem. |
Če svet odloči,
da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni
red prve naslednje redne seje. |
|
3. Odgovornost
in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles |
|
19. člen |
|
Član občinskega
sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član
je. |
Če ne more priti
na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o
razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa
najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne
more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji
odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče. |
Članu Občinskega
sveta, ki se ne udeleži seje občinskega sveta ne pripada plačilo za
nepoklicno opravljanje funkcije za sejo. Plače, nagrade in druga plačila
občinskih funkcionarjev se uredijo s posebnim pravilnikom. |
Če se član
delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega
telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga
občinskemu svetu njegovo razrešitev. |
|
IV. DELOVNO PODROČJE SVETA
|
|
20. člen |
|
Občinski svet je
najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti
občine. |
Svet opravlja
zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo določa na podlagi ustave in zakona
statut občine. |
|
V. SEJE
SVETA
|
|
1. Sklicevanje
sej, predsedovanje in udeležba na seji |
|
21. člen |
|
Občinski svet
dela in odloča na sejah. |
Seje sveta
sklicuje župan. |
Župan sklicuje
seje občinskega sveta po potrebi, po sklepu sveta in na predlog drugih
predlagateljev določenih s statutom občine, mora pa jih sklicati
najmanj štirikrat letno. |
|
22. člen |
|
Vabilo za redno
sejo občinskega sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom
najkasneje 10 dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se
pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni
red. Posamezno gradivo se lahko pošlje tudi kasneje, če je vsebina
gradiva nujno potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda. |
Vabilo na sejo
občinskega sveta se pošlje županu, podžupanom, predsedniku nadzornega
odbora občine in direktorju občinske uprave. |
O
seji občinskega sveta se obvestijo tudi krajevne skupnosti, politične
stranke zastopane v občinskem svetu in sredstva javnega obveščanja. |
Vabila iz
prejšnjih odstavkov se pošljejo po pošti v fizični obliki na papirju,
lahko pa tudi po elektronski pošti. |
|
23. člen |
|
Izredna seja
občinskega sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih
zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. |
Izredno sejo
občinskega sveta lahko skliče župan na predlog delovnega telesa sveta
ali na zahtevo 1/4 članov sveta ali na lastno pobudo. |
V predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne
seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Predlogu oziroma
zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski
svet odloča. Če seja sveta ni sklicana v roku sedem dni od predložitve
pisnega obrazloženega predloga oziroma zahteve za sklic s priloženim
ustreznim gradivom, jo lahko skliče tisti upravičeni predlagatelj, ki
je sklic zahteval. V tem primeru lahko predlagatelj sejo tudi vodi, če
seje ne želi voditi ali se je ne udeleži župan ali od njega pooblaščen
podžupan ali član občinskega sveta. |
Vabilo za
izredno sejo občinskega sveta z gradivom mora biti vročeno članom
občinskega sveta najkasneje tri dni pred sejo. |
Če razmere
terjajo drugače, se lahko izredna seja občinskega sveta skliče v
skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani
sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje
predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži svetnikom tudi
gradivo za sejo. Občinski svet pred sprejemom dnevnega reda tako
sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če
občinski svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se
skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom. |
|
23.a člen |
|
Dopisna seja
občinskega sveta se lahko opravi, kadar gre za posamezno nujno zadevo
manjšega pomena in ni pogojev za sklic redne seje. Na dopisni seji ni
mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu občine XE "občina" , o
splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski
davki in druge dajatve ter o zadevah, iz katerih izhajajo finančne
obveznosti občine in niso zajete v proračunu za tekoče leto XE "občina"
. Dopisna seja se opravi na podlagi v fizični ali elektronski obliki
osebno vročenega vabila s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki
naj se sprejme, z osebnim glasovanjem, glasovanjem po pošti ali
glasovanjem po elektronski pošti. Glede na način izvedbe dopisne seje
mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen datum in čas
trajanja seje, to je do katere ure se šteje trajanje seje). |
Dopisna seja je
sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta, od katerih jih je
osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so osebno
vročitev potrdili člani, ki so glasovali. |
Predlog sklepa,
ki je predložen na dopisno sejo, je sprejet, če je za predlagan sklep v
času trajanja seje, glasovala večina članov občinskega sveta, ki so
glasovali. |
O dopisni seji
se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom XE
"poslovnik" , vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta
oziroma ugotovitev, koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev
zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
|
24. člen |
|
Na seje sveta se
vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan
oziroma direktor občinske uprave. |
Vabilo se pošlje
tudi vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red seje potrebna. |
Vabilo se objavi
tudi na oglasni deski in spletni strani občine. |
|
25. člen |
|
Predlog dnevnega
reda seje občinskega sveta pripravi župan. |
Predlog dnevnega
reda lahko predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje
sveta. |
V predlog
dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo
so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
Na dnevni red se
prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo. |
O sprejemu
dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje. |
Svet ne more
odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo
predloženo gradivo oziroma h katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel
stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, razen v primerih, ki jih
določa ta poslovnik. |
|
26. člen |
|
Sejo občinskega
sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti
podžupana ali drugega člana občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu:
predsedujoči). |
Če nastopijo
razlogi, zaradi katerih župan ne more voditi že sklicane seje, jo vodi
podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega
sveta. |
|
27. člen |
|
Seje občinskega
sveta so javne. |
Javnost seje se
zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega
obveščanja na sejah občinskega sveta. |
Predstavnike
sredstev javnega obveščanja v občini, ki so se prijavili za poročanje za
sejo občinskega sveta ali delovnih teles občinskega sveta, se povabi na
sejo z osebnim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo. |
Občan, ki se
želi udeležiti seje, ima pravico vpogleda v gradiva, ki so predložena
članom občinskega sveta za to sejo. |
Predsedujoči
mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja občinskega
sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo občinskega sveta
ter pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od
prostora za člane občinskega sveta. Če občan, ki spremlja sejo, ali
predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo občinskega sveta, ga
predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela
občinskega sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
Župan predlaga
občinskemu svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob
obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terjajo zagotovitev
varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki
so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine
oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe, zaupne narave oziroma
državna, vojaška ali uradna tajnost. |
Kadar svet
sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda
obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg
župana, direktorja občinske uprave, pripravljavca gradiva, zapisnikarja,
predsedujočega in članov občinskega sveta navzoč na seji. |
|
2. Potek seje |
|
28. člen
|
|
Ko predsedujoči
začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov občinskega sveta mu je
sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. |
Predsedujoči
nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti svet tudi o
tem, kdo je povabljen na sejo. |
Na začetku seje
lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi
vprašanji. |
|
29. člen |
|
Preden svet
določi dnevni red seje, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje. |
Član občinskega
sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se
zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih
sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet. |
Zapisnik se
lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko
pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. |
|
30. člen |
|
Svet na začetku
seje določi dnevni red. |
Pri določanju
dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve
umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in
nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali
hitri postopek. |
Zadeve, za
katere tako predlaga predlagatelj, se brez razprave in glasovanja
umaknejo z dnevnega reda. |
Predlogi za
razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali
po sklicu seje in če je bilo članom občinskega sveta izročeno gradivo,
ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za
razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
Po sprejetih
posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da
predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
|
31. člen |
|
Posamezne točke
dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem) vrstnem redu. |
Med sejo lahko
svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda. |
Obravnava
posamezne točke dnevnega reda se lahko prekine ter se nadaljuje na isti
seji ali na eni od naslednjih sej. |
|
32. člen |
|
Na začetku
obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo
določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno
obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst
minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene,
je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
Če ni župan
predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščeni podžupan oziroma
direktor občinske uprave mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo
predsednik delovnega telesa občinskega sveta, ki je zadevo obravnavalo.
Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa
lahko trajata največ po deset minut. |
Po tem dobijo
besedo vodje svetniških klubov, člani občinskega sveta po vrstnem redu,
kakor so se pisno priglasili k razpravi. Njihova razprava lahko traja
največ pet minut. Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih
razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot sedem minut. |
Razpravljavec
lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po
razpravi vsakega drugega razpravljavca, če omeni njegovo ime ali v svoji
razpravi govori o njegovi razpravi. Replika mora biti konkretna in se
mora nanašati na predhodno napoved replike, sicer jo lahko predsedujoči
prepove. Replike smejo trajati največ tri minute. |
|
33. člen |
|
Razpravljavec
sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče
razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
Če se
razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga
predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda
oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper
odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez
razprave. |
|
34. člen |
|
Članu občinskega
sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega
reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
Nato poda
predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če
član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez
razprave. |
|
35. člen |
|
Ko predsedujoči
ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni
točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti
predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega
reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
Predsedujoči
lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora,
priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih,
pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči
določi, kdaj se bo seja nadaljevala. Predsedujoči prekine delo sveta, če
to zahteva klub svetnikov zaradi posvetovanja v klubu. |
Predsedujoči
prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna
posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene
svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna,
sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča.
|
|
36. člen |
|
Seje občinskega
sveta morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot štiri
ure. |
Predsedujoči
odredi petnajst minutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela.
|
Odmor lahko
predsedujoči odredi tudi na predlog vodje svetniškega kluba, župana ali
predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave amandmajev, mnenj,
stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve
zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ trideset minut. Odmor
lahko predsedujoči odredi le med razpravo oziroma pred odločanjem. |
Vsak svetniški
klub lahko, pri posamezni točki dnevnega reda, zahteva odmor le enkrat.
|
|
37. člen |
|
Če svet o
zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za
odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se
razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej.
Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk
dnevnega reda. |
Ko so vse točke
dnevnega reda izčrpane, občinski svet konča sejo. |
|
3. Vzdrževanje
reda na seji |
|
38. člen |
|
Za red na seji
skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu
predsedujoči ne da besede. |
Predsedujoči
skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na
red ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
|
39. člen |
|
Za kršitev reda
na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
- opomin, |
- odvzem besede, |
- odstranitev s
seje ali z dela seje. |
|
40. člen |
|
Opomin se lahko
izreče članu občinskega sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če
sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji. |
Odvzem besede se
lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe
tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje
red in določbe tega poslovnika. |
Odstranitev s
seje ali z dela seje se lahko izreče članu občinskega sveta oziroma
govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da
onemogoča delo sveta. |
Član občinskega
sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z
dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
|
41. člen |
|
Predsedujoči
lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja,
vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem
onemogoča nemoten potek seje. |
Če je red hudo
kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. |
|
42. člen |
|
Če predsedujoči
z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine. |
|
4. Odločanje |
|
43. člen |
|
Svet veljavno
odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov sveta. |
Navzočnost se
ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku
nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. |
Za sklepčnost je
odločilna dejanska navzočnost članov občinskega sveta v sejni sobi. |
Kadar je za
sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno odloča,
če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov občinskega
sveta. |
|
44. člen |
|
Občinski svet
sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
|
|
45. člen |
|
Občinski svet
praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
S tajnim
glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o
posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da
župan ali najmanj ena četrtina vseh članov sveta. |
|
46. člen |
|
Glasovanje se
opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. |
Član občinskega
sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta poslovnik ne določa
drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le
enkrat in sme trajati največ dve minuti. |
Predsedujoči po
vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. |
|
47. člen |
|
Člani občinskega
sveta glasujejo tako, da se opredelijo "ZA" ali "PROTI" sprejemu
predlagane odločitve. |
|
48. člen |
|
Javno glasovanje
se opravi z glasovalno napravo, dvigom rok ali s poimenskim
izjavljanjem. |
Poimensko
glasujejo člani občinskega sveta, če svet tako odloči na predlog
predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta. |
Člane se pozove
k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov.
Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA« ali »PROTI«. |
|
49. člen |
|
Tajno se glasuje
z glasovnicami. |
Tajno glasovanje
vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči.
Dva člana določi občinski svet na predlog predsedujočega.
Administrativno - tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem
opravlja direktor občinske uprave ali delavec občinske uprave, ki ga
določi direktor občinske uprave. |
Za glasovanje se
natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta. |
Glasovnice
morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja občinski svet. |
Pred začetkom
glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
Komisija vroči
glasovnice članom občinskega sveta in sproti označi, kateri član je
prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje
in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
Glasovnica
vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev "ZA" in
"PROTI". "ZA" je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni
strani, "PROTI" pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo "ZA"
ali besedo "PROTI". |
Glasovnica mora
vsebovati navodilo za glasovanje. |
Glasovnica za
imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če
jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se
tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom
kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih
številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba
imenovati. |
Ko član
občinskega sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno
skrinjico. |
|
50. člen |
|
Ko je glasovanje
končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
Ugotovitev izida
glasovanja obsega: |
- število
razdeljenih glasovnic, |
- število
oddanih glasovnic, |
- število
neveljavnih glasovnic, |
- število
veljavnih glasovnic, |
- število
glasov "ZA" in število glasov "PROTI", oziroma pri glasovanju o
kandidatih število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
- ugotovitev,
da je predlog izglasovan s predpisano večino ali da predlog ni
izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa katerih kandidat je imenovan. |
O ugotovitvi
rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so
vodili glasovanje. |
Predsedujoči
takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. |
|
51. člen |
|
Če član
občinskega sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi
izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
O ponovitvi
glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja
poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega. |
|
5. Zapisnik seje
občinskega sveta |
|
52. člen |
|
O vsaki seji
občinskega sveta se piše zapisnik. |
Zapisnik obsega
glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o udeležbi na seji, o
predlogih, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki
so bili sprejeti. Zapisniku je treba predložiti original ali kopijo
gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. |
Za zapisnik seje
občinskega sveta skrbi direktor občinske uprave. Direktor občinske
uprave lahko za vodenje zapisnika seje občinskega sveta pooblasti
drugega delavca občinske uprave. |
Na vsaki redni
seji občinskega sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje
redne in vseh vmesnih izrednih sej občinskega sveta. Vsak član
občinskega sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O
utemeljenosti pripomb odloči občinski svet. Če so pripombe sprejete, se
zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe. |
Sprejeti
zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in direktor
občinske uprave oziroma pooblaščeni delavec občinske uprave, ki je vodil
zapisnik. |
|
53. člen |
|
Potek seje
občinskega sveta se snema na magnetofonski trak, ki se hrani še eno leto
po koncu mandata članov občinskega sveta, ki so sestavljali občinski
svet, katerega seja je bila snemana. |
Magnetogram seje
se hrani skupaj z zapisnikom in drugim gradivom s seje. |
Član občinskega
sveta in drug udeleženec seje, če je za to dobil dovoljenje
predsedujočega, ima pravico poslušati magnetogram. Poslušanje se opravi
v prostorih občinske uprave ali občinskega sveta. |
Član občinskega
sveta lahko zahteva, da se del posnetka dobesedno prepiše. Zahtevo, v
kateri navede del seje, za katerega zahteva prepis, razlog in
utemeljitev, vloži pisno pri županu. |
|
54. člen |
|
Ravnanje z
gradivom občinskega sveta, ki je zaupne narave, določi občinski svet na
podlagi zakona s posebnim aktom. |
Izvirniki
odlokov, splošnih in drugih aktov občinskega sveta, zapisniki sej ter
vse gradivo občinskega sveta in njegovih delovnih teles se hrani v
arhivu občinske uprave. |
O arhiviranju in
rokih hranjenja dokumentarnega gradiva izda natančnejša navodila župan v
skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko
gradivo. |
|
55. člen |
|
Član občinskega
sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v arhivu
ali je pri pristojnih organih občinske uprave, če je to potrebno zaradi
izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi direktor občinske uprave na
podlagi pisne zahteve člana občinskega sveta. Original zahteve, odredba
oziroma sklep o zavrnitvi se hrani pri gradivu, v katero je bil
opravljen vpogled. |
V primeru
dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v skladu z
zakonom in aktom občinskega sveta. |
|
6. Strokovna in
administrativno tehnična opravila za
svet |
|
56. člen |
|
Strokovno in
administrativno delo za občinski svet in za delovna telesa občinskega
sveta zagotavlja direktor občinske uprave z zaposlenimi v občinski
upravi. |
Direktor
občinske uprave določi delavca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi
in vodenju sej ter opravlja druga opravila potrebna za nemoteno delo
občinskega sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno mesto. |
Za zapisnik
občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta skrbi direktor
občinske uprave. Direktor občinske uprave lahko za vodenje zapisnikov
pooblasti druge delavce občinske uprave. |
|
7. Delovna
telesa občinskega sveta |
|
57. člen |
|
Občinski svet
ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje
izmed svojih članov. |
Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 5 članov. |
Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje
naloge: |
- občinskemu
svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge
organe, ki jih imenuje občinski svet, |
- občinskemu
svetu ali županu daje pobude oz. predloge v zvezi z imenovanji v organe
javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je
občina, |
- pripravlja
predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi
prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega
sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih
funkcionarjev, |
- obravnava
druga vprašanja, ki ji jih določi občinski svet. |
Komisijo za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski svet na prvi
seji po volitvah takoj, ko se konstituira in ugotovi, kdo je bil
izvoljen za župana. |
|
58. člen |
|
Občinski svet
ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa.
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja
v skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge. |
Komisije in
odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
|
59. člen |
|
Stalna delovna
telesa občinskega sveta, ustanovljena s statutom občine, so naslednji
odbori in komisije: |
- odbor
za premoženje, finance in gospodarska vprašanja, |
- odbor
za varstvo okolja in urbanizem, |
- odbor
za družbene dejavnosti, |
- odbor
za kmetijstvo in gozdarstvo, |
- odbor
za razvoj malega gospodarstva, |
|
|
|
|
|
|
|
|
60. člen |
|
ODBOR ZA
PREMOŽENJE, FINANCE IN GOSPODARSKA VPRAŠANJA |
|
Odbor obravnava
vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na
področju premoženja, financ in gospodarskih vprašanj, ki so občinskemu
svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu
svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
Obravnavo je
odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je
sklicana redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju.
Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti
najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. |
Odbor za
premoženje, finance in gospodarska vprašanja lahko predlaga občinskemu
svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem
področju dela. |
|
61. člen |
|
ODBOR ZA VARSTVO
OKOLJA IN URBANIZEM |
|
Odbor obravnava
vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na
področju varstva okolja in urbanizma, ki so občinskemu svetu predlagani
v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda
stališče s predlogom odločitve. |
Obravnavo je
odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je
sklicana redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju.
Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti
najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. |
Odbor za varstvo
okolja in urbanizem lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela. |
|
62. člen |
|
ODBOR ZA
DRUŽBENE DEJAVNOSTI |
|
Odbor obravnava
vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na
področju družbenih dejavnosti, ki so občinskemu svetu predlagani v
sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče
s predlogom odločitve. |
Obravnavo je
odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je
sklicana redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje
o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti
najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. |
Odbor za
družbene dejavnosti lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela. |
63. člen |
|
ODBOR ZA
KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO |
|
Odbor obravnava
vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na
področju kmetijstva in gozdarstva, ki so občinskemu svetu predlagani v
sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče
s predlogom odločitve. |
Obravnavo je
odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je
sklicana redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju.
Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti
najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. |
Odbor za
kmetijstvo in gozdarstvo lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela. |
|
64. člen |
|
ODBOR ZA RAZVOJ
MALEGA GOSPODARSTVA |
|
Odbor obravnava
vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na
področju razvoja malega gospodarstva, ki so občinskemu svetu predlagani
v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda
stališče s predlogom odločitve. |
Obravnavo je
odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je
sklicana redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje
o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti
najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. |
Odbor za razvoj
malega gospodarstva lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela. |
|
65. člen |
|
STATUTARNA
KOMISIJA |
|
Komisija
obravnava predlog statuta občine in poslovnika občinskega sveta in
njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih
občinski svet sprejema v obliki predpisov. Komisija oblikuje svoje
mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z
ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne skladnosti z
drugimi veljavnimi akti občine. |
Komisija lahko
predlaga občinskemu svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta
občine in poslovnika občinskega sveta ter obvezno razlago določb
splošnih aktov občine. |
|
66. člen |
|
Komisija za vloge in pritožbe ima naslednje
pristojnosti: |
- obravnava
pritožbe, ki se nanašajo na posamezne zadeve, jih po potrebi preizkuša
po ustreznih organih in pri njih ukrepa, da rešijo zadeve po veljavnih
predpisih in o tem obvešča vlagatelja oziroma pritožnika, |
- proučuje
prošnje, pritožbe in druge vloge, ki jih občani pošiljajo občinskemu
svetu in delovnim telesom ter ugotavlja vzroke zanje, |
- opravlja
druge zadeve, določene z zakonom in tem poslovnikom. |
|
67. člen |
|
Komisija za
odlikovanja in priznanja ima naslednje pristojnosti: |
- zbira
predloge o zaslužnih občanih, podjetjih in organizacijah, |
- daje
mnenja in predloge za podelitev priznanj, odlikovanj in nagrad občine
Ormož. |
|
68. člen |
|
Občasna delovna
telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
69. člen |
|
Člane odborov in
komisij imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico članov
izmed drugih občanov, če ta poslovnik ne določa drugače. |
O imenovanju
članov se glasuje tajno na podlagi liste kandidatov. Na listo se
uvrstijo kandidati, ki so jih predlagali svetniški klubi in samostojni
svetniki. |
Če je
predlaganih več kandidatov, kot je članov delovnega telesa, imajo
prednost kandidati, ki so jih predlagali različni svetniški klubi in
samostojni svetniki, in sicer v sorazmerju z zastopanostjo v občinskem
svetu. |
Predsednika
delovnega telesa imenuje delovno telo izmed svojih članov. |
Prvo sejo odbora
skliče župan. |
Članstvo v
komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v
nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
|
70. člen |
|
Občinski svet
lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega
sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov
občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles
pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve
naslednje seje občinskega sveta. |
|
71. člen |
|
Svet in župan
lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega
delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge. |
|
72. člen |
|
Predsednik
delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo
delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja,
stališča in predloge v občinskem svetu. |
V primeru
odsotnosti ali zadržanosti predsednika delovnega telesa opravlja naloge
iz prvega odstavka tega člena od predsednika pooblaščeni član delovnega
telesa. |
Seje delovnih
teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu občinskega
sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana. |
Gradivo za sejo
delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri
dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih
primerih. |
Delovno telo
dela na sejah. Delovno telo sprejema svoje odločitve – mnenja, stališča
in predloge z večino opredeljenih glasov navzočih članov. |
Glasovanje v
delovnem telesu je javno. |
Za delo delovnih
teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo
na delo občinskega sveta. |
|
73. člen |
|
Na sejo
delovnega telesa so praviloma vabljeni strokovni delavci, ki so
sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev občinskega
sveta ali so odgovorni za področje, na katerega se nanaša vsebina
akta, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov,
podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z obravnavano
problematiko. Če župan ni predlagatelj predloga akta ali druge odločitve
občinskega sveta se na sejo delovnega telesa vabi tudi predlagatelj ali
njegov predstavnik. |
Na sejo
delovnega telesa je vabljen tudi župan. |
|
VI. AKTI OBČINSKEGA SVETA
|
|
1. Splošne
določbe |
|
74. člen |
|
Občinski svet
sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte: |
- poslovnik
o delu občinskega sveta, |
- proračun
občine in zaključni račun, |
- planske
in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
- odloke, |
- odredbe, |
- pravilnike, |
- navodila, |
- sklepe. |
|
Občinski svet
sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb
statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v
skladu z zakonom ali statutom občine. |
Vsebina splošnih
aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. |
|
75. člen |
|
Župan predlaga
občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna,
odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali statutu
določeno, da jih predlaga župan. |
Komisije in
odbori občinskega sveta ter vsak član občinskega sveta lahko predlagajo
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti,
razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za
katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme občinski
svet na predlog župana. |
Najmanj pet
odstotkov volivcev v občini lahko zahteva od občinskega sveta izdajo ali
razveljavitev splošnega akta. |
|
76. člen |
|
Akte, ki jih
sprejema občinski svet, podpisuje župan. |
Izvirnike aktov
občinskega sveta se pečati in shrani v arhivu občinske uprave. |
|
2. Postopek za
sprejem odloka |
|
77. člen |
|
Predlog odloka
mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev. |
Uvod obsega
razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter
oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka. |
Če je
predlagatelj odloka delovno telo občinskega sveta ali član občinskega
sveta, pošlje predlog odloka županu ali podžupanu oziroma članu
občinskega sveta, ki je pooblaščen za vodenje sej občinskega sveta (v
nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
|
78. člen |
|
Predlagatelj
določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga
odloka na sejah občinskega sveta. |
Župan lahko
sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta,
tudi kadar on ni predlagatelj. |
|
79. člen |
|
Predsedujoči
občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in
županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 10 dni pred dnem,
določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka. |
Občinski svet
razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
|
80. člen |
|
V prvi obravnavi
predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka
ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. |
Če občinski svet
meni, da odlok ni primeren, ga s sklepom zavrne. |
Po končani
obravnavi občinski svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov
sprejme stališča in predloge o odloku. |
Pred začetkom
druge obravnave predlagatelj odloka dopolni predlog odloka na podlagi
stališč in sklepov, ki so bili sprejeti ob prvi obravnavi predloga
odloka. |
|
81. člen |
|
Predlagatelj lahko predlaga umik predloga
odloka po končani prvi ali drugi obravnavi. O predlogu umika odloči
občinski svet. |
Če na predlog
odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi
besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga
odloka v prvi obravnavi, lahko občinski svet na predlog predlagatelja
sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava
predloga odloka združita. |
|
82. člen |
|
V drugi
obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in
dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji. |
Amandma mora
biti v pisni obliki predložen županu najpozneje 7 dni pred dnem
določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog
odloka. |
Župan lahko
predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka. |
Amandma mora
biti predložen članom občinskega sveta v pisni obliki z obrazložitvijo
najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri
bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na
sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh
članov občinskega sveta, svetniški klub ali predlagatelj odloka. |
Župan lahko pove
mnenje k amandmaju tudi kadar on ni predlagatelj odloka. |
Predlagatelj
amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali
dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
|
83. člen |
|
Amandma, člen
odloka in odlok v celoti so sprejeti, če zanje glasuje večina
opredeljenih glasov navzočih članov. |
O vsakem
amandmaju se glasuje posebej. |
Če je k
posameznemu členu predlaganih več amandmajev, ki se med seboj
izključujejo, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od
vsebine člena, in nato po tem kriteriju o drugih amandmajih. Po
sprejetju takega amandmaja se o nadaljnjih ne glasuje več. Svetniški
klub, župan in predlagatelj lahko predlagajo amandma na vloženi amandma.
V tem primeru se najprej glasuje o amandmaju na amandma. Če je amandma
na amandma sprejet, se o prvem amandmaju ne glasuje. |
|
84. člen |
|
Statut občine in
poslovnik o delu občinskega sveta se sprejemata po enakem postopku, kot
velja za sprejemanje odloka. |
O predlogih
drugih splošnih aktov, če zakon ne določa drugače, odloča občinski svet
na eni obravnavi. |
|
85. člen |
|
Občinski svet
mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse
postopke o predlaganih splošnih aktih občine. |
V primeru, da
postopki niso zaključeni, občinski svet v novi sestavi na predlog župana
odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo
postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo
obravnaval. |
Občinski svet v
novi sestavi lahko nadaljuje obravnavo predloga splošnega akta oziroma
obravnavo začne znova. |
|
3. Hitri
postopek za sprejem odlokov |
|
86. člen |
|
Kadar to
zahtevajo nujne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko občinski svet
sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema občinski
svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov občine. |
Pri hitrem
postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti
seji. |
Pri hitrem
postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca
obravnave predloga odloka. |
Amandma lahko
predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka. |
O uporabi
hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju
dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. |
Če občinski svet
ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se
uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za prvo obravnavo predloga
odloka. |
Pri hitrem
postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem
postopku sprejemanja odloka. |
|
4. Skrajšani
postopek za sprejem odlokov |
|
87. člen |
|
Občinski svet
lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji
opravil obe obravnavi odlokov ali drugih aktov, ki se sprejemajo po
dvofaznem postopku, če gre za: |
- manj
zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov, |
- prenehanje
veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih posameznih določb v skladu z
zakonom, |
- uskladitve
odlokov z zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi državnega zbora
in ministrstev ali odloki občinskega sveta, |
- spremembe
in dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča ali drugih
pristojnih organov. |
|
V skrajšanem
postopku se amandmaji vlagajo samo k členom sprememb in dopolnitev
odloka. Amandmaji se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave
odloka. |
Odločitev iz
prvega odstavka tega člena ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje
najmanj ena tretjina navzočih članov občinskega sveta. |
Po končani prvi
obravnavi lahko vsak član občinskega sveta predlaga, da občinski svet
spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga
obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči občinski svet takoj po
vložitvi predloga. |
|
88. člen |
|
Statut, odloki
in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga
določi statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni
v njih drugače določeno. |
V uradnem
glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski
svet. |
|
5. Postopek za
sprejem proračuna |
|
89. člen |
|
S proračunom
občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene
financiranja javne porabe občini. |
Občinski
proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s
proračunskim letom za državni proračun. |
|
90. člen |
|
Predlog
proračuna občine mora župan predložiti občinskemu svetu najkasneje v 30
dneh po predložitvi državnega proračuna državnemu zboru. |
Župan pošlje
vsem članom sveta predlog proračuna občine z vsemi sestavinami, ki jih
določa zakon, ki ureja javne finance. |
V okviru
predstavitve predstavi župan ali pooblaščeni delavec občinske uprave
občinskemu svetu: |
- temeljna
izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna, |
- načrtovane
politike občine, |
- oceno
bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa
financiranja v prihodnjih dveh letih, |
- okvirni
predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika
proračuna in kadrovski načrt, |
- načrt
razvojnih programov in |
- načrt
nabav. |
|
Po predstavitvi
predloga proračuna opravi občinski svet splošno razpravo in sprejme
sklep, da se o predlogu opravi javna razprava. |
Če občinski svet
meni, da predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme stališča
in predloge ter naloži županu, da v roku sedem dni predloži občinskemu
svetu popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in
predlogi sveta v njem upoštevani. |
Če občinski svet
po ponovni obravnavi predloga proračuna ne pošlje v javno razpravo, ga
skupaj s stališči in predlogi sveta pošlje v javno razpravo župan. |
|
91. člen |
|
Predlog
proračuna mora biti v javni razpravi najmanj 15 dni. |
V času javne
razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna tako, da se
sklep o javni razpravi in predlog proračuna objavi na spletnih straneh
občine in zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v prostorih
občine. |
Občina objavi
način in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k predlogu
občinskega proračuna na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen
način. |
|
92. člen |
|
V času javne
razprave obravnavajo predlog proračuna delovna telesa sveta, sveti ožjih
delov občine ter zainteresirana javnost. |
Pripombe in
predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županu v času javne razprave. |
Predsedniki
delovnih teles sveta lahko v času javne razprave zahtevajo, da župan in
predstavniki občinske uprave na njihovih sejah pojasnijo predlog
proračuna občine. |
|
93. člen |
|
Najkasneje v
petnajstih dneh po končani javni razpravi o predlogu proračuna pripravi
župan dopolnjeni odlok o proračunu občine ter skliče sejo sveta, na
kateri se bo obravnaval dopolnjen predlog proračuna. |
Na dopolnjen
predlog proračuna in odlok o proračunu občine lahko člani sveta vložijo
amandmaje v pisni obliki najkasneje sedem dni pred sejo sveta ali na
seji sami na kateri lahko predlaga amandma najmanj 1/4 vseh članov
občinskega sveta. Amandmaji se vložijo pri županu. Župan lahko na sami
seji na kateri je obravnavan dopolnjen predlog proračuna vloži amandma. |
Vsak
predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka
upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in
v obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo
sredstva in za kakšen namen. |
|
94. člen |
|
Pred začetkom
obravnave predloga proračuna občine in odloka o proračunu občine župan
najprej pojasni, katere pripombe iz javne razprave oziroma pripombe in
predloge delovnih teles sveta je upošteval pri pripravi predloga in
katerih ni ter obrazloži zakaj jih ni upošteval. Pisna obrazložitev
zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva predloga
proračuna. |
V nadaljevanju
župan poroča občinskemu svetu o prejetih amandmajih k predlogu proračuna
in odloku o proračunu občine ter poda svoje mnenje o amandmajih. Po
poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani amandma ali
dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve proračunskega
ravnovesja. |
Predsedujoči
oziroma župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi in pozove župana, da
se izjavi oziroma se župan izjavi o tem ali bo vložil amandma na
katerega od vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če župan izjavi,
da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas, ki je potreben
za oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta. |
Glasovanje se
izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej glasuje o
amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet pa še o amandmaju, ki ga
je vložil predlagatelj. |
|
95. člen |
|
Ko je končano
glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti ter
ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov,
odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine, v skladu z
zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri amandmaji so
sprejeti k odloku o proračunu občine. |
Če je proračun
usklajen, občinski svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim
sprejme občinski svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine. |
Če proračun ni
usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da strokovna služba
prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi predlog
za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan prekine
sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo predložen
predlog uskladitve. |
Ko je predlog
uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu
uskladitve ni razprave. |
Občinski svet
glasuje najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje
občinski svet o proračunu v celoti in o odloku o proračunu občine. |
|
96. člen |
|
Če predlog
uskladitve ni sprejet, proračun občine ni sprejet. |
|
97. člen |
|
Če proračun ni
sprejet, določi občinski svet rok, v katerem mora župan predložiti nov
predlog proračuna. |
Nov predlog
proračuna občine občinski svet obravnava in o njem odloča, po določbah
tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
|
98. člen |
Če proračun ni
sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o
začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se lahko na predlog
župana, podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem financiranju sprejema
občinski svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek
za sprejem odloka. |
|
99. člen |
Župan lahko med
letom predlaga rebalans proračuna občine. |
Predlog
rebalansa proračuna občine obravnavajo delovna telesa sveta, vendar o
njem ni javne razprave. |
Rebalans
proračuna občine sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki
urejajo obravnavo in sprejem dopolnjenega predloga proračuna.
|
|
6. Postopek za
sprejem obvezne razlage |
|
100. člen |
|
Vsak, ki ima
pravico predlagati odlok lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb
občinskih splošnih aktov. |
Zahteva mora
vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter
razloge za obvezno razlago. |
Zahtevo za
obvezno razlago najprej obravnava statutarno-pravna komisija, ki lahko
zahteva mnenje drugih delovnih teles občinskega sveta, predlagatelja
splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je
zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži
občinskemu svetu v postopek. |
Občinski svet
sprejema obvezno razlago po postopku, ki je s statutom občine določen za
sprejem odloka po skrajšanem postopku. |
|
7. Postopek za
sprejem prečiščenega besedila |
|
101. člen |
|
Če postane
občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev
nepregleden, pripravi občinska uprava uradno prečiščeno besedilo akta.
Predlog uradnega prečiščenega besedila se objavi najmanj 7 dni pred dnem
določenim za sejo občinskega sveta na kateri bo obravnavan akt na
spletni strani občine Ormož. |
Uradno
prečiščeno besedilo potrdi občinski svet brez razprave. |
Uradno
prečiščeno besedilo se objavi v Uradnem vestniku občine Ormož. |
|
VII. VOLITVE IN
IMENOVANJA |
|
102. člen |
|
Imenovanje funkcionarjev oziroma članov organov, ki jih po zakonu ali
statutu občine imenuje občinski svet, se opravijo po določilih tega
poslovnika. |
Če svet odloči,
da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika,
ki veljajo za tajno glasovanje. |
|
103. člen |
|
Če se glasuje o
več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici
obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi
glasovati. |
Če se glasuje za
ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži
beseda "ZA" ali "PROTI". |
Kandidat je
imenovan, če je glasovala večina članov občinskega sveta in je zanj
glasovala večina tistih članov, ki so glasovali. |
|
104. člen |
|
Če se glasuje o
več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri
glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri
drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem
glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov
dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se
izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom
glasov določi z žrebom. |
Če se glasuje o
več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po
abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov. |
Na glasovnici
pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na
število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. |
|
105. člen |
|
Če kandidat ali
lista kandidatov ne dobi potrebne večine oziroma če tudi pri drugem
glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi
kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga
kandidatur. |
|
1. Imenovanje
članov delovnih teles občinskega sveta |
|
106. člen |
|
Člane delovnih
teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo
določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Če kandidatna
lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede posamično
imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko
predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na
isti seji sveta. |
Če tudi na način
iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega
telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede
manjkajočih članov delovnega telesa. |
|
2. Imenovanje
podžupana - podžupanov |
|
107. člen |
(črtan) |
|
3. Postopek za
razrešitev |
|
108. člen |
|
Svet razrešuje
funkcionarje in člane organov, ki jih imenuje, po enakem postopku, kot
je določen za imenovanje. |
Postopek za
razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom
občine in tem poslovnikom. Če je komisija za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije,
je pristojna tudi predlagati njihovo razrešitev. |
Če je župan
pristojen za predlaganje kandidatov za imenovanje, je pristojen
predlagati tudi njihovo razrešitev. |
Odločitev o
razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je določeno za njihovo
imenovanje. |
|
4. Odstop članov
občinskega sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter
funkcionarjev občine |
|
109. člen |
|
Člani občinskega
sveta in občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. Občinskim
funkcionarjem na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine
predčasno preneha mandat. |
Pravico
odstopiti imajo tudi člani delovnih teles, drugih organov in člani
nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski
funkcionarji. Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki komisiji za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Občinski svet
ugotovi prenehanje članstva zaradi odstopa na predlog komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija je hkrati s
predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati občinskemu
svetu novega kandidata. |
|
VIII. RAZMERJA
MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM |
|
110. člen |
|
Župan
predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
|
Župan in svet
ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju
nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo
izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
Kadar svet
obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za
vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske
uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov
ali drugih aktov sodelovali. |
|
111. člen |
|
Župan skrbi za
izvajanje odločitev občinskega sveta. Na vsaki redni seji sveta poroča
župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske
uprave, o opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov
sveta. |
V poročilu o
izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki
niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
Če sklepa sveta
župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno
izvršiti. |
Župan skrbi za
objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta. |
Župan skrbi za
zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na
posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in
statutom občine. |
|
IX. JAVNOST DELA |
|
112. člen |
|
Delo občinskega
sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s
posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega
obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na
druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
Župan in
direktor občinske uprave obveščata občane in sredstva javnega obveščanja
o delu občinskega sveta, delovnih teles občinskega sveta, župana in
občinske uprave. |
Občinski svet
lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost. |
|
113. člen |
|
Župan skrbi za
obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za
zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. |
Predstavnikom
javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo,
predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej
in druge informacije o delu občinskih organov. |
Javnosti niso
dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne
narave. |
Za ravnanje z
gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki
urejajo to področje. |
|
X. DELO
OBČINSKEGA SVETA V IZREDNEM STANJU |
|
114. člen |
|
V izrednem
stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje občinskega sveta
ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja
občinskega sveta, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
Odstopanja se
lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov
oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov
občine. Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela
občinskega sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi občinski svet,
ko se sestane. |
|
XI. SPREMEMBE IN
DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
115. člen |
|
Za sprejem
sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega
poslovnika, ki veljajo za sprejem odlokov. |
Spremembe in
dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih članov. |
|
116. člen |
|
Če pride do
dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo
občinskega sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more
odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarni
komisiji, da do naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške
določbe. |
Izven seje sveta
daje razlago poslovnika statutarna komisija. |
Vsak član
občinskega sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala
statutarna komisija, odloči svet. |
|
XII. KONČNA
DOLOČBA |
|
117.
člen |
|
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik občinskega
sveta Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 21/95). |
|
118. člen |
|
Ta poslovnik
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku občine Ormož. |
|
Spremembe in
dopolnitve Poslovnika občinskega sveta (Uradni vestnik občine Ormož, št.
3/01) vsebujejo naslednjo končno določbo: |
|
3. člen |
|
Spremembe in
dopolnitve poslovnika začnejo veljati 15. dan po objavi v Uradnem
vestniku občine Ormož. |
Spremembe
Poslovnika občinskega sveta Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št.
24/06) vsebujejo naslednjo končno določbo: |
|
8. člen |
|
Spremembe
Poslovnika občinskega sveta začnejo veljati naslednji dan po objavi v
Uradnem vestniku občine Ormož. |
|
Spremembe
Poslovnika Občinskega sveta občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož,
št. 8/07) vsebujejo naslednjo končno določbo: |
|
4. člen |
|
Spremembe
Poslovnika občinskega sveta začnejo veljati naslednji dan po objavi v
Uradnem vestniku občine Ormož. |
|
Spremembe in
dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta (Uradni vestnik občine Ormož, št.
2/10) vsebujejo naslednjo končno določbo: |
|
18. člen |
|
Spremembe in
dopolnitve Poslovnika občinskega sveta začnejo veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem vestniku občine Ormož. |
|
Spremembe in
dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta (Uradni vestnik občine Ormož, št.
3/12) vsebujejo naslednjo končno določbo: |
|
12. člen |
|
Spremembe in
dopolnitve Poslovnika občinskega sveta začnejo veljati osmi dan po
objavi v Uradnem vestniku občine Ormož. |
|